MedVrsticami

Analiza trditev

claims

• Svet ECB je ohranil ključne obrestne mere nespremenjene pri 2,00, 2,15 in 2,40 odstotka.
• Nadaljnji koraki ECB bodo odvisni od sprotnih podatkov in ocene inflacijskih obetov.
• Rast ob koncu leta 2025 so poganjale predvsem storitve, zlasti informacijske in komunikacijske tehnologije.
• Stopnja brezposelnosti v evrskem območju je decembra znašala 6,2 odstotka.
• Javne naložbe v obrambo in infrastrukturo spodbujajo dinamiko v gradbeništvu.
• Indeks vodij nabav (PMI) je januarja z vrednostjo 51,3 nakazal zmerno rast proizvodnega sektorja.
• Srednjeročni cilj ECB ostaja stabilizacija inflacije na ravni dveh odstotkov.
• Gospodarstvo ostaja odporno kljub negotovostim glede svetovnih trgovinskih politik in geopolitičnih napetosti.
• Letna stopnja inflacije v evrskem območju se je januarja znižala na 1,7 odstotka.
• Gospodarska rast v območju z evrom je v zadnjem lanskem četrtletju znašala 0,3 odstotka.
• Močnejši evro bi lahko inflacijo znižal bolj od trenutnih pričakovanj.
• Bolgarija se je 1. januarja 2026 uradno pridružila euroobmočju.
• Kreditni pribitki državnih in podjetniških obveznic ostajajo na zgodovinsko nizkih ravneh.

key differences

Bolgarija se je 1. januarja 2026 uradno pridružila euroobmočju.

Le ECB potrjuje vstop, slovenski mediji o tem molčijo.

Gospodarska rast v območju z evrom je v zadnjem lanskem četrtletju znašala 0,3 odstotka.

Večina potrjuje; STA in Bloomberg podatka ne navajata.

Gospodarstvo ostaja odporno kljub negotovostim glede svetovnih trgovinskih politik in geopolitičnih napetosti.

Večina potrjuje odpornost; STA molči, SiOL izpostavlja naslov.

Indeks vodij nabav (PMI) je januarja z vrednostjo 51,3 nakazal zmerno rast proizvodnega sektorja.

SiOL potrjuje podatek, RTV le opisno, ostali molčijo.

Javne naložbe v obrambo in infrastrukturo spodbujajo dinamiko v gradbeništvu.

RTV in ECB potrjujeta, Bloomberg delno, STA in SiOL molčita.

Kreditni pribitki državnih in podjetniških obveznic ostajajo na zgodovinsko nizkih ravneh.

Le SiOL trditev potrjuje, ostali viri je sploh ne omenjajo.

Letna stopnja inflacije v evrskem območju se je januarja znižala na 1,7 odstotka.

Večina potrjuje; STA in Bloomberg podatka ne navajata.

Močnejši evro bi lahko inflacijo znižal bolj od trenutnih pričakovanj.

Le RTV in ECB potrjujeta vpliv evra; drugi viri molčijo.

Nadaljnji koraki ECB bodo odvisni od sprotnih podatkov in ocene inflacijskih obetov.

Viri so enotni; RTV izpostavlja še širše makro podatke.

Rast ob koncu leta 2025 so poganjale predvsem storitve, zlasti informacijske in komunikacijske tehnologije.

ECB in RTV potrjujeta IKT, SiOL le storitve, ostali molčijo.

Srednjeročni cilj ECB ostaja stabilizacija inflacije na ravni dveh odstotkov.

Viri so enotni; razlika je le v pripisu izjave Dolencu.

Stopnja brezposelnosti v evrskem območju je decembra znašala 6,2 odstotka.

Le ECB potrjuje številko, drugi le splošno o nizki ravni.

Svet ECB je ohranil ključne obrestne mere nespremenjene pri 2,00, 2,15 in 2,40 odstotka.

Razlike v stopnji natančnosti navajanja vseh treh vrednosti.

source analyses

Bloomberg Adria

Bolgarija se je 1. januarja 2026 uradno pridružila euroobmočju.

Ni omenjeno

Gospodarska rast v območju z evrom je v zadnjem lanskem četrtletju znašala 0,3 odstotka.

Ni omenjeno

Gospodarstvo ostaja odporno kljub negotovostim glede svetovnih trgovinskih politik in geopolitičnih napetosti.

Da: Članek navaja odpornost kljub trgovinskim in geopolitičnim tveganjem.

Indeks vodij nabav (PMI) je januarja z vrednostjo 51,3 nakazal zmerno rast proizvodnega sektorja.

Ni omenjeno

Javne naložbe v obrambo in infrastrukturo spodbujajo dinamiko v gradbeništvu.

Delno: Omenjena je javna poraba za obrambo in infrastrukturo.

Kreditni pribitki državnih in podjetniških obveznic ostajajo na zgodovinsko nizkih ravneh.

Ni omenjeno

Letna stopnja inflacije v evrskem območju se je januarja znižala na 1,7 odstotka.

Ni omenjeno

Močnejši evro bi lahko inflacijo znižal bolj od trenutnih pričakovanj.

Ni omenjeno

Nadaljnji koraki ECB bodo odvisni od sprotnih podatkov in ocene inflacijskih obetov.

