MedVrsticami

Analiza trditev

claims

• Slovenija je na Indeksu zaznave korupcije (CPI) za leto 2025 padla za dve točki na 58 točk.
• Slovenija se je na svetovni lestvici korupcije uvrstila na 41. mesto, kar je padec s 36. mesta.
• Madžarska in Bolgarija sta najslabše uvrščeni državi članice Evropske unije.
• V Sloveniji je bila sprejeta resolucija o preprečevanju korupcije, a izvajanje v praksi šepa.
• Napredek v boju proti korupciji v Sloveniji se ustavlja kljub obstoječim formalnim okvirom.
• V Sloveniji primanjkuje ustreznega prevzemanja odgovornosti najvišjih predstavnikov oblasti.
• Robert Šumi meni, da na rezultat vpliva negativen odnos do neodvisnih nadzornih institucij.
• ZDA in Združeno kraljestvo beležita dolgoročen upad uspešnosti pri spopadanju s korupcijo.
• Slovenija s svojim rezultatom zaostaja za povprečjem Zahodne Evrope in Evropske unije, ki znaša 64 točk.
• Danska, Finska in Singapur so ocenjene kot najmanj koruptivne države na svetu.
• Trendi na področju javnih naročil in kadrovskih postopkov v Sloveniji so posebej zaskrbljujoči.
• Globalno povprečje zaznave korupcije je padlo na doslej najnižjih 42 točk.
• Slovenija je dosegla enak rezultat kot Bocvana, Ruanda in Katar.
• Robert Golob padec Slovenije pripisuje morebitni uspavanosti zaradi dobrih rezultatov v preteklosti.
• V Sloveniji bila sprejeta resolucija o preprečevanju korupcije, a izvajanje v praksi šepa.

key differences

Danska, Finska in Singapur so ocenjene kot najmanj koruptivne države na svetu.

Večina virov trditev potrjuje, STA in 24ur pa je ne omenjata.

Globalno povprečje zaznave korupcije je padlo na doslej najnižjih 42 točk.

Nekateri viri trditev navajajo, drugi pa je ne omenjajo.

Madžarska in Bolgarija sta najslabše uvrščeni državi članice Evropske unije.

Viri se razlikujejo po vključitvi Bolgarije ob Madžarski.

Napredek v boju proti korupciji v Sloveniji se ustavlja kljub obstoječim formalnim okvirom.

Večina povzema TI, Delo izpostavlja politično voljo, STA molči.

Robert Golob padec Slovenije pripisuje morebitni uspavanosti zaradi dobrih rezultatov v preteklosti.

Poroča le STA, ostali mediji trditev povsem prezrejo.

Robert Šumi meni, da na rezultat vpliva negativen odnos do neodvisnih nadzornih institucij.

Le RTV potrdi Šumija; drugi viri ga ne navajajo ali molčijo.

Slovenija je dosegla enak rezultat kot Bocvana, Ruanda in Katar.

Polovica virov primerjavo izpostavi, ostali jo zamolčijo.

Slovenija je na Indeksu zaznave korupcije (CPI) za leto 2025 padla za dve točki na 58 točk.

Razlike v natančnosti navajanja točk in obsega padca.

Slovenija s svojim rezultatom zaostaja za povprečjem Zahodne Evrope in Evropske unije, ki znaša 64 točk.

Večina potrjuje zaostanek; STA in Delo podatka ne navajata.

Slovenija se je na svetovni lestvici korupcije uvrstila na 41. mesto, kar je padec s 36. mesta.

Večina potrjuje padec, RTV in Delo molčita, Domovina brez 36. mesta.

Trendi na področju javnih naročil in kadrovskih postopkov v Sloveniji so posebej zaskrbljujoči.

Večina povzema Menceja, STA in Finance trditev prezreta.

V Sloveniji bila sprejeta resolucija o preprečevanju korupcije, a izvajanje v praksi šepa.

Le Delo izpostavlja pomanjkanje volje, drugi viri molčijo.

V Sloveniji je bila sprejeta resolucija o preprečevanju korupcije, a izvajanje v praksi šepa.

KPK in desni viri izpostavljajo resolucijo, drugi le okvirje.

V Sloveniji primanjkuje ustreznega prevzemanja odgovornosti najvišjih predstavnikov oblasti.

RTV potrjuje, STA molči, drugi le delno ob pomanjkanju volje.

ZDA in Združeno kraljestvo beležita dolgoročen upad uspešnosti pri spopadanju s korupcijo.

Večina potrjuje upad, STA in Finance molčita, Nova24TV posploši.

source analyses

24ur

Danska, Finska in Singapur so ocenjene kot najmanj koruptivne države na svetu.

Ni omenjeno

Globalno povprečje zaznave korupcije je padlo na doslej najnižjih 42 točk.

Ni omenjeno

Madžarska in Bolgarija sta najslabše uvrščeni državi članice Evropske unije.

Ni omenjeno

Napredek v boju proti korupciji v Sloveniji se ustavlja kljub obstoječim formalnim okvirom.

Da: TI Slovenija opozarja, da se napredek ustavlja ob formalnih okvirih.

Robert Golob padec Slovenije pripisuje morebitni uspavanosti zaradi dobrih rezultatov v preteklosti.

Ni omenjeno

Robert Šumi meni, da na rezultat vpliva negativen odnos do neodvisnih nadzornih institucij.

Delno: Omenjeno je krhanje neodvisnih institucij v kontekstu rezultatov.

Slovenija je dosegla enak rezultat kot Bocvana, Ruanda in Katar.

Ni omenjeno

Slovenija je na Indeksu zaznave korupcije (CPI) za leto 2025 padla za dve točki na 58 točk.

Delno: Članek omenja rezultate CPI 2025 in zdrs Slovenije na lestvici.

Slovenija s svojim rezultatom zaostaja za povprečjem Zahodne Evrope in Evropske unije, ki znaša 64 točk.

Da: Besedilo neposredno navaja zaostanek za povprečjem EU (64 točk).

Slovenija se je na svetovni lestvici korupcije uvrstila na 41. mesto, kar je padec s 36. mesta.

Delno: Naslov in uvod potrjujeta zdrs Slovenije na lestvici.

Trendi na področju javnih naročil in kadrovskih postopkov v Sloveniji so posebej zaskrbljujoči.

Da: Mencej izpostavlja zaskrbljujoče trende pri naročilih in kadrovanju.

V Sloveniji je bila sprejeta resolucija o preprečevanju korupcije, a izvajanje v praksi šepa.

Delno: Omenjeno je, da izvajanje okvirov v praksi ne sledi ciljem.

V Sloveniji primanjkuje ustreznega prevzemanja odgovornosti najvišjih predstavnikov oblasti.

Delno: Omenjeno je, da politična odgovornost ne sledi ciljem.

ZDA in Združeno kraljestvo beležita dolgoročen upad uspešnosti pri spopadanju s korupcijo.

Ni omenjeno

Delo

Danska, Finska in Singapur so ocenjene kot najmanj koruptivne države na svetu.

Da: Navedene so kot tri najvišje uvrščene države na svetu.

Globalno povprečje zaznave korupcije je padlo na doslej najnižjih 42 točk.

Ni omenjeno

Madžarska in Bolgarija sta najslabše uvrščeni državi članice Evropske unije.

Da: Navedeni sta kot zadnji med EU državami s 40 točkami.

Napredek v boju proti korupciji v Sloveniji se ustavlja kljub obstoječim formalnim okvirom.

Delno: Mencej omenja pomanjkanje politične volje in krhanje institucij.

Robert Golob padec Slovenije pripisuje morebitni uspavanosti zaradi dobrih rezultatov v preteklosti.

