Evropska komisija in Ministrstvo za finance o vplivu interventnega zakona na BDP 17.11.2026
Evropska komisija je v svoji jesenski napovedi izboljšala oceno gospodarske rasti Slovenije za letošnje leto na 3,9 odstotka in znižala oceno javnofinančnega primanjkljaja na 2,9 odstotka BDP. Kljub pozitivnim trenutnim kazalnikom pa Bruselj opozarja na tveganja v prihodnjih letih, saj napoveduje, da bi lahko javnofinančni primanjkljaj leta 2027 ob uveljavitvi interventnega zakona za razvoj Slovenije narasel na 4,5 odstotka BDP. Slovensko ministrstvo za finance poudarja, da je napoved komisije za leto 2027 potencialna in temelji na predpostavkah, ki ne vključujejo vseh načrtovanih varčevalnih ukrepov vlade. Ministrstvo vztraja, da bo v primeru potrditve zakona na referendumu pripravilo rebalans proračuna, s katerim bo primanjkljaj ohranilo pod mejo treh odstotkov BDP, medtem ko Fiskalni svet opozarja na visoka tveganja in negotovost glede javnofinančne vzdržnosti.
Infografika
Analiza trditev
| Trditev | Ključne razlike | STA | RTV Slovenija | 24ur | Dnevnik | Večer | SiOL |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Javni dolg Slovenije naj bi se letos znižal na 64,5 odstotka BDP, nato pa začel naraščati. | Nekateri viri navajajo 64,5 % BDP, drugi le splošno znižanje. | Ni omenjeno | Da: Članek potrjuje znižanje na 64,5 % in kasnejše naraščanje. | Delno: Članek navaja, da se bo javni dolg letos znižal, a ne navaja številke 64,5 odstotka. | Da: Napoveduje se znižanje na 64,5 % letos in nato zvišanje. | Da: Komisija napoveduje znižanje na 64,5 % in kasnejše zvišanje. | Delno: Članek omenja, da se bo javni dolg letos znižal, a ne navaja številke 64,5 odstotka. |
| Razlika v ocenah primanjkljaja med Komisijo in ministrstvom izhaja iz upoštevanja dinamičnih učinkov ukrepov. | Nekateri viri trditev potrjujejo, drugi le delno ali je ne omenjajo. | Ni omenjeno | Delno: Razlika izhaja iz različnih izračunov in upoštevanja ukrepov. | Da: Članek navaja, da razlika izhaja iz neupoštevanja dinamičnih učinkov s strani komisije. | Delno: Ministrstvo razliko utemeljuje s pričakovano višjo gospodarsko rastjo. | Delno: Ministrstvo razliko utemeljuje s pričakovano višjo gospodarsko rastjo. | Da: Članek navaja, da Komisija dinamičnih učinkov ni upoštevala, zato je razlika pričakovana. |
| Slovenija bo 6. decembra izvedla referendum o interventnem zakonu za razvoj. | Večina virov potrjuje datum; STA le delno, RTV pa ne omenja. | Delno: Članek omenja referendum o interventnem zakonu, a ne datuma. | Ni omenjeno | Da: Članek omenja referendum o interventnem zakonu, ki bo 6. decembra. | Da: Članek potrjuje referendum o interventnem zakonu 6. decembra. | Da: Članek navaja referendum o interventnem zakonu za 6. december. | Da: Članek navaja, da bo referendum o interventnem zakonu potekal 6. decembra. |
| Strukturni javnofinančni primanjkljaj naj bi v letih 2027 in 2028 presegel triodstotno mejo. | Dva vira navajata 5,7/5,5 %, RTV le 4,5/4,3 % brez strukturnega. | Ni omenjeno | Delno: Članek omenja primanjkljaj 4,5 % (2027) in 4,3 % (2028), ne pa strukturnega. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da bo strukturni primanjkljaj 5,7 % oziroma 5,5 %. | Da: Članek navaja, da bo strukturni primanjkljaj dosegel 5,7 in 5,5 %. | Ni omenjeno |
| Evropska komisija napoveduje 2,9-odstotni javnofinančni primanjkljaj Slovenije za leto 2024. | Pet virov trditev potrjuje, STA pa je ne omenja. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da je Komisija letošnji primanjkljaj znižala na 2,9 %. | Da: Članek navaja, da je komisija oceno letošnjega primanjkljaja znižala na 2,9 odstotka BDP. | Da: Komisija je oceno letošnjega primanjkljaja znižala na 2,9 % BDP. | Da: Komisija je oceno letošnjega primanjkljaja znižala na 2,9 % BDP. | Da: Članek navaja, da je Komisija oceno letošnjega primanjkljaja znižala na 2,9 odstotka BDP. |
| Napovedani primanjkljaj za leto 2027 znaša 4,5 odstotka BDP ob predpostavki uveljavitve interventnega zakona. | Pet virov potrjuje, Večer ne omenja; razlika je le v izostanku. | Da: Članek navaja 4,5-odstotni primanjkljaj za 2027 ob uveljavitvi zakona. | Da: Članek potrjuje to napoved ob predpostavki potrditve zakona. | Da: Članek navaja, da komisija za leto 2027 ob uveljavitvi zakona pričakuje 4,5-odstotni primanjkljaj. | Da: Članek navaja 4,5-odstotni primanjkljaj ob predpostavki zakona. | Ni omenjeno | Da: Članek potrjuje, da Komisija za leto 2027 ob predpostavki uveljavitve zakona pričakuje 4,5-odstotni primanjkljaj. |
| Interventni zakon za razvoj Slovenije bi po oceni Komisije povečal primanjkljaj za 1,2 odstotka BDP. | Pet virov navaja oceno 1,2 % BDP, STA pa je ne omenja. | Ni omenjeno | Da: Članek izrecno navaja to oceno Evropske komisije. | Da: Članek navaja, da komisija učinek zakona ocenjuje na 1,2 odstotka BDP. | Da: Komisija ocenjuje, da bi ukrepi povečali primanjkljaj za 1,2 % BDP. | Da: Komisija ocenjuje, da bi ukrepi povečali primanjkljaj za 1,2 % BDP. | Da: Članek navaja, da Komisija učinek zakona ocenjuje na 1,2 odstotka BDP. |
| Ministrstvo za finance trdi, da bo primanjkljaj z dodatnimi ukrepi ostal pod mejo treh odstotkov BDP. | Večina virov trditev podpira; STA je edini ne omenja. | Ni omenjeno | Da: Ministrstvo vztraja, da bi z dodatnimi ukrepi ostal pod to mejo. | Da: Ministrstvo pričakuje, da bo primanjkljaj ob dodatnih ukrepih ostal pod tremi odstotki BDP. | Da: Ministrstvo vztraja, da bo primanjkljaj ostal znotraj 3 % BDP. | Da: Ministrstvo vztraja, da bo primanjkljaj ostal znotraj 3 % BDP. | Da: Ministrstvo pričakuje, da bo primanjkljaj ob dodatnih ukrepih ostal pod tremi odstotki BDP. |
| Ministrstvo za finance napoveduje rebalans proračuna v primeru potrditve interventnega zakona. | Štirje viri podpirajo, dva molčita; SiOL doda referendum. | Da: Vlada bo v primeru potrditve zakona pripravila rebalans proračuna. | Da: Članek navaja, da bo vlada ob potrditvi pripravila rebalans. | Da: Članek navaja, da bo vlada v primeru potrditve zakona pripravila rebalans proračuna. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Ministrstvo bo v primeru potrditve zakona na referendumu pripravilo rebalans proračuna. |
| Gospodarska rast Slovenije naj bi letos znašala 3,9 odstotka. | Trije viri (RTV, 24ur, SiOL) navajajo 3,9 %, trije ne omenjajo. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja 3,9-odstotno gospodarsko rast za letos. | Da: Članek navaja, da je komisija zvišala oceno letošnje rasti BDP na 3,9 odstotka. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da je Komisija zvišala oceno letošnje rasti BDP na 3,9 odstotka. |
| Socialni sistem v Sloveniji ostaja stabilen, vlada pa načrtuje učinkovitejšo porabo sredstev in odpravo zlorab. | Dva vira poročata, trije ne omenjajo; razlika v pokritosti. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da je socialni sistem stabilen in da bodo učinkoviteje porabljali sredstva. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Ministrstvo zatrjuje stabilnost socialnega sistema in načrtuje učinkovitejšo porabo ter odpravo zlorab. |
claims
- Javni dolg Slovenije naj bi se letos znižal na 64,5 odstotka BDP, nato pa začel naraščati.