Da: Odločitve bodo temeljile na podatkih in oceni inflacijskih obetov.

Rast ob koncu leta 2025 so poganjale predvsem storitve, zlasti informacijske in komunikacijske tehnologije.

Ni omenjeno

Srednjeročni cilj ECB ostaja stabilizacija inflacije na ravni dveh odstotkov.

Da: ECB potrjuje ciljno stabilizacijo na dvoodstotni ravni.

Stopnja brezposelnosti v evrskem območju je decembra znašala 6,2 odstotka.

Delno: Omenjena je nizka brezposelnost, ki podpira rast, brez številk.

Svet ECB je ohranil ključne obrestne mere nespremenjene pri 2,00, 2,15 in 2,40 odstotka.

Da: Svet ECB je ohranil mere na 2,00, 2,15 in 2,40 %.

European Central Bank

Bolgarija se je 1. januarja 2026 uradno pridružila euroobmočju.

Da: Lagardova je čestitala Bolgariji za pridružitev na ta datum.

Gospodarska rast v območju z evrom je v zadnjem lanskem četrtletju znašala 0,3 odstotka.

Da: Članek navaja 0,3-odstotno rast v zadnjem četrtletju lanskega leta.

Gospodarstvo ostaja odporno kljub negotovostim glede svetovnih trgovinskih politik in geopolitičnih napetosti.

Da: Besedilo neposredno potrjuje odpornost kljub navedenim tveganjem.

Indeks vodij nabav (PMI) je januarja z vrednostjo 51,3 nakazal zmerno rast proizvodnega sektorja.

Ni omenjeno

Javne naložbe v obrambo in infrastrukturo spodbujajo dinamiko v gradbeništvu.

Da: Navedeno je, da te naložbe prispevajo k zagonu v gradbeništvu.

Kreditni pribitki državnih in podjetniških obveznic ostajajo na zgodovinsko nizkih ravneh.

Ni omenjeno

Letna stopnja inflacije v evrskem območju se je januarja znižala na 1,7 odstotka.

Da: Besedilo potrjuje znižanje inflacije na 1,7 % v januarju.

Močnejši evro bi lahko inflacijo znižal bolj od trenutnih pričakovanj.

Da: Članek izpostavlja močnejši evro kot dejavnik za nižjo inflacijo.

Nadaljnji koraki ECB bodo odvisni od sprotnih podatkov in ocene inflacijskih obetov.

Da: Odločitve bodo temeljile na podatkih in oceni inflacijskih obetov.

Rast ob koncu leta 2025 so poganjale predvsem storitve, zlasti informacijske in komunikacijske tehnologije.

Da: Navedeno je, da rast poganjajo storitve v IKT sektorju.

Srednjeročni cilj ECB ostaja stabilizacija inflacije na ravni dveh odstotkov.

Da: Večkrat omenjen cilj stabilizacije inflacije na 2 %.

Stopnja brezposelnosti v evrskem območju je decembra znašala 6,2 odstotka.

Da: Besedilo potrjuje 6,2-odstotno brezposelnost v decembru.

Svet ECB je ohranil ključne obrestne mere nespremenjene pri 2,00, 2,15 in 2,40 odstotka.

Delno: Svet ECB je ohranil mere nespremenjene, točne vrednosti niso navedene.

RTV Slovenija

Bolgarija se je 1. januarja 2026 uradno pridružila euroobmočju.

Ni omenjeno

Gospodarska rast v območju z evrom je v zadnjem lanskem četrtletju znašala 0,3 odstotka.

Da: BDP se je v zadnjem četrtletju okrepil za 0,3 %.

Gospodarstvo ostaja odporno kljub negotovostim glede svetovnih trgovinskih politik in geopolitičnih napetosti.

Da: Omenjena odpornost kljub negotovosti trgovinskih politik in napetosti.

Indeks vodij nabav (PMI) je januarja z vrednostjo 51,3 nakazal zmerno rast proizvodnega sektorja.

Delno: Omenjena je odpornost predelovalnega sektorja brez PMI vrednosti.

Javne naložbe v obrambo in infrastrukturo spodbujajo dinamiko v gradbeništvu.

Da: Dinamika v gradbeništvu se krepi zaradi javnih investicij.

Kreditni pribitki državnih in podjetniških obveznic ostajajo na zgodovinsko nizkih ravneh.

Ni omenjeno

Letna stopnja inflacije v evrskem območju se je januarja znižala na 1,7 odstotka.

Da: Članek navaja januarsko inflacijo v višini 1,7 %.

Močnejši evro bi lahko inflacijo znižal bolj od trenutnih pričakovanj.

Da: Lagarde je to neposredno izpostavila kot tveganje.

Nadaljnji koraki ECB bodo odvisni od sprotnih podatkov in ocene inflacijskih obetov.

Delno: Omenjena je odvisnost od ocene inflacije in makro podatkov.

Rast ob koncu leta 2025 so poganjale predvsem storitve, zlasti informacijske in komunikacijske tehnologije.

Da: Lagarde je izpostavila storitve ter IKT sektor.

Srednjeročni cilj ECB ostaja stabilizacija inflacije na ravni dveh odstotkov.

Da: Potrjena je stabilizacija na ciljni ravni dveh odstotkov.

Stopnja brezposelnosti v evrskem območju je decembra znašala 6,2 odstotka.