Ni omenjeno

Robert Šumi meni, da na rezultat vpliva negativen odnos do neodvisnih nadzornih institucij.

Delno: Mencej (ne Šumi) omenja krhanje neodvisnih institucij.

Slovenija je dosegla enak rezultat kot Bocvana, Ruanda in Katar.

Da: Besedilo eksplicitno navaja te tri države z istim indeksom.

Slovenija je na Indeksu zaznave korupcije (CPI) za leto 2025 padla za dve točki na 58 točk.

Da: Članek navaja padec s 60 na 58 točk za leto 2025.

Slovenija s svojim rezultatom zaostaja za povprečjem Zahodne Evrope in Evropske unije, ki znaša 64 točk.

Ni omenjeno

Slovenija se je na svetovni lestvici korupcije uvrstila na 41. mesto, kar je padec s 36. mesta.

Ni omenjeno

Trendi na področju javnih naročil in kadrovskih postopkov v Sloveniji so posebej zaskrbljujoči.

Da: Mencej izpostavlja prav ta področja kot posebej zaskrbljujoča.

V Sloveniji bila sprejeta resolucija o preprečevanju korupcije, a izvajanje v praksi šepa.

Delno: Omenjeno pomanjkanje volje, ki se ne kaže v praksi.

V Sloveniji primanjkuje ustreznega prevzemanja odgovornosti najvišjih predstavnikov oblasti.

Delno: Omenjeno pomanjkanje politične volje in odgovornosti v izjavi.

ZDA in Združeno kraljestvo beležita dolgoročen upad uspešnosti pri spopadanju s korupcijo.

Da: Članek opisuje njun večletni padec točk (ZDA od 2016, UK desetletje).

Domovina

Danska, Finska in Singapur so ocenjene kot najmanj koruptivne države na svetu.

Da: Navedene so na vrhu lestvice z najvišjimi točkami.

Globalno povprečje zaznave korupcije je padlo na doslej najnižjih 42 točk.

Ni omenjeno

Madžarska in Bolgarija sta najslabše uvrščeni državi članice Evropske unije.

Da: Navedeni sta kot najslabši v EU s po 40 točkami.

Napredek v boju proti korupciji v Sloveniji se ustavlja kljub obstoječim formalnim okvirom.

Da: Članek navaja, da se napredek upočasnjuje kljub formalnim okvirom.

Robert Golob padec Slovenije pripisuje morebitni uspavanosti zaradi dobrih rezultatov v preteklosti.

Ni omenjeno

Robert Šumi meni, da na rezultat vpliva negativen odnos do neodvisnih nadzornih institucij.

Delno: TI Slovenia opozarja na pomen neodvisnih institucij.

Slovenija je dosegla enak rezultat kot Bocvana, Ruanda in Katar.

Da: Članek neposredno umešča Slovenijo ob bok tem državam.

Slovenija je na Indeksu zaznave korupcije (CPI) za leto 2025 padla za dve točki na 58 točk.

Delno: Članek navaja 58 točk, a ne omenja izrecno padca za dve točki.

Slovenija s svojim rezultatom zaostaja za povprečjem Zahodne Evrope in Evropske unije, ki znaša 64 točk.

Da: Besedilo potrjuje 58 točk Slovenije nasproti povprečju 64 točk.

Slovenija se je na svetovni lestvici korupcije uvrstila na 41. mesto, kar je padec s 36. mesta.

Delno: Omenjeno je 41. mesto in padec, ne pa prejšnje 36. mesto.

Trendi na področju javnih naročil in kadrovskih postopkov v Sloveniji so posebej zaskrbljujoči.

Ni omenjeno

V Sloveniji je bila sprejeta resolucija o preprečevanju korupcije, a izvajanje v praksi šepa.

Da: Omenjena je resolucija in težave pri izvajanju v praksi.

V Sloveniji primanjkuje ustreznega prevzemanja odgovornosti najvišjih predstavnikov oblasti.

Delno: Omenjeno je, da politična odgovornost ne sledi ciljem.

ZDA in Združeno kraljestvo beležita dolgoročen upad uspešnosti pri spopadanju s korupcijo.

Da: Obe državi sta izpostavljeni v trendu upada uspešnosti.

Finance.si

Danska, Finska in Singapur so ocenjene kot najmanj koruptivne države na svetu.

Da: Te tri države so navedene z najvišjimi indeksi na svetu.

Globalno povprečje zaznave korupcije je padlo na doslej najnižjih 42 točk.

Ni omenjeno

Madžarska in Bolgarija sta najslabše uvrščeni državi članice Evropske unije.

Da: Članek navaja, da sta med EU državami zadnji.

Napredek v boju proti korupciji v Sloveniji se ustavlja kljub obstoječim formalnim okvirom.

Da: Navedeno je, da se napredek ustavlja ob obstoječih okvirih.

Robert Golob padec Slovenije pripisuje morebitni uspavanosti zaradi dobrih rezultatov v preteklosti.

Ni omenjeno

Robert Šumi meni, da na rezultat vpliva negativen odnos do neodvisnih nadzornih institucij.

Ni omenjeno

Slovenija je dosegla enak rezultat kot Bocvana, Ruanda in Katar.

Da: Navedeno je, da dosega isti indeks kot te tri države.

Slovenija je na Indeksu zaznave korupcije (CPI) za leto 2025 padla za dve točki na 58 točk.

Da: Članek navaja padec za dve točki na 58 točk v letu 2025.

Slovenija s svojim rezultatom zaostaja za povprečjem Zahodne Evrope in Evropske unije, ki znaša 64 točk.

Da: Članek omenja zaostanek za povprečjem 64 točk v tej regiji.

Slovenija se je na svetovni lestvici korupcije uvrstila na 41. mesto, kar je padec s 36. mesta.

Da: Besedilo potrjuje padec s 36. na 41. mesto.

Trendi na področju javnih naročil in kadrovskih postopkov v Sloveniji so posebej zaskrbljujoči.

Ni omenjeno

V Sloveniji je bila sprejeta resolucija o preprečevanju korupcije, a izvajanje v praksi šepa.

Delno: Omenjen je zakonodajni okvir, ki v praksi ne dosega ciljev.

V Sloveniji primanjkuje ustreznega prevzemanja odgovornosti najvišjih predstavnikov oblasti.

Delno: Omenjeno je, da politična odgovornost ne sledi ciljem.

ZDA in Združeno kraljestvo beležita dolgoročen upad uspešnosti pri spopadanju s korupcijo.

Ni omenjeno

Mladina

Danska, Finska in Singapur so ocenjene kot najmanj koruptivne države na svetu.

Da: Te tri države so navedene na vrhu lestvice kot najboljše.

Globalno povprečje zaznave korupcije je padlo na doslej najnižjih 42 točk.

Da: Članek citira TI, da je globalno povprečje padlo na 42 točk.

Madžarska in Bolgarija sta najslabše uvrščeni državi članice Evropske unije.

Delno: Madžarska je omenjena s 40 točkami, Bolgarija ni navedena.

Napredek v boju proti korupciji v Sloveniji se ustavlja kljub obstoječim formalnim okvirom.

Da: TI Slovenija opozarja, da se napredek ustavlja ob formalnih okvirih.

Robert Golob padec Slovenije pripisuje morebitni uspavanosti zaradi dobrih rezultatov v preteklosti.

Ni omenjeno

Robert Šumi meni, da na rezultat vpliva negativen odnos do neodvisnih nadzornih institucij.

Delno: Mencej omenja krhanje neodvisnih institucij, Šumi ni naveden.