- Razlika v ocenah primanjkljaja med Komisijo in ministrstvom izhaja iz upoštevanja dinamičnih učinkov ukrepov.
- Slovenija bo 6. decembra izvedla referendum o interventnem zakonu za razvoj.
- Strukturni javnofinančni primanjkljaj naj bi v letih 2027 in 2028 presegel triodstotno mejo.
- Evropska komisija napoveduje 2,9-odstotni javnofinančni primanjkljaj Slovenije za leto 2024.
- Napovedani primanjkljaj za leto 2027 znaša 4,5 odstotka BDP ob predpostavki uveljavitve interventnega zakona.
- Interventni zakon za razvoj Slovenije bi po oceni Komisije povečal primanjkljaj za 1,2 odstotka BDP.
- Ministrstvo za finance trdi, da bo primanjkljaj z dodatnimi ukrepi ostal pod mejo treh odstotkov BDP.
- Ministrstvo za finance napoveduje rebalans proračuna v primeru potrditve interventnega zakona.
- Gospodarska rast Slovenije naj bi letos znašala 3,9 odstotka.
- Socialni sistem v Sloveniji ostaja stabilen, vlada pa načrtuje učinkovitejšo porabo sredstev in odpravo zlorab.
key differences
- Evropska komisija napoveduje 2,9-odstotni javnofinančni primanjkljaj Slovenije za leto 2024.
- Pet virov trditev potrjuje, STA pa je ne omenja.
- Gospodarska rast Slovenije naj bi letos znašala 3,9 odstotka.
- Trije viri (RTV, 24ur, SiOL) navajajo 3,9 %, trije ne omenjajo.
- Interventni zakon za razvoj Slovenije bi po oceni Komisije povečal primanjkljaj za 1,2 odstotka BDP.
- Pet virov navaja oceno 1,2 % BDP, STA pa je ne omenja.
- Javni dolg Slovenije naj bi se letos znižal na 64,5 odstotka BDP, nato pa začel naraščati.
- Nekateri viri navajajo 64,5 % BDP, drugi le splošno znižanje.
- Ministrstvo za finance napoveduje rebalans proračuna v primeru potrditve interventnega zakona.
- Štirje viri podpirajo, dva molčita; SiOL doda referendum.
- Ministrstvo za finance trdi, da bo primanjkljaj z dodatnimi ukrepi ostal pod mejo treh odstotkov BDP.
- Večina virov trditev podpira; STA je edini ne omenja.
- Napovedani primanjkljaj za leto 2027 znaša 4,5 odstotka BDP ob predpostavki uveljavitve interventnega zakona.
- Pet virov potrjuje, Večer ne omenja; razlika je le v izostanku.
- Razlika v ocenah primanjkljaja med Komisijo in ministrstvom izhaja iz upoštevanja dinamičnih učinkov ukrepov.
- Nekateri viri trditev potrjujejo, drugi le delno ali je ne omenjajo.
- Slovenija bo 6. decembra izvedla referendum o interventnem zakonu za razvoj.
- Večina virov potrjuje datum; STA le delno, RTV pa ne omenja.
- Socialni sistem v Sloveniji ostaja stabilen, vlada pa načrtuje učinkovitejšo porabo sredstev in odpravo zlorab.
- Dva vira poročata, trije ne omenjajo; razlika v pokritosti.
- Strukturni javnofinančni primanjkljaj naj bi v letih 2027 in 2028 presegel triodstotno mejo.
- Dva vira navajata 5,7/5,5 %, RTV le 4,5/4,3 % brez strukturnega.
source analyses
- 24ur
- Evropska komisija napoveduje 2,9-odstotni javnofinančni primanjkljaj Slovenije za leto 2024.
- Da: Članek navaja, da je komisija oceno letošnjega primanjkljaja znižala na 2,9 odstotka BDP.
- Gospodarska rast Slovenije naj bi letos znašala 3,9 odstotka.
- Da: Članek navaja, da je komisija zvišala oceno letošnje rasti BDP na 3,9 odstotka.
- Interventni zakon za razvoj Slovenije bi po oceni Komisije povečal primanjkljaj za 1,2 odstotka BDP.
- Da: Članek navaja, da komisija učinek zakona ocenjuje na 1,2 odstotka BDP.
- Javni dolg Slovenije naj bi se letos znižal na 64,5 odstotka BDP, nato pa začel naraščati.
- Delno: Članek navaja, da se bo javni dolg letos znižal, a ne navaja številke 64,5 odstotka.
- Ministrstvo za finance napoveduje rebalans proračuna v primeru potrditve interventnega zakona.
- Da: Članek navaja, da bo vlada v primeru potrditve zakona pripravila rebalans proračuna.
- Ministrstvo za finance trdi, da bo primanjkljaj z dodatnimi ukrepi ostal pod mejo treh odstotkov BDP.
- Da: Ministrstvo pričakuje, da bo primanjkljaj ob dodatnih ukrepih ostal pod tremi odstotki BDP.
- Napovedani primanjkljaj za leto 2027 znaša 4,5 odstotka BDP ob predpostavki uveljavitve interventnega zakona.
- Da: Članek navaja, da komisija za leto 2027 ob uveljavitvi zakona pričakuje 4,5-odstotni primanjkljaj.
- Razlika v ocenah primanjkljaja med Komisijo in ministrstvom izhaja iz upoštevanja dinamičnih učinkov ukrepov.
- Da: Članek navaja, da razlika izhaja iz neupoštevanja dinamičnih učinkov s strani komisije.
- Slovenija bo 6. decembra izvedla referendum o interventnem zakonu za razvoj.
- Da: Članek omenja referendum o interventnem zakonu, ki bo 6. decembra.
- Socialni sistem v Sloveniji ostaja stabilen, vlada pa načrtuje učinkovitejšo porabo sredstev in odpravo zlorab.
- Da: Članek navaja, da je socialni sistem stabilen in da bodo učinkoviteje porabljali sredstva.
- Strukturni javnofinančni primanjkljaj naj bi v letih 2027 in 2028 presegel triodstotno mejo.
- Ni omenjeno
- Dnevnik
- Evropska komisija napoveduje 2,9-odstotni javnofinančni primanjkljaj Slovenije za leto 2024.
- Da: Komisija je oceno letošnjega primanjkljaja znižala na 2,9 % BDP.
- Gospodarska rast Slovenije naj bi letos znašala 3,9 odstotka.
- Ni omenjeno
- Interventni zakon za razvoj Slovenije bi po oceni Komisije povečal primanjkljaj za 1,2 odstotka BDP.
- Da: Komisija ocenjuje, da bi ukrepi povečali primanjkljaj za 1,2 % BDP.
- Javni dolg Slovenije naj bi se letos znižal na 64,5 odstotka BDP, nato pa začel naraščati.
- Da: Napoveduje se znižanje na 64,5 % letos in nato zvišanje.
- Ministrstvo za finance napoveduje rebalans proračuna v primeru potrditve interventnega zakona.
- Ni omenjeno
- Ministrstvo za finance trdi, da bo primanjkljaj z dodatnimi ukrepi ostal pod mejo treh odstotkov BDP.
- Da: Ministrstvo vztraja, da bo primanjkljaj ostal znotraj 3 % BDP.
- Napovedani primanjkljaj za leto 2027 znaša 4,5 odstotka BDP ob predpostavki uveljavitve interventnega zakona.
- Da: Članek navaja 4,5-odstotni primanjkljaj ob predpostavki zakona.
- Razlika v ocenah primanjkljaja med Komisijo in ministrstvom izhaja iz upoštevanja dinamičnih učinkov ukrepov.