Delno: Omenjena je le nizka brezposelnost brez točne številke.

Svet ECB je ohranil ključne obrestne mere nespremenjene pri 2,00, 2,15 in 2,40 odstotka.

Da: Navedene so točno te vrednosti za depozitno in ostali meri.

STA

Bolgarija se je 1. januarja 2026 uradno pridružila euroobmočju.

Ni omenjeno

Gospodarska rast v območju z evrom je v zadnjem lanskem četrtletju znašala 0,3 odstotka.

Ni omenjeno

Gospodarstvo ostaja odporno kljub negotovostim glede svetovnih trgovinskih politik in geopolitičnih napetosti.

Ni omenjeno

Indeks vodij nabav (PMI) je januarja z vrednostjo 51,3 nakazal zmerno rast proizvodnega sektorja.

Ni omenjeno

Javne naložbe v obrambo in infrastrukturo spodbujajo dinamiko v gradbeništvu.

Ni omenjeno

Kreditni pribitki državnih in podjetniških obveznic ostajajo na zgodovinsko nizkih ravneh.

Ni omenjeno

Letna stopnja inflacije v evrskem območju se je januarja znižala na 1,7 odstotka.

Ni omenjeno

Močnejši evro bi lahko inflacijo znižal bolj od trenutnih pričakovanj.

Ni omenjeno

Nadaljnji koraki ECB bodo odvisni od sprotnih podatkov in ocene inflacijskih obetov.

Da: Naslov in izjava potrjujeta odvisnost od inflacijskih obetov.

Rast ob koncu leta 2025 so poganjale predvsem storitve, zlasti informacijske in komunikacijske tehnologije.

Ni omenjeno

Srednjeročni cilj ECB ostaja stabilizacija inflacije na ravni dveh odstotkov.

Da: Dolenc navaja, da inflacija ostaja blizu cilja dveh odstotkov.

Stopnja brezposelnosti v evrskem območju je decembra znašala 6,2 odstotka.

Ni omenjeno

Svet ECB je ohranil ključne obrestne mere nespremenjene pri 2,00, 2,15 in 2,40 odstotka.

Delno: Svet ECB ni spremenil osrednjih obrestnih mer, vrednosti niso navedene.

SiOL

Bolgarija se je 1. januarja 2026 uradno pridružila euroobmočju.

Ni omenjeno

Gospodarska rast v območju z evrom je v zadnjem lanskem četrtletju znašala 0,3 odstotka.

Da: Realni BDP se je v zadnjem četrtletju povečal za 0,3 %.

Gospodarstvo ostaja odporno kljub negotovostim glede svetovnih trgovinskih politik in geopolitičnih napetosti.

Da: Naslov in vsebina potrjujeta odpornost kljub negotovostim.

Indeks vodij nabav (PMI) je januarja z vrednostjo 51,3 nakazal zmerno rast proizvodnega sektorja.

Da: Januarski PMI 51,3 nakazuje zmerno rast.

Javne naložbe v obrambo in infrastrukturo spodbujajo dinamiko v gradbeništvu.

Ni omenjeno

Kreditni pribitki državnih in podjetniških obveznic ostajajo na zgodovinsko nizkih ravneh.

Da: Besedilo dobesedno potrjuje to trditev.

Letna stopnja inflacije v evrskem območju se je januarja znižala na 1,7 odstotka.

Da: Besedilo potrjuje 1,7-odstotno inflacijo v januarju.

Močnejši evro bi lahko inflacijo znižal bolj od trenutnih pričakovanj.

Ni omenjeno

Nadaljnji koraki ECB bodo odvisni od sprotnih podatkov in ocene inflacijskih obetov.

Da: Koraki bodo osnovani na oceni obetov in sprotnih podatkih.

Rast ob koncu leta 2025 so poganjale predvsem storitve, zlasti informacijske in komunikacijske tehnologije.

Delno: Potrjena rast storitev v zadnjem četrtletju, IKT ni specifičen.

Srednjeročni cilj ECB ostaja stabilizacija inflacije na ravni dveh odstotkov.

Da: Dolenc izpostavlja cilj stabilizacije pri 2 % na srednji rok.

Stopnja brezposelnosti v evrskem območju je decembra znašala 6,2 odstotka.

Ni omenjeno

Svet ECB je ohranil ključne obrestne mere nespremenjene pri 2,00, 2,15 in 2,40 odstotka.

Delno: Omenjeno, da ostajajo nespremenjene, depozitna pri 2 %.

Analiza sentimenta

entities

• Evroobmočje
• Evropska centralna banka (ECB)
• Svet ECB
• Banka Slovenije
• Primož Dolenc
• Christine Lagarde
• Eurostat
• Bolgarija
• Luis de Guindos
• Dimitar Radev
• Združene države Amerike
• Bolgarska narodna banka

key differences

Banka Slovenije

Viri so nevtralni, poudarek je le na vodstvu institucije.

Bolgarija

Le ECB poroča o napredku, ostali viri molčijo.

Bolgarska narodna banka

Le ECB poroča nevtralno o kadrovskih spremembah v svetu.

Christine Lagarde

RTV poroča o tveganjih, ECB pa podaja le uradne informacije.

Dimitar Radev

Le ECB ga izpostavlja pozitivno, slovenski mediji ga ne poznajo.