Slovenija je dosegla enak rezultat kot Bocvana, Ruanda in Katar.

Ni omenjeno

Slovenija je na Indeksu zaznave korupcije (CPI) za leto 2025 padla za dve točki na 58 točk.

Da: Članek navaja padec s 60 na 58 točk v letu 2025.

Slovenija s svojim rezultatom zaostaja za povprečjem Zahodne Evrope in Evropske unije, ki znaša 64 točk.

Da: Navedeno je, da Slovenija zaostaja za povprečjem EU, ki je 64 točk.

Slovenija se je na svetovni lestvici korupcije uvrstila na 41. mesto, kar je padec s 36. mesta.

Da: Besedilo potrjuje uvrstitev na 41. mesto in lanski 36. položaj.

Trendi na področju javnih naročil in kadrovskih postopkov v Sloveniji so posebej zaskrbljujoči.

Da: Mencej izpostavlja zaskrbljujoče trende na teh področjih.

V Sloveniji je bila sprejeta resolucija o preprečevanju korupcije, a izvajanje v praksi šepa.

Delno: Omenjeno je, da izvajanje okvirov ne sledi ciljem.

V Sloveniji primanjkuje ustreznega prevzemanja odgovornosti najvišjih predstavnikov oblasti.

Delno: Omenjeno je, da politična odgovornost ne sledi ciljem.

ZDA in Združeno kraljestvo beležita dolgoročen upad uspešnosti pri spopadanju s korupcijo.

Da: Obe državi sta izpostavljeni kot uveljavljeni demokraciji z upadom.

Nova24TV

Danska, Finska in Singapur so ocenjene kot najmanj koruptivne države na svetu.

Da: Te tri države so v članku navedene kot najmanj koruptivne.

Globalno povprečje zaznave korupcije je padlo na doslej najnižjih 42 točk.

Da: Članek navaja globalno povprečje 42 točk kot najnižje doslej.

Madžarska in Bolgarija sta najslabše uvrščeni državi članice Evropske unije.

Ni omenjeno

Napredek v boju proti korupciji v Sloveniji se ustavlja kljub obstoječim formalnim okvirom.

Da: TI Slovenija opozarja, da se napredek ustavlja ob formalnih okvirih.

Robert Golob padec Slovenije pripisuje morebitni uspavanosti zaradi dobrih rezultatov v preteklosti.

Ni omenjeno

Robert Šumi meni, da na rezultat vpliva negativen odnos do neodvisnih nadzornih institucij.

Delno: Omenjeno je krhanje institucij, a Šumi ni neposredno citiran.

Slovenija je dosegla enak rezultat kot Bocvana, Ruanda in Katar.

Ni omenjeno

Slovenija je na Indeksu zaznave korupcije (CPI) za leto 2025 padla za dve točki na 58 točk.

Delno: Članek omenja 58 točk in CPI 2025, ne pa točnega padca točk.

Slovenija s svojim rezultatom zaostaja za povprečjem Zahodne Evrope in Evropske unije, ki znaša 64 točk.

Da: Besedilo neposredno navaja ta podatek in povprečje 64 točk.

Slovenija se je na svetovni lestvici korupcije uvrstila na 41. mesto, kar je padec s 36. mesta.

Da: Članek potrjuje padec s 36. na 41. mesto.

Trendi na področju javnih naročil in kadrovskih postopkov v Sloveniji so posebej zaskrbljujoči.

Da: Mencelj izpostavlja zaskrbljujoče trende na teh področjih.

V Sloveniji je bila sprejeta resolucija o preprečevanju korupcije, a izvajanje v praksi šepa.

Delno: Omenja, da izvajanje formalnih okvirov v praksi šepa.

V Sloveniji primanjkuje ustreznega prevzemanja odgovornosti najvišjih predstavnikov oblasti.

Delno: Omenja pomanjkanje politične odgovornosti in Golobov neodstop.

ZDA in Združeno kraljestvo beležita dolgoročen upad uspešnosti pri spopadanju s korupcijo.

Delno: Omenjeno je poslabšanje med uveljavljenimi demokracijami.

RTV Slovenija

Danska, Finska in Singapur so ocenjene kot najmanj koruptivne države na svetu.

Da: Navedene so na vrhu lestvice kot najboljše države.

Globalno povprečje zaznave korupcije je padlo na doslej najnižjih 42 točk.

Da: Članek navaja padec globalnega povprečja na najnižjih 42 točk.

Madžarska in Bolgarija sta najslabše uvrščeni državi članice Evropske unije.

Delno: Madžarska je omenjena s 40 točkami, Bolgarija ni navedena.

Napredek v boju proti korupciji v Sloveniji se ustavlja kljub obstoječim formalnim okvirom.

Da: TI Slovenija opozarja, da se napredek ustavlja ob formalnih okvirih.

Robert Golob padec Slovenije pripisuje morebitni uspavanosti zaradi dobrih rezultatov v preteklosti.

Ni omenjeno

Robert Šumi meni, da na rezultat vpliva negativen odnos do neodvisnih nadzornih institucij.

Da: Šumi meni, da negativen odnos do institucij vpliva na rezultat.

Slovenija je dosegla enak rezultat kot Bocvana, Ruanda in Katar.

Ni omenjeno

Slovenija je na Indeksu zaznave korupcije (CPI) za leto 2025 padla za dve točki na 58 točk.

Da: Članek navaja padec za dve točki na 58 točk za leto 2025.

Slovenija s svojim rezultatom zaostaja za povprečjem Zahodne Evrope in Evropske unije, ki znaša 64 točk.

Da: Besedilo potrjuje zaostanek za povprečjem EU, ki je 64 točk.

Slovenija se je na svetovni lestvici korupcije uvrstila na 41. mesto, kar je padec s 36. mesta.

Ni omenjeno

Trendi na področju javnih naročil in kadrovskih postopkov v Sloveniji so posebej zaskrbljujoči.

Da: Mencej izpostavlja te trende kot posebej skrb vzbujajoče.

V Sloveniji je bila sprejeta resolucija o preprečevanju korupcije, a izvajanje v praksi šepa.

Da: Resolucija je bila sprejeta, a KPK opozarja na šibko izvajanje.

V Sloveniji primanjkuje ustreznega prevzemanja odgovornosti najvišjih predstavnikov oblasti.

Da: Šumi izpostavlja pomanjkanje odgovornosti najvišjih predstavnikov.

ZDA in Združeno kraljestvo beležita dolgoročen upad uspešnosti pri spopadanju s korupcijo.

Da: Obe državi sta izpostavljeni kot tisti z upadom uspešnosti.

STA

Danska, Finska in Singapur so ocenjene kot najmanj koruptivne države na svetu.

Ni omenjeno

Globalno povprečje zaznave korupcije je padlo na doslej najnižjih 42 točk.

Ni omenjeno

Madžarska in Bolgarija sta najslabše uvrščeni državi članice Evropske unije.

Ni omenjeno

Napredek v boju proti korupciji v Sloveniji se ustavlja kljub obstoječim formalnim okvirom.

Ni omenjeno

Robert Golob padec Slovenije pripisuje morebitni uspavanosti zaradi dobrih rezultatov v preteklosti.

Da: Golob krivi uspavanost z rezultati v letu 2024.

Robert Šumi meni, da na rezultat vpliva negativen odnos do neodvisnih nadzornih institucij.

Ni omenjeno

Slovenija je dosegla enak rezultat kot Bocvana, Ruanda in Katar.

Ni omenjeno

Slovenija je na Indeksu zaznave korupcije (CPI) za leto 2025 padla za dve točki na 58 točk.