- Delno: Ministrstvo razliko utemeljuje s pričakovano višjo gospodarsko rastjo.
- Slovenija bo 6. decembra izvedla referendum o interventnem zakonu za razvoj.
- Da: Članek potrjuje referendum o interventnem zakonu 6. decembra.
- Socialni sistem v Sloveniji ostaja stabilen, vlada pa načrtuje učinkovitejšo porabo sredstev in odpravo zlorab.
- Ni omenjeno
- Strukturni javnofinančni primanjkljaj naj bi v letih 2027 in 2028 presegel triodstotno mejo.
- Da: Članek navaja, da bo strukturni primanjkljaj 5,7 % oziroma 5,5 %.
- RTV Slovenija
- Evropska komisija napoveduje 2,9-odstotni javnofinančni primanjkljaj Slovenije za leto 2024.
- Da: Članek navaja, da je Komisija letošnji primanjkljaj znižala na 2,9 %.
- Gospodarska rast Slovenije naj bi letos znašala 3,9 odstotka.
- Da: Članek navaja 3,9-odstotno gospodarsko rast za letos.
- Interventni zakon za razvoj Slovenije bi po oceni Komisije povečal primanjkljaj za 1,2 odstotka BDP.
- Da: Članek izrecno navaja to oceno Evropske komisije.
- Javni dolg Slovenije naj bi se letos znižal na 64,5 odstotka BDP, nato pa začel naraščati.
- Da: Članek potrjuje znižanje na 64,5 % in kasnejše naraščanje.
- Ministrstvo za finance napoveduje rebalans proračuna v primeru potrditve interventnega zakona.
- Da: Članek navaja, da bo vlada ob potrditvi pripravila rebalans.
- Ministrstvo za finance trdi, da bo primanjkljaj z dodatnimi ukrepi ostal pod mejo treh odstotkov BDP.
- Da: Ministrstvo vztraja, da bi z dodatnimi ukrepi ostal pod to mejo.
- Napovedani primanjkljaj za leto 2027 znaša 4,5 odstotka BDP ob predpostavki uveljavitve interventnega zakona.
- Da: Članek potrjuje to napoved ob predpostavki potrditve zakona.
- Razlika v ocenah primanjkljaja med Komisijo in ministrstvom izhaja iz upoštevanja dinamičnih učinkov ukrepov.
- Delno: Razlika izhaja iz različnih izračunov in upoštevanja ukrepov.
- Slovenija bo 6. decembra izvedla referendum o interventnem zakonu za razvoj.
- Ni omenjeno
- Socialni sistem v Sloveniji ostaja stabilen, vlada pa načrtuje učinkovitejšo porabo sredstev in odpravo zlorab.
- Ni omenjeno
- Strukturni javnofinančni primanjkljaj naj bi v letih 2027 in 2028 presegel triodstotno mejo.
- Delno: Članek omenja primanjkljaj 4,5 % (2027) in 4,3 % (2028), ne pa strukturnega.
- STA
- Evropska komisija napoveduje 2,9-odstotni javnofinančni primanjkljaj Slovenije za leto 2024.
- Ni omenjeno
- Gospodarska rast Slovenije naj bi letos znašala 3,9 odstotka.
- Ni omenjeno
- Interventni zakon za razvoj Slovenije bi po oceni Komisije povečal primanjkljaj za 1,2 odstotka BDP.
- Ni omenjeno
- Javni dolg Slovenije naj bi se letos znižal na 64,5 odstotka BDP, nato pa začel naraščati.
- Ni omenjeno
- Ministrstvo za finance napoveduje rebalans proračuna v primeru potrditve interventnega zakona.
- Da: Vlada bo v primeru potrditve zakona pripravila rebalans proračuna.
- Ministrstvo za finance trdi, da bo primanjkljaj z dodatnimi ukrepi ostal pod mejo treh odstotkov BDP.
- Ni omenjeno
- Napovedani primanjkljaj za leto 2027 znaša 4,5 odstotka BDP ob predpostavki uveljavitve interventnega zakona.
- Da: Članek navaja 4,5-odstotni primanjkljaj za 2027 ob uveljavitvi zakona.
- Razlika v ocenah primanjkljaja med Komisijo in ministrstvom izhaja iz upoštevanja dinamičnih učinkov ukrepov.
- Ni omenjeno
- Slovenija bo 6. decembra izvedla referendum o interventnem zakonu za razvoj.
- Delno: Članek omenja referendum o interventnem zakonu, a ne datuma.
- Socialni sistem v Sloveniji ostaja stabilen, vlada pa načrtuje učinkovitejšo porabo sredstev in odpravo zlorab.
- Ni omenjeno
- Strukturni javnofinančni primanjkljaj naj bi v letih 2027 in 2028 presegel triodstotno mejo.
- Ni omenjeno
- SiOL
- Evropska komisija napoveduje 2,9-odstotni javnofinančni primanjkljaj Slovenije za leto 2024.
- Da: Članek navaja, da je Komisija oceno letošnjega primanjkljaja znižala na 2,9 odstotka BDP.
- Gospodarska rast Slovenije naj bi letos znašala 3,9 odstotka.
- Da: Članek navaja, da je Komisija zvišala oceno letošnje rasti BDP na 3,9 odstotka.
- Interventni zakon za razvoj Slovenije bi po oceni Komisije povečal primanjkljaj za 1,2 odstotka BDP.
- Da: Članek navaja, da Komisija učinek zakona ocenjuje na 1,2 odstotka BDP.
- Javni dolg Slovenije naj bi se letos znižal na 64,5 odstotka BDP, nato pa začel naraščati.
- Delno: Članek omenja, da se bo javni dolg letos znižal, a ne navaja številke 64,5 odstotka.
- Ministrstvo za finance napoveduje rebalans proračuna v primeru potrditve interventnega zakona.
- Da: Ministrstvo bo v primeru potrditve zakona na referendumu pripravilo rebalans proračuna.
- Ministrstvo za finance trdi, da bo primanjkljaj z dodatnimi ukrepi ostal pod mejo treh odstotkov BDP.
- Da: Ministrstvo pričakuje, da bo primanjkljaj ob dodatnih ukrepih ostal pod tremi odstotki BDP.
- Napovedani primanjkljaj za leto 2027 znaša 4,5 odstotka BDP ob predpostavki uveljavitve interventnega zakona.
- Da: Članek potrjuje, da Komisija za leto 2027 ob predpostavki uveljavitve zakona pričakuje 4,5-odstotni primanjkljaj.
- Razlika v ocenah primanjkljaja med Komisijo in ministrstvom izhaja iz upoštevanja dinamičnih učinkov ukrepov.
- Da: Članek navaja, da Komisija dinamičnih učinkov ni upoštevala, zato je razlika pričakovana.
- Slovenija bo 6. decembra izvedla referendum o interventnem zakonu za razvoj.
- Da: Članek navaja, da bo referendum o interventnem zakonu potekal 6. decembra.
- Socialni sistem v Sloveniji ostaja stabilen, vlada pa načrtuje učinkovitejšo porabo sredstev in odpravo zlorab.
- Da: Ministrstvo zatrjuje stabilnost socialnega sistema in načrtuje učinkovitejšo porabo ter odpravo zlorab.
- Strukturni javnofinančni primanjkljaj naj bi v letih 2027 in 2028 presegel triodstotno mejo.
- Ni omenjeno
- Večer
- Evropska komisija napoveduje 2,9-odstotni javnofinančni primanjkljaj Slovenije za leto 2024.
- Da: Komisija je oceno letošnjega primanjkljaja znižala na 2,9 % BDP.
- Gospodarska rast Slovenije naj bi letos znašala 3,9 odstotka.
- Ni omenjeno
- Interventni zakon za razvoj Slovenije bi po oceni Komisije povečal primanjkljaj za 1,2 odstotka BDP.
- Da: Komisija ocenjuje, da bi ukrepi povečali primanjkljaj za 1,2 % BDP.
- Javni dolg Slovenije naj bi se letos znižal na 64,5 odstotka BDP, nato pa začel naraščati.