Eurostat

Viri ga nevtralno navajajo le kot vir podatkov o BDP in inflaciji.

Evroobmočje

Institucija poudarja prednosti, mediji le suho statistiko.

Evropska centralna banka (ECB)

Vsi viri so nevtralni; razlika je le v globini analize.

Luis de Guindos

Le ECB ga nevtralno navaja, slovenski mediji ga ignorirajo.

Primož Dolenc

Viri so enotno nevtralni; nastopa le kot strokovni govorec.

Svet ECB

Viri so enotno nevtralni; razlik ni v sentimentu ali opisu.

Združene države Amerike

Le RTV Slovenija izraža kritičen dvom v stabilnost države.

source analyses

Bloomberg Adria

Banka Slovenije

Ni omenjeno

Bolgarija

Ni omenjeno

Bolgarska narodna banka

Ni omenjeno

Christine Lagarde

Ni omenjeno

Dimitar Radev

Ni omenjeno

Eurostat

Ni omenjeno

Evroobmočje

Ni omenjeno

Evropska centralna banka (ECB)

Nevtralno: Informativno omenjena kot vir sporočila in odločevalec.

Luis de Guindos

Ni omenjeno

Primož Dolenc

Ni omenjeno

Svet ECB

Nevtralno: Naveden kot organ, ki je sprejel odločitev in podal oceno.

Združene države Amerike

Ni omenjeno

European Central Bank

Banka Slovenije

Ni omenjeno

Bolgarija

Pozitivno: Lagarde čestita državi za pridružitev euroobmočju.

Bolgarska narodna banka

Nevtralno: Omenjena v kontekstu novega članstva guvernerja v Svetu ECB.

Christine Lagarde

Nevtralno: Nastopa kot govorka, ki podaja uradne informacije.

Dimitar Radev

Pozitivno: Toplo pozdravljen ob vstopu v Svet ECB.

Eurostat

Nevtralno: Naveden kot vir statističnih podatkov o rasti BDP.

Evroobmočje

Pozitivno: Opisano kot privlačno z vidika enotne valute in povezovanja.

Evropska centralna banka (ECB)

Nevtralno: Omenjena kot institucija v okviru tiskovne konference.

Luis de Guindos

Nevtralno: Omenjen kot prisoten podpredsednik brez vrednotenja.

Primož Dolenc

Ni omenjeno

Svet ECB

Nevtralno: Omenjen kot organ odločanja o denarni politiki.

Združene države Amerike

Ni omenjeno

RTV Slovenija

Banka Slovenije

Ni omenjeno

Bolgarija

Ni omenjeno

Bolgarska narodna banka

Ni omenjeno

Christine Lagarde

Nevtralno: Citirana kot govorka o gospodarskih obetih in tveganjih.

Dimitar Radev

Ni omenjeno

Eurostat

Ni omenjeno

Evroobmočje

Nevtralno: Omenjeno v kontekstu statističnih podatkov o rasti in inflaciji.

Evropska centralna banka (ECB)

Nevtralno: Omenjena kot osrednji organ v okviru poročanja o odločitvah.

Luis de Guindos

Ni omenjeno

Primož Dolenc

Ni omenjeno

Svet ECB

Nevtralno: Naveden kot vir ocen o inflaciji in odpornosti gospodarstva.

Združene države Amerike

Negativno: Omenjeno izgubljanje zaupanja v državo kot dejavnik stabilnosti.

STA

Banka Slovenije

Nevtralno: Navedena kot institucija, ki jo vodi guverner Dolenc.

Bolgarija

Ni omenjeno

Bolgarska narodna banka

Ni omenjeno

Christine Lagarde

Ni omenjeno

Dimitar Radev

Ni omenjeno

Eurostat

Ni omenjeno

Evroobmočje

Nevtralno: Omenjeno v kontekstu gospodarske rasti in inflacije.

Evropska centralna banka (ECB)

Nevtralno: Omenjena v kontekstu odločitev o obrestnih merah.

Luis de Guindos

Ni omenjeno

Primož Dolenc

Nevtralno: Nastopa kot govorec, ki pojasnjuje odločitve in razmere.

Svet ECB

Nevtralno: Omenjen kot organ, ki je sprejel odločitev o merah.

Združene države Amerike

Ni omenjeno

SiOL

Banka Slovenije

Nevtralno: Navedena kot institucija, ki jo zastopa guverner.

Bolgarija

Ni omenjeno

Bolgarska narodna banka

Ni omenjeno

Christine Lagarde

Ni omenjeno

Dimitar Radev

Ni omenjeno

Eurostat

Nevtralno: Naveden kot vir statističnih podatkov o inflaciji.

Evroobmočje

Nevtralno: Omenjeno kot predmet gospodarske in inflacijske analize.

Evropska centralna banka (ECB)

Nevtralno: Omenjena v kontekstu sej in odločitev o obrestnih merah.

Luis de Guindos

Ni omenjeno

Primož Dolenc

Nevtralno: Nastopa kot govorec in podaja strokovne ocene brez vrednotenja.

Svet ECB

Nevtralno: Omenjen kot organ odločanja o denarni politiki.