Delno: Članek omenja padec na lestvici, a ne navaja točk.

Slovenija s svojim rezultatom zaostaja za povprečjem Zahodne Evrope in Evropske unije, ki znaša 64 točk.

Ni omenjeno

Slovenija se je na svetovni lestvici korupcije uvrstila na 41. mesto, kar je padec s 36. mesta.

Delno: Naslov in besedilo potrjujeta zdrs na lestvici.

Trendi na področju javnih naročil in kadrovskih postopkov v Sloveniji so posebej zaskrbljujoči.

Ni omenjeno

V Sloveniji je bila sprejeta resolucija o preprečevanju korupcije, a izvajanje v praksi šepa.

Ni omenjeno

V Sloveniji primanjkuje ustreznega prevzemanja odgovornosti najvišjih predstavnikov oblasti.

Ni omenjeno

ZDA in Združeno kraljestvo beležita dolgoročen upad uspešnosti pri spopadanju s korupcijo.

Ni omenjeno

SiOL

Danska, Finska in Singapur so ocenjene kot najmanj koruptivne države na svetu.

Da: Te države so navedene na vrhu lestvice kot najboljše.

Globalno povprečje zaznave korupcije je padlo na doslej najnižjih 42 točk.

Da: Globalno povprečje je padlo na najnižjih 42 točk.

Madžarska in Bolgarija sta najslabše uvrščeni državi članice Evropske unije.

Delno: Madžarska je omenjena s 40 točkami, Bolgarija ni navedena.

Napredek v boju proti korupciji v Sloveniji se ustavlja kljub obstoječim formalnim okvirom.

Da: TI Slovenija opozarja, da se napredek ustavlja kljub okvirom.

Robert Golob padec Slovenije pripisuje morebitni uspavanosti zaradi dobrih rezultatov v preteklosti.

Ni omenjeno

Robert Šumi meni, da na rezultat vpliva negativen odnos do neodvisnih nadzornih institucij.

Delno: Omenjeno krhanje neodvisnih institucij, a Šumi ni imenovan.

Slovenija je dosegla enak rezultat kot Bocvana, Ruanda in Katar.

Ni omenjeno

Slovenija je na Indeksu zaznave korupcije (CPI) za leto 2025 padla za dve točki na 58 točk.

Da: Slovenija je dosegla 58 točk, kar je padec za dve točki.

Slovenija s svojim rezultatom zaostaja za povprečjem Zahodne Evrope in Evropske unije, ki znaša 64 točk.

Da: Slovenija zaostaja za povprečjem EU, ki znaša 64 točk.

Slovenija se je na svetovni lestvici korupcije uvrstila na 41. mesto, kar je padec s 36. mesta.

Da: Uvrstila se je na 41. mesto, lani je bila na 36. mestu.

Trendi na področju javnih naročil in kadrovskih postopkov v Sloveniji so posebej zaskrbljujoči.

Da: Mencej je te trende izpostavil kot posebej zaskrbljujoče.

V Sloveniji je bila sprejeta resolucija o preprečevanju korupcije, a izvajanje v praksi šepa.

Delno: Omenjeno, da izvajanje okvirov ne sledi ciljem; resolucija ni.

V Sloveniji primanjkuje ustreznega prevzemanja odgovornosti najvišjih predstavnikov oblasti.

Delno: Omenjeno pomanjkanje politične odgovornosti in volje.

ZDA in Združeno kraljestvo beležita dolgoročen upad uspešnosti pri spopadanju s korupcijo.

Da: Obe državi beležita upad uspešnosti pri spopadanju s korupcijo.

Slovenske Novice

Danska, Finska in Singapur so ocenjene kot najmanj koruptivne države na svetu.

Da: Te države so navedene na vrhu lestvice kot najbolj čiste.

Globalno povprečje zaznave korupcije je padlo na doslej najnižjih 42 točk.

Da: Navedeno je, da je globalno povprečje padlo na najnižjih 42 točk.

Madžarska in Bolgarija sta najslabše uvrščeni državi članice Evropske unije.

Delno: Madžarska je omenjena s 40 točkami, Bolgarija ni omenjena.

Napredek v boju proti korupciji v Sloveniji se ustavlja kljub obstoječim formalnim okvirom.

Da: TI Slovenija opozarja, da se napredek ustavlja ob formalnih okvirih.

Robert Golob padec Slovenije pripisuje morebitni uspavanosti zaradi dobrih rezultatov v preteklosti.

Ni omenjeno

Robert Šumi meni, da na rezultat vpliva negativen odnos do neodvisnih nadzornih institucij.

Ni omenjeno

Slovenija je dosegla enak rezultat kot Bocvana, Ruanda in Katar.

Da: Navedeno je, da te države Sloveniji delajo družbo na 41. mestu.

Slovenija je na Indeksu zaznave korupcije (CPI) za leto 2025 padla za dve točki na 58 točk.

Da: Članek navaja padec za dve točki na 58 točk v letu 2025.

Slovenija s svojim rezultatom zaostaja za povprečjem Zahodne Evrope in Evropske unije, ki znaša 64 točk.

Da: Članek izrecno navaja zaostanek za povprečjem EU, ki je 64 točk.

Slovenija se je na svetovni lestvici korupcije uvrstila na 41. mesto, kar je padec s 36. mesta.

Da: Besedilo potrjuje uvrstitev na 41. mesto in lani na 36. mesto.

Trendi na področju javnih naročil in kadrovskih postopkov v Sloveniji so posebej zaskrbljujoči.

Da: Mencej izpostavlja zaskrbljujoče trende na teh področjih.

V Sloveniji je bila sprejeta resolucija o preprečevanju korupcije, a izvajanje v praksi šepa.

Delno: Omenjeno je, da izvajanje okvirov ne sledi ciljem; resolucija ni.

V Sloveniji primanjkuje ustreznega prevzemanja odgovornosti najvišjih predstavnikov oblasti.

Delno: Omenjeno je, da politična odgovornost ne sledi ciljem.

ZDA in Združeno kraljestvo beležita dolgoročen upad uspešnosti pri spopadanju s korupcijo.

Da: Članek navaja upad uspešnosti za ZDA in Združeno kraljestvo.

Analiza sentimenta

entities

• Slovenija
• Danska
• Avstrija
• Robert Golob
• Madžarska
• Združene države Amerike
• Transparency International Slovenija
• Evropska unija
• Matej Mencej
• Bocvana
• Ruanda
• Komisija za preprečevanje korupcije (KPK)
• Robert Šumi
• Tatjana Bobnar
• Janez Janša

key differences

Avstrija

Viri nihajo med nevtralno omembo in pozitivno izjemo z rastjo.

Bocvana

Vsi viri so nevtralni; država služi le kot statistična primerjava.

Danska

Prevladuje pozitiven poudarek na vrhu lestvice brez korupcije.

Evropska unija

Vsi viri so enotno nevtralni, brez vsebinskih razlik.

Janez Janša

Le Delo izpostavlja negativen vpliv na padec države.

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK)

Viri jo vidijo kot opozorilni organ ali tarčo napadov.

Madžarska

Večina virov poroča negativno, SiOL ostaja nevtralen.

Matej Mencej

Vsi viri ohranjajo nevtralnost, razlike so le v citiranosti.

Robert Golob

STA poroča nevtralno, Nova24TV pa izrazito negativno.

Robert Šumi

Le RTV poroča nevtralno, ostali viri ga sploh ne omenjajo.

Ruanda

Vsi viri so nevtralni; državo le primerjajo s Slovenijo.

Slovenija

Prevladuje kritika nazadovanja, le redki ostajajo nevtralni.