- Da: Komisija napoveduje znižanje na 64,5 % in kasnejše zvišanje.
- Ministrstvo za finance napoveduje rebalans proračuna v primeru potrditve interventnega zakona.
- Ni omenjeno
- Ministrstvo za finance trdi, da bo primanjkljaj z dodatnimi ukrepi ostal pod mejo treh odstotkov BDP.
- Da: Ministrstvo vztraja, da bo primanjkljaj ostal znotraj 3 % BDP.
- Napovedani primanjkljaj za leto 2027 znaša 4,5 odstotka BDP ob predpostavki uveljavitve interventnega zakona.
- Ni omenjeno
- Razlika v ocenah primanjkljaja med Komisijo in ministrstvom izhaja iz upoštevanja dinamičnih učinkov ukrepov.
- Delno: Ministrstvo razliko utemeljuje s pričakovano višjo gospodarsko rastjo.
- Slovenija bo 6. decembra izvedla referendum o interventnem zakonu za razvoj.
- Da: Članek navaja referendum o interventnem zakonu za 6. december.
- Socialni sistem v Sloveniji ostaja stabilen, vlada pa načrtuje učinkovitejšo porabo sredstev in odpravo zlorab.
- Ni omenjeno
- Strukturni javnofinančni primanjkljaj naj bi v letih 2027 in 2028 presegel triodstotno mejo.
- Da: Članek navaja, da bo strukturni primanjkljaj dosegel 5,7 in 5,5 %.
Analiza sentimenta
| Entiteta | Ključne razlike | STA | RTV Slovenija | 24ur | Dnevnik | Večer | SiOL |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Ministrstvo za finance Republike Slovenije | Le SiOL prikazuje subjekt kot skrben in odgovoren; drugi ostajajo nevtralni. | Nevtralno: citirano pojasnjuje, da je napoved potencialna; brez vrednotenja | Nevtralno: citirani odzivi ministrstva, brez meta-vrednotenja | Nevtralno: citirani so njihovi argumenti in pojasnila, brez meta-vrednotenja. | Nevtralno: navedeno stališče brez vrednotenja s strani avtorja | Nevtralno: navedeno stališče ministrstva brez meta-vrednotenja | Pozitivno: avtor neposredno ne hvali, a ministrstvo se predstavi kot skrbno in odgovorno |
| Evropska komisija | Ni bistvenih razlik; vsi viri poročajo nevtralno, brez vrednotenja. | Nevtralno: omenjena kot vir napovedi primanjkljaja, brez vrednotenja | Nevtralno: poročanje o njenih napovedih brez vrednotenja institucije | Nevtralno: njena napoved je zgolj informativno predstavljena, brez vrednotenja. | Nevtralno: vir napovedi, citirana brez meta-vrednotenja | Nevtralno: vir poroča o njenih napovedih brez vrednotenja komisije | Nevtralno: njena napoved je predstavljena, ministrstvo pojasnjuje razliko brez kritike |
| Slovenija | Ni bistvenih razlik; vsi viri so nevtralni, STA pa entitete ne omenja. | Ni omenjeno | Nevtralno: država zgolj predmet napovedi in ocen | Nevtralno: omenjena v kontekstu napovedi primanjkljaja in rasti, brez vrednotenja. | Nevtralno: omenjena kot predmet napovedi, brez vrednotenja | Nevtralno: država zgolj informativno omenjena v kontekstu napovedi | Nevtralno: omenjena v kontekstu napovedi, brez vrednotenja |
| Fiskalni svet | Ni bistvenih razlik; vsi nevtralno navajajo le kot vir ocen. | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjeni izračuni in opozorila brez vrednotenja sveta | Nevtralno: omenjen le kot vir izračunov, brez vrednotenja. | Nevtralno: omenjen kot referenca za skladno oceno | Nevtralno: omenjena skladnost ocene z oceno sveta, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjen kot vir izračunov, brez vrednotenja |
| Vlada Republike Slovenije | Večinoma nevtralno; dva vira entitete sploh ne omenjata. | Nevtralno: omenjena v zvezi z morebitnim rebalansom proračuna | Nevtralno: omenjena pri napovedi rebalansa proračuna | Nevtralno: omenjena v zvezi z rebalansom proračuna, brez vrednotenja. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjena v zvezi z rebalansom, brez vrednotenja |
| Javni sektor | Večina virov ne omenja; omenjajoči le nevtralno o stroških dela. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjen v zvezi z optimizacijo in omejevanjem stroškov dela, brez vrednotenja. | Nevtralno: omenjene plače zaposlenih kot dejavnik izdatkov | Nevtralno: omenjene plače v javnem sektorju kot dejavnik izdatkov | Nevtralno: omenjen v kontekstu optimizacije in omejevanja stroškov dela |
| Mednarodni denarni sklad | Večina virov entitete ne omenja; trije jo navajajo le nevtralno kot primerjavo. | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjen le kot vir podobnega izračuna | Nevtralno: omenjen kot primerjava izračunov, brez vrednotenja. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjen kot primerjava izračunov, brez vrednotenja |
| Evropska unija | Le RTV omenja nevtralno, ostali ne; ni razlik v sentimentu. | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjena v zvezi z napovedmi rasti in fiskalnimi pravili | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
entities
- Ministrstvo za finance Republike Slovenije
- Evropska komisija
- Slovenija
- Fiskalni svet
- Vlada Republike Slovenije
- Javni sektor
- Mednarodni denarni sklad
- Evropska unija
key differences
- Evropska komisija
- Ni bistvenih razlik; vsi viri poročajo nevtralno, brez vrednotenja.
- Evropska unija
- Le RTV omenja nevtralno, ostali ne; ni razlik v sentimentu.
- Fiskalni svet
- Ni bistvenih razlik; vsi nevtralno navajajo le kot vir ocen.
- Javni sektor
- Večina virov ne omenja; omenjajoči le nevtralno o stroških dela.
- Mednarodni denarni sklad
- Večina virov entitete ne omenja; trije jo navajajo le nevtralno kot primerjavo.
- Ministrstvo za finance Republike Slovenije
- Le SiOL prikazuje subjekt kot skrben in odgovoren; drugi ostajajo nevtralni.
- Slovenija
- Ni bistvenih razlik; vsi viri so nevtralni, STA pa entitete ne omenja.
- Vlada Republike Slovenije
- Večinoma nevtralno; dva vira entitete sploh ne omenjata.
source analyses
- 24ur
- Evropska komisija
- Nevtralno: njena napoved je zgolj informativno predstavljena, brez vrednotenja.
- Evropska unija
- Ni omenjeno
- Fiskalni svet
- Nevtralno: omenjen le kot vir izračunov, brez vrednotenja.
- Javni sektor
- Nevtralno: omenjen v zvezi z optimizacijo in omejevanjem stroškov dela, brez vrednotenja.
- Mednarodni denarni sklad
- Nevtralno: omenjen kot primerjava izračunov, brez vrednotenja.
- Ministrstvo za finance Republike Slovenije
- Nevtralno: citirani so njihovi argumenti in pojasnila, brez meta-vrednotenja.
- Slovenija
- Nevtralno: omenjena v kontekstu napovedi primanjkljaja in rasti, brez vrednotenja.
- Vlada Republike Slovenije
- Nevtralno: omenjena v zvezi z rebalansom proračuna, brez vrednotenja.