Združene države Amerike

Ni omenjeno

Viri

articles

• article order

  11

  body

  Ljubljana, 06. februarja (STA) Rast gospodarske aktivnosti v območju z evrom se nadaljuje, inflacija pa ostaja blizu cilja dveh odstotkov, je po včerajšnji odločitvi sveta ECB, da ne spremeni osrednjih evrskih obrestnih mer, dejal novoizvoljeni guverner Banke Slovenije Primož Dolenc. Kot je ...

  language

  slv

  published at

  2026-02-06T09:04:53

  source

  STA

  title

  Dolenc: Nadaljnji koraki ECB še naprej odvisni od inflacijskih obetov

  url

  https://www.sta.si/3518900/

• article order

  5

  body

  Depozitna obrestna mera, ki je referenčna za evrsko denarno politiko, tako ostaja pri 2,00 odstotka, obrestni meri za operacije glavnega refinanciranja in odprto ponudbo mejnega posojila pa pri 2,15 oziroma 2,40 odstotka. Trenutni makroekonomski podatki govorijo v prid ohranjanju nespremenjene denarne politike. Rast cen življenjskih potrebščin v državah z evrom se je januarja tako še nekoliko zmanjšala. Letna stopnja inflacije je bila 1,7-odstotna, kar je 0,3 odstotne točke manj kot decembra lani. Obenem je gospodarska rast v evrskem območju glede na prvo oceno presegla pričakovanja. BDP območja z evrom se je po sezonsko prilagojenih podatkih v zadnjem lanskem četrtletju okrepil za 0,3 odstotka, medletno za 1,3 odstotka, v celotnem 2025 pa za 1,5 odstotka. Svet ECB-ja je v izjavi po koncu dvodnevnega zasedanja zapisal, da je posodobljena ocena osrednjega organa evrske denarne politike znova potrdila, da se bo medletna inflacija srednjeročno stabilizirala na ciljni ravni dveh odstotkov. Gospodarstvo medtem po oceni sveta ostaja odporno v zahtevnem svetovnem okolju. Rast podpirajo nizka brezposelnost, dobro finančno stanje zasebnega sektorja, postopno izvajanje načrta povečane javne porabe za obrambo in infrastrukturo ter spodbujevalni učinki preteklih znižanj obrestnih mer. Teh je bilo do julija lani sedem zapored, od tedaj se denarna politika ni spreminjala. Predsednica ECB-ja Christina Lagarde je novinarjem po seji sveta povedala, da so rast ob koncu leta 2025 poganjale predvsem storitve, še posebej informacijske in komunikacijske tehnologije. Odpornost kljub nasprotnim vetrovom v globalnem okolju kaže tudi predelovalni sektor. Krepi se dinamika v gradbeništvu, predvsem zaradi pospeška javnih investicij. Razmere na trgu dela ostajajo v povprečju ugodne in spodbujajo porabo gospodinjstev, pričakuje se tudi dodatna krepitev naložbe podjetij, predvsem v digitalizacijo. Vseeno so gospodarski obeti še naprej negotovi, kar je po navedbah sveta predvsem posledica vztrajanja negotovosti glede trgovinskih politik velesil in geopolitičnih napetosti. Kot izziv je Lagarde omenila tudi krepitev tečaja evra. To je še posebej izpostavila med tveganji za nadaljnji razvoj inflacije. Zaradi negativnega učinka carin in močnejšega evra bi lahko upadlo povpraševanje po evrskem izvozu, obenem bi lahko zaradi visokih ameriških carin prišlo do preusmeritve blaga na trg evrskega območja. Močnejši evro znižuje tudi ceno uvoza. "Močnejši evro bi lahko inflacijo znižal bolj od sedanjih pričakovanj," je pripomnila Lagarde. Člani sveta ECB so se na tokratnem zasedanju tako pogovarjali tudi o tečaju evra, s katerim se sicer trguje prosto, centralna banka pa na valutnem trgu ne posreduje. Evro se je ob izgubljanju zaupanja v ZDA kot dejavnik stabilnosti v svetovnem gospodarstvu v zadnjem času precej okrepil, pred dnevi je celo presegel mejo 1,20 dolarja. Vmes je sicer spet nazadoval na okoli 1,18 dolarja. Po besedah Lagarde so zadnja nihanja skladna s povprečnimi premiki tečaja skupne valute in že vračunana tudi v scenarije ECB. Analitiki so v zadnjih dneh opozarjali, da bi v primeru, ko bi se ob morebitni izrazitejši krepitvi tečaja evra združila učinka nižje inflacije in težav za izvozni del gospodarstva, centralni bančniki lahko začeli razmišljati tudi o znižanju obrestnih mer. A za zdaj je večinsko mnenje, da večjih sprememb denarne politike v nadaljevanju leta ne gre pričakovati. "Smo v dobrem položaju in inflacija je tudi v dobrem položaju," je dejala Francozinja na čelu ECB.

  language

  slv

  published at

  2026-02-05T16:53:49

  source

  RTV Slovenija

  title

  Evrske obrestne mere ostajajo nespremenjene

  url

  https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/evrske-obrestne-mere-ostajajo-nespremenjene/772515