Tatjana Bobnar

Le Nova24TV jo navaja kot vir obtožb, drugi molčijo.

Transparency International Slovenija

Vsi viri so enotno nevtralni; razlik ni v sentimentu.

Združene države Amerike

Prevladuje negativen sentiment, SiOL ostaja nevtralen.

source analyses

24ur

Avstrija

Ni omenjeno

Bocvana

Ni omenjeno

Danska

Ni omenjeno

Evropska unija

Nevtralno: omenjena le kot statistično povprečje za primerjavo

Janez Janša

Ni omenjeno

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK)

Nevtralno: omenjena v naslovu kot vir, ki ni presenečen nad rezultati

Madžarska

Ni omenjeno

Matej Mencej

Nevtralno: citiran kot govorec, ki opozarja na zaskrbljujoče trende

Robert Golob

Ni omenjeno

Robert Šumi

Ni omenjeno

Ruanda

Ni omenjeno

Slovenija

Negativno: kritika zastoja napredka in krhanja neodvisnih institucij

Tatjana Bobnar

Ni omenjeno

Transparency International Slovenija

Nevtralno: podajajo strokovno oceno in rezultate raziskave

Združene države Amerike

Ni omenjeno

Delo

Avstrija

Nevtralno: omenjena le kot sosednja država z boljšim rezultatom.

Bocvana

Nevtralno: omenjena le kot primerjava za enak rezultat Slovenije.

Danska

Pozitivno: izpostavljena kot najvišje uvrščena država na svetu.

Evropska unija

Nevtralno: omenjena le kot geografski/politični okvir za države.

Janez Janša

Negativno: njegova vlada povezana z najizrazitejšim padcem Slovenije.

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK)

Ni omenjeno

Madžarska

Negativno: uvrščena na rep EU z nizkim številom točk.

Matej Mencej

Nevtralno: citiran kot predsednik organizacije brez meta-vrednotenja.

Robert Golob

Ni omenjeno

Robert Šumi

Ni omenjeno

Ruanda

Nevtralno: omenjena le kot primerjava za enak rezultat Slovenije.

Slovenija

Negativno: poročanje o padcu na indeksu in uvrstitvi ob bok Bocvani.

Tatjana Bobnar

Ni omenjeno

Transparency International Slovenija

Nevtralno: organizacija je vir podatkov in citirana brez vrednotenja.

Združene države Amerike

Negativno: poročanje o zgodovinskem padcu indeksa.

Domovina

Avstrija

Ni omenjeno

Bocvana

Nevtralno: omenjena le kot primerjava za uvrstitev Slovenije.

Danska

Pozitivno: izpostavljena kot vrh lestvice z močnimi institucijami.

Evropska unija

Nevtralno: omenjena kot regija za primerjavo rezultatov.

Janez Janša

Ni omenjeno

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK)

Ni omenjeno

Madžarska

Negativno: izpostavljena kot najslabše uvrščena država v EU.

Matej Mencej

Ni omenjeno

Robert Golob

Ni omenjeno

Robert Šumi

Ni omenjeno

Ruanda

Nevtralno: omenjena le kot primerjava za uvrstitev Slovenije.

Slovenija

Negativno: izpostavljen padec na lestvici in zaostanek za povprečjem EU.

Tatjana Bobnar

Ni omenjeno

Transparency International Slovenija

Nevtralno: citirani kot vir podatkov in opozoril brez meta-vrednotenja.

Združene države Amerike

Negativno: omenjene v kontekstu zaskrbljujočega upada uspešnosti.

Finance.si

Avstrija

Ni omenjeno

Bocvana

Nevtralno: omenjena zgolj v kontekstu enakega števila točk.

Danska

Pozitivno: izpostavljena kot država z najvišjim indeksom na svetu.

Evropska unija

Nevtralno: omenjena kot regija za primerjavo povprečja točk.

Janez Janša

Ni omenjeno

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK)

Ni omenjeno

Madžarska

Negativno: uvrščena na rep držav EU z nizkim številom točk.

Matej Mencej

Ni omenjeno

Robert Golob

Ni omenjeno

Robert Šumi

Ni omenjeno

Ruanda

Nevtralno: omenjena zgolj v kontekstu enakega števila točk.

Slovenija

Negativno: padec na lestvici in opozorilo o pomanjkanju napredka.

Tatjana Bobnar

Ni omenjeno

Transparency International Slovenija

Nevtralno: navedeni kot vir podatkov in grafičnega prikaza.

Združene države Amerike

Ni omenjeno

Mladina

Avstrija

Pozitivno: izpostavljena kot izjema z rastjo rezultata.

Bocvana

Ni omenjeno

Danska

Pozitivno: izpostavljena kot vodilna država na vrhu lestvice.

Evropska unija

Nevtralno: omenjena kot statistično povprečje za primerjavo.

Janez Janša

Ni omenjeno

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK)

Ni omenjeno

Madžarska

Negativno: padec pod globalno povprečje in slab rezultat.

Matej Mencej

Nevtralno: citiran kot govorec, ki podaja kritično oceno stanja.

Robert Golob

Ni omenjeno

Robert Šumi

Ni omenjeno

Ruanda

Ni omenjeno

Slovenija

Negativno: padec na lestvici in zaostajanje za povprečjem EU.

Tatjana Bobnar

Ni omenjeno

Transparency International Slovenija

Nevtralno: citirani kot vir podatkov in opozoril brez meta-vrednotenja.

Združene države Amerike

Negativno: omenjene v kontekstu upada uspešnosti pri spopadanju s korupcijo.

Nova24TV

Avstrija

Ni omenjeno

Bocvana

Ni omenjeno

Danska

Pozitivno: izpostavljena kot najmanj koruptivna država.

Evropska unija

Nevtralno: omenjena le kot statistično povprečje za primerjavo.

Janez Janša

Ni omenjeno

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK)

Nevtralno: omenjena kot tarča Golobovega napada in organ, ki je zaznal kršitev.

Madžarska

Ni omenjeno

Matej Mencej

Nevtralno: citiran kot govorec, ki pojasnjuje rezultate indeksa.

Robert Golob

Negativno: omenjen v kontekstu afer, kadrovanja in kršitve integritete.

Robert Šumi

Ni omenjeno

Ruanda

Ni omenjeno

Slovenija

Negativno: avtor navaja, da postaja vse bolj koruptivna država.

Tatjana Bobnar

Nevtralno: omenjena kot vira obtožb o političnih pritiskih.

Transparency International Slovenija

Nevtralno: citirani kot vir podatkov in komentarjev o korupciji.

Združene države Amerike

Ni omenjeno

RTV Slovenija

Avstrija

Nevtralno: omenjena kot izjema z rastjo točk brez meta-vrednotenja.

Bocvana

Ni omenjeno

Danska

Nevtralno: omenjena kot država na vrhu lestvice brez meta-vrednotenja.

Evropska unija

Nevtralno: omenjena le kot statistično povprečje za primerjavo.

Janez Janša

Ni omenjeno

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK)

Nevtralno: govorec, ki opozarja na sistemske pomanjkljivosti.

Madžarska

Negativno: izpostavljen padec pod globalno povprečje.

Matej Mencej

Nevtralno: citiran kot predsednik organizacije brez meta-vrednotenja.

Robert Golob

Ni omenjeno

Robert Šumi

Nevtralno: citiran kot predsednik KPK brez meta-vrednotenja.

Ruanda

Ni omenjeno

Slovenija

Negativno: padec na lestvici, pomanjkanje odgovornosti in integritete.

Tatjana Bobnar

Ni omenjeno

Transparency International Slovenija

Nevtralno: entiteta je govorec in vir podatkov brez meta-vrednotenja.