- Dnevnik
- Evropska komisija
- Nevtralno: vir napovedi, citirana brez meta-vrednotenja
- Evropska unija
- Ni omenjeno
- Fiskalni svet
- Nevtralno: omenjen kot referenca za skladno oceno
- Javni sektor
- Nevtralno: omenjene plače zaposlenih kot dejavnik izdatkov
- Mednarodni denarni sklad
- Ni omenjeno
- Ministrstvo za finance Republike Slovenije
- Nevtralno: navedeno stališče brez vrednotenja s strani avtorja
- Slovenija
- Nevtralno: omenjena kot predmet napovedi, brez vrednotenja
- Vlada Republike Slovenije
- Ni omenjeno
- RTV Slovenija
- Evropska komisija
- Nevtralno: poročanje o njenih napovedih brez vrednotenja institucije
- Evropska unija
- Nevtralno: omenjena v zvezi z napovedmi rasti in fiskalnimi pravili
- Fiskalni svet
- Nevtralno: omenjeni izračuni in opozorila brez vrednotenja sveta
- Javni sektor
- Ni omenjeno
- Mednarodni denarni sklad
- Nevtralno: omenjen le kot vir podobnega izračuna
- Ministrstvo za finance Republike Slovenije
- Nevtralno: citirani odzivi ministrstva, brez meta-vrednotenja
- Slovenija
- Nevtralno: država zgolj predmet napovedi in ocen
- Vlada Republike Slovenije
- Nevtralno: omenjena pri napovedi rebalansa proračuna
- STA
- Evropska komisija
- Nevtralno: omenjena kot vir napovedi primanjkljaja, brez vrednotenja
- Evropska unija
- Ni omenjeno
- Fiskalni svet
- Ni omenjeno
- Javni sektor
- Ni omenjeno
- Mednarodni denarni sklad
- Ni omenjeno
- Ministrstvo za finance Republike Slovenije
- Nevtralno: citirano pojasnjuje, da je napoved potencialna; brez vrednotenja
- Slovenija
- Ni omenjeno
- Vlada Republike Slovenije
- Nevtralno: omenjena v zvezi z morebitnim rebalansom proračuna
- SiOL
- Evropska komisija
- Nevtralno: njena napoved je predstavljena, ministrstvo pojasnjuje razliko brez kritike
- Evropska unija
- Ni omenjeno
- Fiskalni svet
- Nevtralno: omenjen kot vir izračunov, brez vrednotenja
- Javni sektor
- Nevtralno: omenjen v kontekstu optimizacije in omejevanja stroškov dela
- Mednarodni denarni sklad
- Nevtralno: omenjen kot primerjava izračunov, brez vrednotenja
- Ministrstvo za finance Republike Slovenije
- Pozitivno: avtor neposredno ne hvali, a ministrstvo se predstavi kot skrbno in odgovorno
- Slovenija
- Nevtralno: omenjena v kontekstu napovedi, brez vrednotenja
- Vlada Republike Slovenije
- Nevtralno: omenjena v zvezi z rebalansom, brez vrednotenja
- Večer
- Evropska komisija
- Nevtralno: vir poroča o njenih napovedih brez vrednotenja komisije
- Evropska unija
- Ni omenjeno
- Fiskalni svet
- Nevtralno: omenjena skladnost ocene z oceno sveta, brez vrednotenja
- Javni sektor
- Nevtralno: omenjene plače v javnem sektorju kot dejavnik izdatkov
- Mednarodni denarni sklad
- Ni omenjeno
- Ministrstvo za finance Republike Slovenije
- Nevtralno: navedeno stališče ministrstva brez meta-vrednotenja
- Slovenija
- Nevtralno: država zgolj informativno omenjena v kontekstu napovedi
- Vlada Republike Slovenije
- Ni omenjeno
Scenariji
- scenarios
- description
- Če bo referendum 6. decembra potrdil interventni zakon, bo ministrstvo za finance pripravilo rebalans proračuna za leto 2027. Vlada bo skušala razliko do ocene Evropske komisije zapolniti z odlogom investicij, optimizacijo javnega sektorja in drugimi varčevalnimi ukrepi.
- plausibility
- realistic
- time horizon
- mid
- title
- Vlada z rebalansom zadrži primanjkljaj pod tremi odstotki
- valence
- positive
- description
- Evropska komisija bo v okviru evropskega semestra analizirala slovenski rebalans in podatke ministrstva za finance o načrtovanih izdatkih ter prihodkih. Zaradi negotovosti glede učinkov interventnega zakona bo Bruselj ohranil previden nadzor, tudi če Slovenija letos ostane pri 2,9-odstotnem primanjkljaju.
- plausibility
- realistic
- time horizon
- short
- title
- Komisija podrobneje preveri slovenske proračunske ukrepe
- valence
- neutral
- description
- Naraščajoče plače v javnem sektorju, socialni transferji in ukrepi za blaženje dražjih energentov bodo še naprej povečevali odhodke države. Če dodatni varčevalni ukrepi ministrstva za finance ne bodo zadostovali, se bo razkorak med vladnim ciljem in projekcijo Evropske komisije povečal.
- plausibility
- realistic
- time horizon
- mid
- title
- Rast izdatkov poveča pritisk na slovenski proračun
- valence
- negative
- description
- Višja zasebna poraba, rast plač in izvoza bi lahko povečale davčne prihodke bolj, kot trenutno predvideva Evropska komisija. Ministrstvo za finance bi takšen gospodarski učinek uporabilo kot podporo trditvi, da je mogoče primanjkljaj po uveljavitvi zakona ohraniti pod tremi odstotki BDP.
- plausibility
- plausible
- time horizon
- mid
- title
- Močnejša rast izboljša proračunski izid
- valence
- positive
- description
- Če volivci 6. decembra interventni zakon zavrnejo, vladi ne bo treba izvesti celotnega svežnja davčnih razbremenitev, nižjih stopenj DDV in možnosti hkratnega prejemanja plače ter pokojnine. Ministrstvo za finance bo zato moralo pripraviti drugačen proračunski načrt, Evropska komisija pa bo svojo projekcijo primanjkljaja ponovno ocenila brez sedanje predpostavke.
- plausibility
- plausible
- time horizon
- short
- title
- Referendumski izid spremeni obseg načrtovanih ukrepov
- valence
- neutral
- description
- Če bodo ukrepi interventnega zakona uveljavljeni, dodatni ukrepi za energente pa bodo povečali porabo, bi primanjkljaj leta 2027 lahko presegel tri odstotke BDP. Evropska komisija bi v naslednjih ocenah zato lahko okrepila pritisk na Ljubljano in predlagala postopek zaradi presežnega primanjkljaja.
- plausibility
- plausible
- time horizon
- long
- title
- Slovenija se približa postopku zaradi presežnega primanjkljaja
- valence
- negative
- description
- Ministrstvo za finance bi lahko uresničilo načrt povezovanja evidenc in elektronskega zaznavanja neskladij pri denarni socialni pomoči. Centralizirana izterjava neupravičenih izplačil bi zmanjšala del odhodkov in vladi omogočila ugodnejši rebalans brez večjih posegov v socialne pravice.
- plausibility
- speculative
- time horizon
- long
- title
- Digitalni nadzor socialnih transferjev zmanjša odhodke
- valence
- positive
- description
- Če bodo izračuni Evropske komisije in ministrstva za finance ostali bistveno različni, bi lahko Fiskalni svet zahteval dodatna pojasnila o dinamičnih učinkih zakona. Vlada bi nato nekatere davčne ukrepe ali investicije časovno prestavila, da bi zmanjšala razliko med napovedanim in načrtovanim primanjkljajem.
- plausibility
- speculative
- time horizon
- mid
- title
- Fiskalni svet in vlada oblikujeta kompromisni sveženj
- valence
- neutral
- description
- Nova močna podražitev energentov zaradi zaostritve vojne na Bližnjem vzhodu bi lahko vlado prisilila v dodatne subvencije in ukrepe za zaščito gospodinjstev. Ob hkratni izvedbi interventnega zakona bi se javnofinančni primanjkljaj približal ali presegel štiri odstotke BDP, javni dolg pa bi začel hitreje naraščati.
- plausibility
- speculative
- time horizon
- long
- title
- Energetski šok potisne primanjkljaj nad projekcije
- valence
- negative
Viri
- articles
- article order
- 10
- body
- Ljubljana, 17. novembra (STA) Napoved Evropske komisije glede višine primanjkljaja, ki naj bi znašal 4,5 odstotka, je za leto 2027 potencialna, saj predpostavlja uveljavitev interventnega zakona. Če bo ta na referendumu potrjen, bo vlada pripravila rebalans proračuna, s katerim bo primanjkljaj ...