• article order

  2

  body

  Svet Evcropske centralne banke (ECB) je danes pričakovano odločil, da ohrani vse tri ključne obrestne mere ECB na dozdajšnjih ravneh. Obrestne mere za odprto ponudbo mejnega depozita, operacije glavnega refinanciranja in odprto ponudbo mejnega posojila bodo tako še naprej znašale 2,00, 2,15 oziroma 2,40 odstotka. "Posodobljena ocena je znova potrdila, da se bo inflacija srednjeročno stabilizirala na ciljni dvoodstotni ravni. Gospodarstvo ostaja odporno v zahtevnem svetovnem okolju. Rast podpirajo nizka brezposelnost, dobro finančno stanje zasebnega sektorja, postopno izvajanje dogovorjene javne porabe za obrambo in infrastrukturo ter spodbujevalni učinki preteklih znižanj obrestnih mer. Vseeno so obeti še vedno negotovi, kar je predvsem posledica vztrajne negotovosti glede svetovnih trgovinskih politik in geopolitičnih napetosti," so sporočili iz ECB. Svet ECB stremi k stabilizaciji inflacije v srednjeročnem obdobju na ciljni dvoodstotni ravni. "O ustrezni naravnanosti denarne politike se bo odločal na podlagi podatkov in na vsaki seji posebej. Tako bo pri sklepih o obrestnih merah izhajal iz ocene inflacijskih obetov in z njimi povezanih tveganj, v kateri bo upošteval nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike," pravijo in dodajajo, da se Svet ECB glede ravni ključnih obrestnih mer ne zavezuje vnaprej.

  language

  slv

  published at

  2026-02-05T13:34:26

  source

  Bloomberg Adria

  title

  ECB sprejela odločitev o obrestnih merah

  url

  https://si.bloombergadria.com/financni-trgi/denar/96554/ecb-ni-posegla-v-obrestne-mere/news

• article order

  8

  body

  Rast gospodarske aktivnosti v območju z evrom se nadaljuje, inflacija pa ostaja blizu cilja dveh odstotkov, je po odločitvi sveta ECB, da ne spremeni osrednjih evrskih obrestnih mer, dejal guverner Banke Slovenije Primož Dolenc. Kot je poudaril, bodo nadaljnji koraki banke še naprej osnovani na oceni inflacijskih obetov in spremljajočih tveganj. Inflacija je bila januarja v območju z evrom glede na prvo oceno evropskega statističnega urada Eurostat 1,7-odstotna, kar je 0,3 odstotne točke manj kot decembra. Nižja inflacija je posledica močnega upada energetske inflacije in nekoliko nižje storitvene inflacije, pod vplivom katere se je osnovna inflacija januarja znižala na 2,2 odstotka, je v izjavi po četrtkovi odločitvi sveta Evropske centralne banke (ECB), da ne spremeni osrednjih evrskih obrestnih mer, zapisal Dolenc. Gibanje gospodarske aktivnosti območja z evrom je bilo v lanskem zadnjem četrtletju nekoliko ugodnejše od pričakovanj, saj se je realni BDP v primerjavi s četrtletjem prej povečal za 0,3 odstotka. Glede na dostopne mesečne podatke je k temu prispevala zlasti rast v storitvenih dejavnostih, medtem ko je aktivnost v predelovalnih dejavnostih ostala pod vplivom sprememb carinske politike, negotovosti in poslabšane konkurenčnosti. Ob tem zadnji kazalniki gibanja proizvodnega sektorja nakazujejo relativno ugodne razmere tudi na začetku novega leta, saj je januarski indeks vodij nabav (PMI) z vrednostjo 51,3 ostal v območju zmerne rasti, je zapisal Dolenc. Dodal je, da je bilo dogajanje na finančnih trgih zaznamovano s povečanimi geopolitičnimi negotovostmi. Kljub temu so od decembrskega zasedanja sveta ECB zahtevane donosnosti večine evrskih državnih obveznic zabeležile zelo majhne spremembe na račun ugodne makroekonomske slike, nihanja v segmentu državnih obveznic pa so ostala nizka. Kreditni pribitki tako državnih kot tudi podjetniških obveznic ostajajo na zgodovinsko nizkih ravneh, medtem ko so se vrednosti osrednjih svetovnih delniških indeksov večinoma nekoliko zvišale. Svet ECB se je na podlagi teh podatkov na četrtkovi seji odločil, da ponovno ohrani obrestne mere nespremenjene. Obrestna mera za mejni depozit, ki najbolje odraža naravnanost denarne politike, tako ostaja na ravni dveh odstotkov. "Prihodnje odločitve sveta ECB bodo še naprej usmerjene v naš cilj, da se inflacija stabilizira pri dveh odstotkih na srednji rok," je poudaril Dolenc. Kot je pojasnil, bodo nadaljnji koraki osnovani na oceni inflacijskih obetov in spremljajočih tveganj, dinamiki osnovne inflacije in jakosti učinkovanja ukrepov denarne politike. O naravnanosti denarne politike se bo še naprej odločalo na vsaki seji posebej, je sklenil.

  language

  slv

  published at

  2026-02-06T09:07:17

  source

  SiOL

  title

  Dolenc: Gospodarska aktivnost območja evra ostaja odporna

  url

  https://siol.net/novice/slovenija/dolenc-nadaljnji-koraki-ecb-se-naprej-odvisni-od-inflacijskih-obetov-683745