Združene države Amerike

Negativno: omenjen upad uspešnosti pri spopadanju s korupcijo.

STA

Avstrija

Ni omenjeno

Bocvana

Ni omenjeno

Danska

Ni omenjeno

Evropska unija

Ni omenjeno

Janez Janša

Ni omenjeno

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK)

Ni omenjeno

Madžarska

Ni omenjeno

Matej Mencej

Ni omenjeno

Robert Golob

Nevtralno: Podaja izjavo in pojasnila brez meta-vrednotenja avtorja.

Robert Šumi

Ni omenjeno

Ruanda

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu uvrstitve na lestvici brez vrednotenja.

Tatjana Bobnar

Ni omenjeno

Transparency International Slovenija

Ni omenjeno

Združene države Amerike

Ni omenjeno

SiOL

Avstrija

Nevtralno: Omenjena v okviru rezultatov sosednjih držav brez vrednotenja.

Bocvana

Ni omenjeno

Danska

Nevtralno: Navedena kot država na vrhu lestvice brez meta-vrednotenja.

Evropska unija

Nevtralno: Omenjena le kot statistično povprečje za primerjavo.

Janez Janša

Ni omenjeno

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK)

Ni omenjeno

Madžarska

Nevtralno: Omenjena v okviru rezultatov sosednjih držav brez vrednotenja.

Matej Mencej

Nevtralno: Citiran kot predsednik organizacije brez meta-vrednotenja.

Robert Golob

Ni omenjeno

Robert Šumi

Ni omenjeno

Ruanda

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu padca na lestvici CPI brez meta-vrednotenja.

Tatjana Bobnar

Ni omenjeno

Transparency International Slovenija

Nevtralno: Nastopa kot vir podatkov in govorec brez meta-vrednotenja.

Združene države Amerike

Nevtralno: Omenjene v kontekstu upada uspešnosti brez meta-vrednotenja.

Slovenske Novice

Avstrija

Pozitivno: omenjena kot izjema z rastjo rezultata.

Bocvana

Nevtralno: omenjena le kot država na istem mestu kot Slovenija.

Danska

Pozitivno: izpostavljena kot vodilna država na vrhu lestvice.

Evropska unija

Nevtralno: omenjena le kot statistično povprečje za primerjavo.

Janez Janša

Ni omenjeno

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK)

Ni omenjeno

Madžarska

Negativno: izpostavljen padec pod globalno povprečje.

Matej Mencej

Nevtralno: citiran kot govorec, ki podaja strokovno oceno stanja.

Robert Golob

Ni omenjeno

Robert Šumi

Ni omenjeno

Ruanda

Nevtralno: omenjena le kot država na istem mestu kot Slovenija.

Slovenija

Negativno: padec na lestvici in opozorila o ustavljanju napredka.

Tatjana Bobnar

Ni omenjeno

Transparency International Slovenija

Nevtralno: citirani kot vir podatkov in opozoril brez meta-vrednotenja.

Združene države Amerike

Negativno: omenjen upad uspešnosti pri spopadanju s korupcijo.

Viri

articles

• article order

  13

  body

  Cerklje na Gorenjskem, 10. februarja (STA) - Premier Robert Golob padec Slovenije na lestvici zaznave korupcije pripisuje temu, da smo bili morda "uspavani z odličnimi rezultati v letu 2024", je dejal v izjavi za medije ob robu obiska Gorenjske. Prepričan je, da bo Slovenija na lestvici ...

  language

  slv

  published at

  2026-02-10T15:27:07

  source

  STA

  title

  Golob po zdrsu na lestvici korupcije za prihodnje leto optimističen

  url

  https://www.sta.si/3520609/

• article order

  6

  body

  Po lanskem skoku navzgor, ko je Slovenija na lestvici zaznave korupcije za leto 2024 dosegla 60 točk, je letos indeks (CPI) zaznal obrat navzdol. Slovenija je tako pristala dve točki nižje, je pa še vedno dve točki višje kot predlani na lestvici za leto 2023. "Rezultati CPI-ja 2025 Slovenijo umeščajo med države z relativno stabilnim institucionalnim okoljem, vendar hkrati opozarjajo, da se napredek v boju proti korupciji ustavlja. Formalni protikorupcijski okviri sicer obstajajo, a njihovo izvajanje, nadzor in politična odgovornost pogosto ne sledijo zastavljenim ciljem," so rezultate komentirali v Transparency International Slovenija. Njen predsednik Matej Mencej je ob letošnjih rezultatih za Slovenijo poudaril, da "ti ne odražajo le posameznih afer, temveč predvsem delovanje institucij, kakovost nadzornih mehanizmov ter politično voljo za zagotavljanje transparentnosti, odgovornosti in vladavine prava". "Posebej skrb vzbujajoči so trendi na področju politične integritete, javnih naročil, kadrovskih postopkov, pomanjkanja učinkovitega pregona gospodarskega kriminala ter krhanja namesto krepitve neodvisnih institucij. Dolgoročno izboljšanje je mogoče le z močnimi neodvisnimi institucijami, svobodnimi mediji, aktivno civilno družbo ter jasno politično voljo, ki se dosledno kaže tudi v praksi," so njegove besede nanizali v sporočilu za javnost. Zapisali so, da Slovenija s svojim rezultatom zaostaja za povprečjem Zahodne Evrope in Evropske unije, ki znaša 64 točk. Globalno povprečje je sicer padlo na doslej najnižjih 42 točk, kar dve tretjini držav pa ne dosegata 50 točk, so zapisali na spletni strani mednarodne Transparency International. Nižje rezultate so izmerili tudi v sosedah Slovenije. Izjema je Avstrija, ki je zrasla za dve točki na 69. Italija je sicer padla za točko na 53, Hrvaška je ostala pri 47 točkah, Madžarska pa je padla še za točko in je s 40 točkami pod globalnim povprečjem, kaže javno objavljena lestvica. Predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Roberta Šumija padec Slovenije na Indeksu zaznave korupcije ne preseneča, saj v Sloveniji v praksi še vedno izrazito manjkajo ustrezno prevzemanje odgovornosti najvišjih predstavnikov oblasti in ustrezne sankcije ob ugotovljenih kršitvah. Prav tako pa na rezultat po njegovem mnenju zagotovo vpliva neustrezen, pogosto negativen odnos do neodvisnih nadzornih institucij. Poslabšanje ocene za Slovenijo po oceni KPK-ja pomeni, da prizadevanja na deklarativni ravni niso dovolj, pač pa se mora zavezanost za boj proti korupciji začeti v večji meri kazati tudi v praksi. Ob tem so spomnili, da je državni zbor lani sprejel pomemben strateški dokument, resolucijo o preprečevanju korupcije, na podlagi tega pa je KPK sprejela akcijski načrt za uresničevanje resolucije s konkretno opredeljenimi ukrepi za najširši krog deležnikov. "Kot opozarjamo že ves čas, mora biti v preprečevanje korupcije - da bo to uspešno - vključen kar najširši krog institucij in posameznikov. A cilji in ukrepi iz teh dveh dokumentov se morajo učinkovito uresničevati tudi v praksi. Ker je bil akcijski načrt sprejet junija lani, bodo rezultati lahko vidni šele v prihodnjih mesecih in letih," so še zapisali v odzivu. V Sloveniji se po mnenju KPK-ja še naprej soočamo s pomanjkanjem prevzemanja odgovornosti, nezadovoljivim naslavljanjem korupcijskih tveganj, tudi v smislu uresničevanja priporočil, ki jih daje komisija, in premajhni zavezanosti funkcionarjev in javnih uslužbencev za krepitev integritete. Kot poudarjajo, so nujne tudi določene spremembe zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki bi omogočile pohitritev postopkov in bolj učinkovito delo ter boljši nadzor KPK-ja na področjih kršitev integritete, nasprotja interesov, omejitev poslovanja, premoženjskega stanja, lobiranja, in nezdružljivosti funkcij. Pristojno ministrstvo se je lani lotilo sprememb, vendar te še niso bile sprejete, so pojasnili na KPK-ju. Ker boj proti korupciji postaja ena pomembnih tem političnih strank v predvolilnem obdobju, je KPK vse politične akterje pozval, da k boju proti korupciji in krepitvi integritete pristopijo tudi z dejanji. Pri tem opozarja na pomen in vlogo neodvisnih nadzornih institucij. Te so izjemno pomembne za krepitev pravne države, v kateri so koruptivna ravnanja redka, ko do njih pride, pa so hitro in ustrezno sankcionirana, so navedli in dodali, da tudi mednarodne ocene kažejo, da so neodvisni in samostojni organi učinkovitejši pri preprečevanju korupcije. Indeks zaznave korupcije tradicionalno meri zaznano raven korupcije v javnem sektorju, letos je zajel 182 držav sveta. Na lestvici od 0 do 100 slednja pomeni zelo čisto, 0 pa zelo koruptivno okolje. Na vrhu lestvice ostajajo Danska (89), Finska (88) in Singapur (84), medtem ko so na dnu države z resnimi omejitvami delovanja institucij in civilne družbe Venezuela (10), Somalija (9) in Južni Sudan (9). V organizaciji Transparency International navajajo, da smo priča skrb vzbujajoči sliki dolgoročnega upada uspešnosti pri spopadanju vodstev držav s korupcijo. Tudi uveljavljene demokracije, kot so ZDA, Združeno kraljestvo in Nova Zelandija, zaznavajo upad uspešnosti. Hkrati številne države povečujejo omejitve možnosti državljanskega nadzora, ki ga otežujejo za državljane, nevladne organizacije in novinarje. Zmanjševanje preglednosti in odgovornosti pa omogoča razcvet korupcije, svarijo. Tudi v Transparency International Slovenija so navedli, da CPI 2025 v svojem poročilu posebej izpostavlja pomen zaščite novinarjev (zlasti pred t. i. SLAPP-tožbami), žvižgačev in odprtega prostora za delovanje civilne družbe. "V okoljih, kjer so ti akterji pod pritiskom, se tveganje za korupcijo dokazano povečuje," so poudarili.