- language
- slv
- published at
- 2026-11-17T14:01:02
- source
- STA
- title
- Ministrstvo: Komisija za leto 2027 govori o potencialnem primanjkljaju
- url
- https://www.sta.si/3623670/
- article order
- 9
- body
- Evropska komisija je v jesenski gospodarski napovedi precej izboljšala oceno gospodarskih gibanj v Sloveniji. Za letos Sloveniji napoveduje 3,9-odstotno gospodarsko rast, a hkrati kar 4,5 odstotka primanjkljaja BDP-ja. Gospodarsko rast bodo po napovedih Evropske komisije poganjali predvsem višja zasebna poraba, rast plač in izvoza. Poraba gospodinjstev naj bi letos zrasla za 2,9 odstotka, prihodnje leto pa za 4,2 odstotka, medtem ko naj bi se izvoz letos povečal za 5,7 odstotka. Plače bodo še naprej rasle nad povprečjem evropskega prostora. Evropska komisija ocenjuje, da se bodo letos nominalno zvišale za 7,4 odstotka, prihodnje leto pa za 5,7 odstotka. Trg dela ostaja močen, stopnja brezposelnosti pa naj bi tako letos kot prihodnje leto ostala pri nizkih 3,8 odstotka. Čeprav Bruselj pričakuje višjo inflacijo zaradi dražjih energentov in posledic vojne na Bližnjem vzhodu, je napoved za Slovenijo nekoliko ugodnejša kot spomladi. Inflacija naj bi letos znašala 3,4 odstotka, leta 2027 pa 2,4 odstotka. EK: Ukrepi iz intervencijskega zakona bi povečali primanjkljaj za približno 1,2 odstotka BDP-ja Na področju javnih financ so ocene bolj mešane. Komisija je letošnji javnofinančni primanjkljaj znižala na 2,9 odstotka BDP-ja, kar pomeni, da naj bi Slovenija ostala pod evropsko mejo treh odstotkov. K boljšemu rezultatu prispevata predvsem višja gospodarska rast in dodatni prihodki iz prispevka za dolgotrajno oskrbo. Precej več skrbi pa Bruselj vidi v prihodnjih letih. Ob predpostavki, da bo na referendumu potrjen intervencijski zakon za razvoj Slovenije, naj bi primanjkljaj leta 2027 dosegel 4,5 odstotka BDP-ja, leta 2028 pa 4,3 odstotka. Med razlogi Evropska komisija navaja predvidene davčne razbremenitve, nižjo stopnjo DDV-ja za osnovna živila in energente ter možnost sočasnega prejemanja polne plače in pokojnine. Po oceni Evropske komisije bi ukrepi iz intervencijskega zakona sami povečali primanjkljaj za približno 1,2 odstotka BDP-ja. Ministrstvo za finance vztraja, da bi z dodatnimi ukrepi tudi ob uveljavitvi zakona primanjkljaj ostal pod mejo treh odstotkov BDP-ja. Javni dolg naj bi se letos še nekoliko znižal, in sicer na 64,5 odstotka BDP-ja, nato pa naj bi znova začel naraščati. Leta 2027 naj bi dosegel 64,8 odstotka, leto pozneje pa 65,3 odstotka BDP-ja. Evropska komisija bo sicer skladnost javnih financ držav članic s pravili EU-ja predvidoma ocenila prihodnji teden v okviru jesenskega svežnja evropskega semestra. Junija je na podlagi napovedi, da bo slovenski javnofinančni primanjkljaj letos znašal 3,3 odstotka BDP, opozorila, da bi lahko jeseni predlagala sprožitev postopka zaradi presežnega primanjkljaja proti Sloveniji. Vendar tega prihodnji teden ni moč pričakovati, saj bo primanjkljaj glede na tokrat objavljeno gospodarsko napoved z 2,9 odstotka pod triodstotno mejo. Ministrstvo napoveduje ob potrditvi intervencijskega zakona rebalans proračuna Na ministrstvu za finance so v odzivu na navedbe Evropske komisije poudarili, da napovedani 4,5-odstotni javnofinančni primanjkljaj za leto 2027 temelji na predpostavki, da bo na referendumu potrjen intervencijski zakon za razvoj Slovenije. Po njihovih navedbah gre za potencialni primanjkljaj, saj Evropska komisija še ni upoštevala vseh načrtovanih ukrepov za omejevanje izdatkov in izboljšanje javnofinančnega položaja. "Ta razlika je pričakovana, saj so upoštevali so izračun Fiskalnega sveta. Meni je žal, da niso upoštevali tudi izračuna, ki ga je naredilo ministrstvo za finance, ki je podobno izračunu, ki ga je naredil mednarodni denarni sklad," je za Radio SLovenija povedal finančni minister Andrej Šircelj. Ob potrditvi zakona bo vlada pripravila rebalans proračuna, s katerim namerava primanjkljaj ohraniti pod mejo treh odstotkov BDP-ja. Na ministrstvu so ob tem poudarili, da komisija potrjuje letošnji primanjkljaj pod tremi odstotki BDP-ja in nadaljnje zniževanje javnega dolga, kar po njihovih besedah kaže, da slovenske javne finance trenutno ostajajo znotraj evropskih fiskalnih pravil. Uveljavitev intervencijskega zakona in posledice Po drugi strani je vodja službe za analize pri fiskalnem svetu Aleš Delakorda nad objavljenimi številkami nekoliko bolj zaskrbljen. "Javnofinančni primanjkljaj nad 4 odstotki BDP-ja je dokaj visok ob neugodnem izhodiščnem stanju javnih financ, ob zaostrovanju pogojev financiranja in ob velikih nihanjih na dolžniških trgih ni pravi čas za poglabljanje javnofinančnih tveganj," je dejal za Radio Slovenija. Razmere na področju javnih financ bi se še posebej zaostrile ob sprejetju interventno razvojnega zakona. "Ministrstvo za finance bo po naši oceni prišlo v precej še večjo zagato, če bo prišlo do sprejetja zakona o intervencijskih ukrepih. Tudi samo ministrstvo pravi, da bo verjetno to prineslo poslabšanje javnofinančnega primanjkljaja za 0,8 do enega odstotka bruto domačega proizvoda," opozarja Delakorda. Fiskalni svet je sicer izračunal, da bi utegnile biti posledice interventno razvojnega zakona še višje in naj bi znašale, 1,2 % BDP-ja. Od kod ta razlika, je novinarka Radia Slovenija Urška Subotič Jereb vprašala ministra za finance. Med izračuni, pojasnjuje minister Šircelj: "Mi smo upoštevali manjši izpad pri davku na dodano vrednost. Glavna razlika je tudi v tem, da smo pri prihodkih upoštevali, da se zaradi socialne kapice poveča dohodnina, kar je čisto matematično izračunano." Napovedi gospodarske rasti (Vir: Navedene institucije) Rast gospodarstva v EU-ju 1,4-odstotna Evropska komisija je sicer izboljšala tudi napoved za celotno Evropsko unijo. Gospodarstvo EU-ja naj bi letos zraslo za 1,4 odstotka, evrsko območje pa za 1,2 odstotka. Kljub temu Bruselj opozarja, da ostajajo visoke cene energije in geopolitične napetosti pomembno tveganje za nadaljnji gospodarski razvoj. Evropski komisar za gospodarstvo Valdis Dombrovskis je ob predstavitvi napovedi poudaril, da se evropsko gospodarstvo "drži bolje od pričakovanj", vendar bodo prihodnja gibanja v veliki meri odvisna od razvoja razmer na Bližnjem vzhodu in gibanja cen energentov.