• article order

  10

  body

  Christine Lagarde, predsednica ECB, Luis de Guindos, podpredsednik ECB Dober dan, s podpredsednikom vas lepo pozdravljava na tiskovni konferenci. Najprej bi rada čestitala Bolgariji, ki se je 1. januarja 2026 pridružila euroobmočju. Obenem toplo pozdravljava Dimitarja Radeva, guvernerja centralne banke Българска народна банка (Bolgarska narodna banka), v Svetu ECB. Članstvo v euroobmočju se je od leta 1999 skoraj podvojilo, kar priča o privlačnosti enotne valute in trajnih prednostih evropskega povezovanja. Zdaj bova poročala o rezultatih današnje seje. Svet ECB je danes sklenil, da pusti vse tri ključne obrestne mere ECB nespremenjene. Naša posodobljena ocena znova potrjuje, da se bo inflacija srednjeročno stabilizirala na ciljni 2-odstotni ravni. Gospodarstvo ostaja odporno v zahtevnem svetovnem okolju. Rast podpirajo nizka brezposelnost, dobro finančno stanje zasebnega sektorja, postopno izvajanje dogovorjene javne porabe za obrambo in infrastrukturo ter spodbujevalni učinki naših preteklih znižanj obrestnih mer. Vseeno so obeti še vedno negotovi, kar je predvsem posledica vztrajne negotovosti glede svetovnih trgovinskih politik in geopolitičnih napetosti. Odločeni smo zagotoviti, da se bo inflacija srednjeročno stabilizirala na ciljni 2-odstotni ravni. O ustrezni naravnanosti denarne politike se bomo odločali na podlagi podatkov in na vsaki seji posebej. Tako bomo pri sklepih o obrestnih merah izhajali iz ocene inflacijskih obetov in z njimi povezanih tveganj, v kateri bomo upoštevali nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike. Glede ravni ključnih obrestnih mer se ne zavezujemo vnaprej. Današnje odločitve so predstavljene v sporočilu za javnost, ki je objavljeno na našem spletnem mestu. Zdaj bom podrobneje pojasnila našo oceno gospodarskih in inflacijskih gibanj, zatem pa še oceno finančnih in denarnih razmer. Gospodarstvo je v zadnjem četrtletju lanskega leta po Eurostatovi prvi oceni zraslo za 0,3%. Rast poganjajo predvsem storitve, zlasti v informacijskem in komunikacijskem sektorju. Predelovalne dejavnosti ostajajo odporne kljub zaviralnim dejavnikom iz svetovne trgovinske menjave in geopolitične negotovosti. V gradbeništvu se zagon povečuje, k čemur prispevajo tudi javne naložbe. Trg dela še vedno podpira dohodke, čeprav se je povpraševanje po delovni sili še nadalje ohladilo. Stopnja brezposelnosti je decembra znašala 6,2%, potem ko je bila novembra na ravni 6,3%. Naraščanje dohodkov iz dela bo skupaj z nižjo stopnjo varčevanja gospodinjstev predvidoma krepilo zasebno potrošnjo. K domačemu povpraševanju bodo prispevali tudi državni izdatki za infrastrukturo in obrambo. Podjetniške naložbe se bodo po pričakovanjih še dodatno okrepile in ankete kažejo, da podjetja vse več vlagajo v nove digitalne tehnologije. Po drugi strani je zunanje okolje zaradi višjih carin in močnejšega eura v lanskem letu še vedno zahtevno. Svet ECB poudarja, da je treba v sedanjem geopolitičnem kontekstu nujno okrepiti euroobmočje in njegovo gospodarstvo. Vlade bi morale dajati prednost vzdržnim javnim financam, strateškim naložbam in strukturnim reformam, ki pospešujejo gospodarsko rast. Še vedno je bistveno, da se sprosti celoten potencial enotnega trga. Prav tako je pomembno, da se po ambicioznem časovnem načrtu povečuje integracija kapitalskih trgov z dokončanjem unije prihrankov in naložb ter bančne unije, in da se hitro sprejme uredba o uvedbi digitalnega eura. Inflacija se je januarja znižala na 1,7%, potem ko je bila decembra na ravni 2,0%, novembra pa 2,1%. V skupini energentov je inflacija upadla na -4,1%, potem ko je decembra znašala -1,9% in novembra -0,5%, v skupini hrane pa se je zvišala na 2,7%, z 2,5% v decembru in 2,4% v novembru. Inflacija brez energentov in hrane se je znižala na 2,2%, potem ko je decembra znašala 2,3%, novembra pa 2,4%. Blagovna inflacija se je rahlo zvišala na 0,4%, storitvena inflacija pa je upadla na 3,2%, s 3,4% v decembru in 3,5% v novembru. Kazalniki osnovne inflacije se v zadnjih mesecih niso veliko spremenili in ostajajo skladni z 2-odstotnim srednjeročnim ciljem. Rast dogovorjenih plač in v prihodnost usmerjeni kazalniki, kot so plačni kazalnik ECB in ankete o plačnih pričakovanjih, nakazujejo, da se bo rast stroškov dela še naprej upočasnjevala. Vendar pa ostaja negotovo, koliko bodo k skupni rasti plač prispevala izplačila poleg in onkraj komponente dogovorjenih plač. Večina meril dolgoročnejših inflacijskih pričakovanj je še vedno na ravni okrog 2%, kar