  language

  slv

  published at

  2026-02-10T14:05:56

  source

  RTV Slovenija

  title

  KPK: V Sloveniji manjka ustrezno prevzemanje odgovornosti najvišjih predstavnikov oblasti

  url

  https://www.rtvslo.si/slovenija/kpk-v-sloveniji-manjka-ustrezno-prevzemanje-odgovornosti-najvisjih-predstavnikov-oblasti/772947

• article order

  7

  body

  "Rezultati CPI 2025 Slovenijo umeščajo med države z relativno stabilnim institucionalnim okoljem, vendar hkrati opozarjajo, da se napredek v boju proti korupciji ustavlja. Formalni protikorupcijski okviri sicer obstajajo, a njihovo izvajanje, nadzor in politična odgovornost pogosto ne sledijo zastavljenim ciljem," so rezultate pospremili v Transparency International (TI) Slovenija. Njen predsednik Matej Mencej je ob letošnjih rezultatih za Slovenijo izpostavil, da "ti ne odražajo le posameznih afer, temveč predvsem delovanje institucij, kakovost nadzornih mehanizmov ter politično voljo za zagotavljanje transparentnosti, odgovornosti in vladavine prava". "Posebej zaskrbljujoči so trendi na področju politične integritete, javnih naročil, kadrovskih postopkov, pomanjkanja učinkovitega pregona gospodarskega kriminala ter krhanja namesto krepitve neodvisnih institucij. Dolgoročno izboljšanje je mogoče le z močnimi neodvisnimi institucijami, svobodnimi mediji, aktivno civilno družbo ter jasno politično voljo, ki se dosledno kaže tudi v praksi," so njegove besede nanizali v sporočilu za javnost. Zapisali so, da Slovenija s svojim rezultatom zaostaja za povprečjem Zahodne Evrope in Evropske unije, ki znaša 64 točk.

  language

  slv

  published at

  2026-02-10T13:14:48

  source

  24ur

  title

  Slovenija zdrsnila na lestvici zaznave korupcije. KPK: Nismo presenečeni

  url

  https://www.24ur.com/novice/slovenija/slovenija-zdrsnila-na-lestvici-zaznave-korupcije-kpk-nismo-preseneceni.html

• article order

  14

  body

  Organizacija Transparency International je danes objavila Indeks zaznave korupcije za leto 2025, pri katerem bode v oči zlasti vsesplošni padec Zahodnih držav, ki so nekdaj veljale za bistveno manj koruptivne. Za spoznanje je nazadovala tudi Slovenija. Indeks zaznave korupcije merijo v 182 državah sveta, najvišje na svetu se je z 89 točkami od stotih uvrstila Danska, sledita ji Finska (88) in Singapur (84), najnižjega z devetimi točkami pa sta dosegli Južni Sudan in Somalija. Med EU državami sta zadnji Bolgarija in Madžarska, ki sta dosegli le 40 točk. Slovenija je dosegla 58 točk, s čimer se umešča med Češko in Savdsko Arabijo. Od začetka merjenja indeksa leta 2012 je Slovenija prejela v povprečju 59 točk, največ 61 in najmanj 56. Slovenija letos mednarodno z 58 točkami dosega isti indeks kot Bocvana, Ruanda in Katar, vendar se je uvrstila pred vse sosednje države razen Avstrije. Prejšnje leto je na indeksu zaznavne korupcije 2024 dosegla 60 točka, kar je enak rezultat kot med leti 2018 in 2020. Na indeksu je doživela najizrazitejši padec v času zadnje Janševe vlade, ko je v dveh letih padla za 4 točke in 2022 dosegla zgodovinsko najslabši rezultat 56 točk. "Rezultati Indeksa zaznave korupcije ne odražajo le posameznih afer, temveč predvsem delovanje institucij, kakovost nadzornih mehanizmov ter politično voljo za zagotavljanje transparentnosti, odgovornosti in vladavine prava. Posebej zaskrbljujoči so trendi na področju politične integritete, javnih naročil, kadrovskih postopkov, pomanjkanja učinkovitega pregona gospodarskega kriminala ter krhanja namesto krepitve neodvisnih institucij. Dolgoročno izboljšanje je mogoče le z močnimi neodvisnimi institucijami, svobodnimi mediji, aktivno civilno družbo ter jasno politično voljo, ki se dosledno kaže tudi v praksi," je ob poslabšanju rezultata navedel predsednik Transparency International Slovenia Matej Mencej. V številnih Zahodnih državah, ki so nekdaj veljale za nekoruptivne, je korupcija v porastu. Če je pred desetletjem na indeksu ducat držav doseglo rezultat nad 80 točk, je danes takih le še pet. ZDA so od leta 2016 padle za deset točk in pod Trumpovo vlado dosegle svoj najnižji rezultat v zgodovini z 64 točkami. V tem desetletju je največji padec sicer zabeležilo Združeno kraljestvo, ki je izgubilo kar enajst točk in padlo z 81 na 70 točk. Devet točk je izgubila tudi Srbija, ki se danes s 33 točkami umešča za Alžirijo, Nepal ter Bosno in Hercegovino. Osem točk manj kot pred desetletjem so dosegle Švedska, Madžarska in Belgija, šest manj pa Švica. Po vsem svetu kar 50 držav beleži bistveno slabši rezultat kot pred desetletjem, pri tem pa najnovejši indeks še ne zajema podatkov iz novo izdanih Epsteinovih dokumentov, v katerih so številni vplivni državni uradniki po svetu implicirani v koruptivnih in kriminalnih dejanjih. Indeks zaznavne korupcije sicer ne meri dejanske korupcije temveč zaznano raven korupcije v javnem sektorju na podlagi ocen strokovnjakov, ki ocenjujejo razširjenost podkupovanja javnih uslužbencev, zlorab javnih sredstev, konflikte interesov, politične vplive na javne institucije, učinkovitost nadzora in pregona, neodvisnost sodstva in preglednost odločanja.