- language
- slv
- published at
- 2026-11-17T14:45:46
- source
- RTV Slovenija
- title
- Bruselj Sloveniji napoveduje višjo gospodarsko rast, a tudi zvišanje javnofinančnega primanjkljaja
- url
- https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/bruselj-sloveniji-napoveduje-visjo-gospodarsko-rast-a-tudi-zvisanje-javnofinancnega-primanjkljaja/800376
- article order
- 5
- body
- Napoved Evropske komisije glede višine primanjkljaja je za leto 2027 potencialna, saj predpostavlja uveljavitev interventnega zakona. Če bo ta na referendumu potrjen, bo vlada pripravila rebalans proračuna, s katerim bo primanjkljaj ohranila pod tremi odstotki BDP, so sporočili z ministrstva za finance. Evropska komisija je v danes objavljeni jesenski gospodarski napovedi oceno letošnjega javnofinančnega primanjkljaja Slovenije znižala za 0,4 odstotne točke na 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Napoved za leto 2027 je medtem precej zvišala in namesto 3,5-odstotnega ob predpostavki uveljavitve interventnega zakona pričakuje 4,5-odstotni javnofinančni primanjkljaj. "Gre za potencialni primanjkljaj, ki predpostavlja uveljavitev zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije in upošteva izračune fiskalnega sveta. Napoved vključuje le ukrepe, ki so že sprejeti," so v sporočilu za javnost navedli na ministrstvu. Učinek zakona komisija ocenjuje na 1,2 odstotka BDP, dinamična ocena ministrstva za finance, ki upošteva tudi učinke zakona na gospodarsko aktivnost in je podobna izračunom Mednarodnega denarnega sklada, pa na 0,8 odstotka BDP. "Komisija dinamičnih učinkov ni upoštevala, zato je razlika v napovedi pričakovana," so zatrdili. Kot so pojasnili, razlika med oceno komisije in oceno ministrstva izhaja predvsem iz ukrepov, ki jih komisija še ne upošteva. Ministrstvo je pripravilo ocene na podlagi predloga sprememb državnega proračuna za leto 2027. "Te vključujejo učinke načrtovanih ukrepov, ki so v različnih fazah priprave: nekateri zahtevajo spremembe zakonodaje, drugi pomenijo predvsem optimizacijo poslovanja v javnem sektorju, urejanje evidenc in odlog nekaterih investicij," so navedli. Ministrstvo pričakuje, da bo primanjkljaj ob izvedbi dodatnih ukrepov ostal pod tremi odstotki BDP tudi v primeru uveljavitve interventnega zakona. Če bo zakon na referendumu 6. decembra potrjen, bo vlada pripravila rebalans proračuna za leto 2027 in z njim po napovedih ministrstva uskladila prihodke in odhodke z novimi zakonskimi obveznostmi in davčnimi spremembami. Zapisali so še, da ocene komisije jemljemo resno in da ji bodo podrobne podatke o načrtovanih ukrepih. "Skrbimo za stabilnost, varnost in predvidljivost javnih financ ter njihovo skladnost s fiskalnimi pravili, hkrati pa delamo vse v smeri zagotavljanja konkurenčnih pogojev za delovanje gospodarstva ter blaginje ljudi," so poudarili. Ob tem so znova zatrdili, da je socialni sistem v Sloveniji stabilen in da ga bodo ohranili. "Pri socialnih transferjih bomo sredstva porabljali učinkoviteje in odpravljali zlorabe. Izboljšali bomo izmenjavo podatkov med organi in ob spremembah podatkov sproti ponovno odločali o denarni socialni pomoči. Izterjavo neupravičenih izplačil bomo centralizirali, z elektronskim zaznavanjem neskladij pa preprečevali prikrivanje premoženja in fiktivne prijave prebivališča," so opisali in dodali, da bodo rast stroškov dela v javnem sektorju omejili z boljšim upravljanjem kadrov, digitalizacijo in poenostavitvijo postopkov. Kadrovske zmogljivosti bomo prilagajali z naravnim odlivom in prerazporeditvami. Evropska komisija je v danes zvišala oceno letošnje rasti slovenskega BDP za dve odstotni točki na 3,9 odstotka, za leto 2027 pa za 0,6 odstotne točke na 2,9 odstotka. Napoved inflacije je tako za letos kot za leto 2027 znižala za 0,1 odstotne točke na 3,4 oz. 2,4 odstotka. Komisija potrjuje, da bo primanjkljaj sektorja država letos ostal pod tremi odstotki BDP, javni dolg pa se bo znižal. Javne finance so tako letos znotraj pravil pakta stabilnosti in rasti, so še zapisali na ministrstvu.
- language
- slv
- published at
- 2026-11-17T15:38:05
- source
- 24ur
- title
- Komisija za leto 2027: potencialni primanjkljaj Slovenije
- url
- https://www.24ur.com/novice/slovenija/komisija-v-2027-mozen-45-odstotni-primanjkljaj-slovenije.html
- article order
- 0
- body
- Evropska komisija je v danes objavljeni jesenski gospodarski napovedi oceno letošnjega javnofinančnega primanjkljaja Slovenije znižala za 0,4 odstotne točke na 2,9 odstotka BDP. Napoved za leto 2027 je medtem precej zvišala in namesto 3,5-odstotnega zdaj ob predpostavki uveljavitve interventnega zakona pričakuje 4,5-odstotni primanjkljaj. Leta 2028 naj bi se javnofinančni primanjkljaj nato le rahlo znižal in dosegel 4,3 odstotka. Ob tem so v Bruslju navedli tudi, da je bil primanjkljaj lani pri 2,5 odstotka BDP. Letos bosta k javnofinančnim prihodkom po navedbah komisije pomembno pozitivno prispevala spodbudna gospodarska rast in julija lani uveden prispevek za dolgotrajno oskrbo. Po drugi strani je negativen vpliv med drugim pričakovati zaradi izdatkov, namenjenih omilitvi posledic visokih cen energentov. Obenem naraščajo izdatki za socialne prejemke in plače zaposlenih v javnem sektorju. Za leto 2027 v Bruslju pričakujejo negativen vpliv na javne finance zaradi še vedno povišanih prej omenjenih izdatkov in posledic dodatnih ukrepov. Kot so pojasnili, so izračun pripravili ob predpostavki potrditve ukrepov, kot so kapica na prispevke za socialno varnost, znižanje stopnje davka na dodano vrednost za osnovna živila in začasno znižanje tega davka za energente ter možnost hkratnega prejemanja polne plače in pokojnine. Vsi tovrstni ukrepi, ki so del interventnega zakona za razvoj Slovenije, o katerem bodo volivci 6. decembra odločali na referendumu, bi po oceni Bruslja javnofinančni primanjkljaj v letu 2027 povečali za približno 1,2 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar je skladno z oceno fiskalnega sveta. Kot so poudarili, napoved primanjkljaja za leto 2027 sicer zaznamuje precejšnja mera negotovosti. Primanjkljaj bi namreč lahko še povečali dodatni ukrepi za zmanjševanje energetske draginje, zmanjšali pa bi ga lahko morebitni ukrepi za zmanjšanje javnofinančnih izdatkov ali opustitev nekaterih načrtovanih ukrepov iz interventnega zakona. Primanjkljaj v javnih financah naj bi torej tako leta 2027 kot 2028 presegel zgornjo dovoljeno mejo treh odstotkov BDP iz pakta stabilnosti in rasti. Še večji je pričakovani strukturni javnofinančni primanjkljaj, ki naj bi dosegel 5,7 oziroma 5,5 odstotka BDP. Ministrstvo za finance medtem vztraja, da bo javnofinančni primanjkljaj tudi ob uveljavitvi interventnega zakona ob izvedbi nekaterih dodatnih ukrepov ostal znotraj predpisanih treh odstotkov BDP. To med drugim utemeljuje še s pričakovano višjo gospodarsko rastjo. Javni dolg v deležu od BDP naj bi se po napovedi Evropske komisije letos glede na konec lanskega leta znižal za 0,6 odstotne točke na 64,5 odstotka. Leta 2027 naj bi se zvišal na 64,8 odstotka BDP, leta 2028 pa na 65,3 odstotka BDP.