podpira stabilizacijo inflacije okrog ciljne ravni. Euroobmočje se še vedno sooča z volatilnim svetovnim okoljem ekonomskih politik. Ponovna okrepitev negotovosti bi lahko zavirala povpraševanje. Na povpraševanje bi lahko negativno vplivalo tudi poslabšanje razpoloženja na svetovnih finančnih trgih. Nadaljnja trenja v mednarodni trgovinski menjavi bi lahko ovirala dobavne verige, zmanjšala izvoz in oslabila potrošnjo in naložbe. Geopolitične napetosti, zlasti ruska neupravičena vojna proti Ukrajini, ostajajo pomemben vir negotovosti. Nasprotno bi načrtovani izdatki za obrambo in infrastrukturo skupaj z izvajanjem reform za povečanje produktivnosti in uvajanjem novih tehnologij v podjetjih euroobmočja lahko rast okrepili bolj, kot je pričakovano, med drugim tudi s pozitivnim vplivom na zaupanje podjetij in potrošnikov. Rast bi lahko na višjo raven od trenutno pričakovane pospešili tudi novi trgovinski dogovori in globlja integracija evropskega enotnega trga. Za inflacijo so obeti še vedno bolj negotovi kot običajno, saj svetovno okolje ekonomskih politik ostaja volatilno. Inflacija bi lahko bila nižja, če bi se povpraševanje po izvozu euroobmočja zaradi carin zmanjšalo bolj, kot je pričakovano, in če bi države s presežnimi zmogljivostmi še dodatno povečale izvoz v euroobmočje. Poleg tega bi močnejši euro lahko inflacijo potisnil navzdol bolj, kot je pričakovano. Bolj volatilni finančni trgi z večjim odporom do tveganja bi lahko zavirali povpraševanje in s tem zniževali tudi inflacijo. Nasprotno bi bila inflacija lahko višja od pričakovane, če bi se trajno zvišale cene energentov ali če bi se zaradi bolj fragmentiranih svetovnih dobavnih verig zvišale uvozne cene, če bi bila motena dobava kritičnih surovin in če bi se zaostrile omejitve zmogljivosti v gospodarstvu euroobmočja. Če se bo rast plač zniževala počasneje, bi se storitvena inflacija lahko znižala pozneje, kot je pričakovano. K zvišanju inflacije bi na srednji rok lahko prispevalo tudi načrtovano povečanje izdatkov za obrambo in infrastrukturo. Zaradi ekstremnih vremenskih pojavov ter splošnejšega napredovanja krize v zvezi s podnebjem in naravo bi se cene hrane lahko zvišale bolj, kot je pričakovano. Tržne obrestne mere so se od zadnje seje Sveta ECB znižale, medtem ko se je zaradi svetovnih trgovinskih in geopolitičnih napetosti začasno povečala volatilnost na finančnih trgih. Obrestne mere za bančna posojila podjetjem so se decembra zvišale na 3,6%, potem ko so novembra znašale 3,5%, enako tudi stroški izdajanja tržnih dolžniških vrednostnih papirjev. Povprečna obrestna mera za nova hipotekarna posojila je bila tudi decembra nespremenjena na ravni 3,3%. Bančno posojanje podjetjem se je decembra na medletni ravni povečalo za 3,0%, potem ko je novembra rast znašala 3,1%, oktobra pa 2,9%. Obseg izdanih podjetniških obveznic se je decembra povečal za 3,4%. Kot je pokazala naša najnovejša anketa o bančnih posojilih v euroobmočju, se je povpraševanje podjetij po kreditiranju v četrtem četrtletju rahlo povečalo, zlasti za financiranje zalog in obratnega kapitala. Po drugi strani so se kreditni standardi za posojila podjetjem ponovno zaostrili. Hipotekarno posojanje se je v odziv na nadaljnjo rast povpraševanja po posojilih in sproščanje kreditnih standardov povečalo za 3,0%, potem ko je novembra rast znašala 2,9%, oktobra pa 2,8%. Svet ECB je danes sklenil, da pusti vse tri ključne obrestne mere ECB nespremenjene. Odločeni smo zagotoviti, da se bo inflacija srednjeročno stabilizirala na ciljni 2-odstotni ravni. O ustrezni naravnanosti denarne politike se bomo odločali na podlagi podatkov in na vsaki seji posebej. Pri sklepih o obrestnih merah bomo izhajali iz ocene inflacijskih obetov in z njimi povezanih tveganj, v kateri bomo upoštevali nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike. Glede ravni ključnih obrestnih mer se ne zavezujemo vnaprej. V vsakem primeru smo v okviru našega mandata pripravljeni prilagoditi vse instrumente, da bi zagotovili vzdržno stabilizacijo inflacije na ciljni ravni v srednjeročnem obdobju ter ohranili nemoteno delovanje transmisije denarne politike. Zdaj smo vam na voljo za vprašanja.

  language

  slv

  published at

  2026-02-05T14:47:36

  source

  European Central Bank

  title

  TISKOVNA KONFERENCA

  url

  https://www.ecb.europa.eu/press/press_conference/monetary-policy-statement/2026/html/ecb.is260205~50858cb986.sl.html

source scope

analyzed source count

5

omitted articles

omitted source count

0

total source count

5