- language
- slv
- published at
- 2026-11-17T10:47:49
- source
- Dnevnik
- title
- Evropska komisija Sloveniji za leto 2027 napoveduje 4,5-odstotni primankljaj
- url
- https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/evropska-komisija-sloveniji-za-leto-2027-napoveduje-4-5-odstotni-primankljaj-2841492/
- article order
- 3
- body
- Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu. Leta 2028 naj bi se javnofinančni primanjkljaj nato le rahlo znižal in dosegel 4,3 odstotka. Ob tem so v Bruslju navedli tudi, da je bil primanjkljaj lani pri 2,5 odstotka BDP. V danes objavljeni jesenski gospodarski napovedi je Evropska komisija oceno letošnjega javnofinančnega primanjkljaja Slovenije znižala za 0,4 odstotne točke na 2,9 odstotka BDP. Letos bosta k javnofinančnim prihodkom po navedbah komisije pomembno pozitivno prispevala spodbudna gospodarska rast in julija lani uveden prispevek za dolgotrajno oskrbo. Po drugi strani je negativen vpliv med drugim pričakovati zaradi izdatkov, namenjenih omilitvi posledic visokih cen energentov. Obenem naraščajo izdatki za socialne prejemke in plače zaposlenih v javnem sektorju. Interventni zakon vrta luknjo v javne finance Za leto 2027 v Bruslju pričakujejo negativen vpliv na javne finance zaradi še vedno povišanih prej omenjenih izdatkov in posledic dodatnih ukrepov. Kot so pojasnili, so izračun pripravili ob predpostavki potrditve ukrepov, kot so kapica na prispevke za socialno varnost, znižanje stopnje davka na dodano vrednost za osnovna živila in začasno znižanje tega davka za energente ter možnost hkratnega prejemanja polne plače in pokojnine. Vsi tovrstni ukrepi, ki so del interventnega zakona za razvoj Slovenije, o katerem bodo volivci 6. decembra odločali na referendumu, bi po oceni Bruslja javnofinančni primanjkljaj v letu 2027 povečali za približno 1,2 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar je skladno z oceno fiskalnega sveta. Kot so poudarili, napoved primanjkljaja za leto 2027 sicer zaznamuje precejšnja mera negotovosti. Primanjkljaj bi namreč lahko še povečali dodatni ukrepi za zmanjševanje energetske draginje, zmanjšali pa bi ga lahko morebitni ukrepi za zmanjšanje javnofinančnih izdatkov ali opustitev nekaterih načrtovanih ukrepov iz interventnega zakona. Strukturni primanjkljaj bo še večji Primanjkljaj v javnih financah naj bi torej tako leta 2027 kot 2028 presegel zgornjo dovoljeno mejo treh odstotkov BDP iz pakta stabilnosti in rasti. Še večji je pričakovani strukturni javnofinančni primanjkljaj, ki naj bi dosegel 5,7 oziroma 5,5 odstotka BDP. Ministrstvo za finance medtem vztraja, da bo javnofinančni primanjkljaj tudi ob uveljavitvi interventnega zakona ob izvedbi nekaterih dodatnih ukrepov ostal znotraj predpisanih treh odstotkov BDP. To med drugim utemeljuje še s pričakovano višjo gospodarsko rastjo. Javni dolg v deležu od BDP naj bi se po napovedi Evropske komisije letos glede na konec lanskega leta znižal za 0,6 odstotne točke na 64,5 odstotka. Leta 2027 naj bi se zvišal na 64,8 odstotka BDP, leta 2028 pa na 65,3 odstotka BDP.
- language
- slv
- published at
- 2026-11-17T10:53:58
- source
- Večer
- title
- Bruselj zaradi interventnega zakona spreminja napoved javnofinančnega primanjkljaja
- url
- https://vecer.com/svet/bruselj-evropska-komisija-javnofinanci-primanjkljaj-interventni-zakon-povisanje-10500041
- article order
- 6
- body
- Napoved Evropske komisije glede višine primanjkljaja je za leto 2027 potencialna, saj predpostavlja uveljavitev interventnega zakona. Če bo ta na referendumu potrjen, bo vlada pripravila rebalans proračuna, s katerim bo primanjkljaj ohranila pod tremi odstotki BDP, so sporočili z ministrstva za finance. Evropska komisija je v danes objavljeni jesenski gospodarski napovedi oceno letošnjega javnofinančnega primanjkljaja Slovenije znižala za 0,4 odstotne točke na 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Napoved za leto 2027 je medtem precej zvišala in namesto 3,5-odstotnega ob predpostavki uveljavitve interventnega zakona pričakuje 4,5-odstotni javnofinančni primanjkljaj. "Gre za potencialni primanjkljaj, ki predpostavlja uveljavitev zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije in upošteva izračune fiskalnega sveta. Napoved vključuje le ukrepe, ki so že sprejeti," so v sporočilu za javnost navedli na ministrstvu. Učinek zakona komisija ocenjuje na 1,2 odstotka BDP, dinamična ocena ministrstva za finance, ki upošteva tudi učinke zakona na gospodarsko aktivnost in je podobna izračunom Mednarodnega denarnega sklada, pa na 0,8 odstotka BDP. "Komisija dinamičnih učinkov ni upoštevala, zato je razlika v napovedi pričakovana," so zatrdili. Ministrstvo pričakuje, da bo primanjkljaj ostal pod tremi odstotki BDP Kot so pojasnili, razlika med oceno komisije in oceno ministrstva izhaja predvsem iz ukrepov, ki jih komisija še ne upošteva. Ministrstvo je pripravilo ocene na podlagi predloga sprememb državnega proračuna za leto 2027. "Te vključujejo učinke načrtovanih ukrepov, ki so v različnih fazah priprave: nekateri zahtevajo spremembe zakonodaje, drugi pomenijo predvsem optimizacijo poslovanja v javnem sektorju, urejanje evidenc in odlog nekaterih investicij," so navedli. Ministrstvo pričakuje, da bo primanjkljaj ob izvedbi dodatnih ukrepov ostal pod tremi odstotki BDP tudi v primeru uveljavitve interventnega zakona. Če bo zakon na referendumu 6. decembra potrjen, bo vlada pripravila rebalans proračuna za leto 2027 in z njim po napovedih ministrstva uskladila prihodke in odhodke z novimi zakonskimi obveznostmi in davčnimi spremembami. Zapisali so še, da ocene komisije jemljemo resno in da ji bodo podrobne podatke o načrtovanih ukrepih. "Skrbimo za stabilnost, varnost in predvidljivost javnih financ ter njihovo skladnost s fiskalnimi pravili, hkrati pa delamo vse v smeri zagotavljanja konkurenčnih pogojev za delovanje gospodarstva ter blaginje ljudi," so poudarili. Ob tem so znova zatrdili, da je socialni sistem v Sloveniji stabilen in da ga bodo ohranili. "Pri socialnih transferjih bomo sredstva porabljali učinkoviteje in odpravljali zlorabe. Izboljšali bomo izmenjavo podatkov med organi in ob spremembah podatkov sproti ponovno odločali o denarni socialni pomoči. Izterjavo neupravičenih izplačil bomo centralizirali, z elektronskim zaznavanjem neskladij pa preprečevali prikrivanje premoženja in fiktivne prijave prebivališča," so opisali in dodali, da bodo rast stroškov dela v javnem sektorju omejili z boljšim upravljanjem kadrov, digitalizacijo in poenostavitvijo postopkov. Kadrovske zmogljivosti bomo prilagajali z naravnim odlivom in prerazporeditvami. Evropska komisija je v danes zvišala oceno letošnje rasti slovenskega BDP za dve odstotni točki na 3,9 odstotka, za leto 2027 pa za 0,6 odstotne točke na 2,9 odstotka. Napoved inflacije je tako za letos kot za leto 2027 znižala za 0,1 odstotne točke na 3,4 oz. 2,4 odstotka. Komisija potrjuje, da bo primanjkljaj sektorja država letos ostal pod tremi odstotki BDP, javni dolg pa se bo znižal. Javne finance so tako letos znotraj pravil pakta stabilnosti in rasti, so še zapisali na ministrstvu.
- language
- slv
- published at
- 2026-11-17T14:55:25
- source
- SiOL
- title
- Ministrstvo: Komisija za leto 2027 govori o potencialnem primanjkljaju
- url
- https://siol.net/novice/slovenija/ministrstvo-komisija-za-leto-2027-govori-o-potencialnem-primanjkljaju-706521
- source scope
- analyzed source count
- 6
- omitted articles
- omitted source count
- 0
- total source count
- 6