  language

  slv

  published at

  2026-02-10T10:44:18

  source

  Delo

  title

  Na indeksu kroupcije Slovenija padla, uvršča se ob bok Bocvani in Ruandi

  url

  https://www.delo.si/novice/slovenija/na-indeksu-kroupcije-slovenija-padla-uvrsca-se-ob-bok-bocvani-in-ruandi

• article order

  8

  body

  Slovenija postaja vse bolj koruptivna. Tako ugotavlja danes objavljeni Indeks zaznave korupcije, ki je v zadnjem letu Golobove vlade zabeležil padec s 36. na 41. mesto. Z 58 osvojenimi točkami Slovenija zaostaja za povprečjem Zahodne Evrope in Evropske unije, ki znaša 64 točk. Transparency International sicer ocenjuje 182 držav. "Rezultati CPI 2025 Slovenijo umeščajo med države z relativno stabilnim institucionalnim okoljem, vendar hkrati opozarjajo, da se napredek v boju proti korupciji ustavlja. Formalni protikorupcijski okviri sicer obstajajo, a njihovo izvajanje, nadzor in politična odgovornost pogosto ne sledijo zastavljenim ciljem," rezultate komentirajo v Transparency International (TI) Slovenija. Predsednik Transparency International Matej Mencelj izpostavlja, da letošnji rezultat ni le posledica posameznih afer, pač pa predvsem "delovanje institucij, kakovost nadzornih mehanizmov ter politično voljo za zagotavljanje transparentnosti, odgovornosti in vladavine prava". "Posebej zaskrbljujoči so trendi na področju politične integritete, javnih naročil, kadrovskih postopkov, pomanjkanja učinkovitega pregona gospodarskega kriminala ter krhanja namesto krepitve neodvisnih institucij. Dolgoročno izboljšanje je mogoče le z močnimi neodvisnimi institucijami, svobodnimi mediji, aktivno civilno družbo ter jasno politično voljo, ki se dosledno kaže tudi v praksi," trdi Mencelj. Obljubljena dežela slovenske levice med najbolj koruptivnimi Indeks zaznave korupcije zaznava korupcijo v javnem sektorju. Rezultat 0 pomeni izjemno čisto oziroma nekoruptivno okolje, medtem ko rezultat 100 pomeni zelo koruptivno okolje. Glede na izsledke ustvarjalcev indeksa so najmanj koruptivne Danska (89 točk), Finska (88) in Singapur (84). Na dnu lestvice so Venezuela, Somalija in Južni Sudan. Ustvarjalci indeksa so zaznali poslabšanje na globalni ravni, med drugim tudi med uveljavljenimi demokracijami. Globalno povprečje je doseglo doslej najnižjih 42 točk, kar pomeni, da dve tretjini držav ne dosegata 50 točk. Korupcijska zgodba Golobove vlade Golobova vlada je v prejšnjem letu pospešeno kadrovala. Službe v državnih jaslih so dobili nekateri zavezniki vladnih strank. Predvsem pa je v preteklem letu burila duhove Golobova afera Bobnar, v kateri ga nekdanja notranja ministrica obtožuje političnih pritiskov na delo policije. V okviru te afere je javno napadel Komisijo za preprečevanje korupcije, češ da deluje politično motivirano. V njegovem primeru so zaznali kršitev integritete. V prejšnjem predvolilnem obdobju je obljubil, da bo v takšnem primeru odstopil. Sedaj pa pravi, da si je integriteto predstavljal drugače.

  language

  slv

  published at

  2026-02-10T11:14:20

  source

  Nova24TV

  title

  Postajamo vse bolj koruptivna država

  url

  https://nova24tv.si/postajamo-vse-bolj-koruptivna-drzava/

• article order

  0

  body

  Indeks zaznave korupcije (CPI) razkriva, da Slovenija zaostaja za povprečjem EU Slovenija je v danes objavljenem Indeksu zaznave korupcije (CPI) za leto 2025 dosegla 58 točk od možnih 100, kar pomeni padec za dve točki v primerjavi z letom 2024. S tem se je uvrstila na 41. mesto med 182 državami sveta, lani pa je bila med 180 državami na 36. mestu. Po lanskem skoku navzgor, ko je Slovenija na lestvici zaznave korupcije za leto 2024 dosegla 60 točk, je letos indeks torej zabeležil obrat navzdol. Slovenija je tako pristala dve točki nižje, je pa še vedno dve točki višje kot predlani na lestvici za leto 2023. "Rezultati CPI 2025 Slovenijo umeščajo med države z relativno stabilnim institucionalnim okoljem, vendar hkrati opozarjajo, da se napredek v boju proti korupciji ustavlja. Formalni protikorupcijski okviri sicer obstajajo, a njihovo izvajanje, nadzor in politična odgovornost pogosto ne sledijo zastavljenim ciljem," so rezultate pospremili v Transparency International (TI) Slovenija. "Rezultati CPI 2025 Slovenijo umeščajo med države z relativno stabilnim institucionalnim okoljem, vendar hkrati opozarjajo, da se napredek v boju proti korupciji ustavlja. Formalni protikorupcijski okviri sicer obstajajo, a njihovo izvajanje, nadzor in politična odgovornost pogosto ne sledijo zastavljenim ciljem." Njen predsednik Matej Mencej je ob letošnjih rezultatih za Slovenijo izpostavil, da "ti ne odražajo le posameznih afer, temveč predvsem delovanje institucij, kakovost nadzornih mehanizmov ter politično voljo za zagotavljanje transparentnosti, odgovornosti in vladavine prava". "Posebej zaskrbljujoči so trendi na področju politične integritete, javnih naročil, kadrovskih postopkov, pomanjkanja učinkovitega pregona gospodarskega kriminala ter krhanja namesto krepitve neodvisnih institucij. Dolgoročno izboljšanje je mogoče le z močnimi neodvisnimi institucijami, svobodnimi mediji, aktivno civilno družbo ter jasno politično voljo, ki se dosledno kaže tudi v praksi," so njegove besede nanizali v sporočilu za javnost. Zapisali so, da Slovenija s svojim rezultatom zaostaja za povprečjem Zahodne Evrope in Evropske unije, ki znaša 64 točk. "Posebej zaskrbljujoči so trendi na področju politične integritete, javnih naročil, kadrovskih postopkov, pomanjkanja učinkovitega pregona gospodarskega kriminala ter krhanja namesto krepitve neodvisnih institucij. Dolgoročno izboljšanje je mogoče le z močnimi neodvisnimi institucijami, svobodnimi mediji, aktivno civilno družbo ter jasno politično voljo, ki se dosledno kaže tudi v praksi." Globalno povprečje je sicer padlo na doslej najnižjih 42 točk, kar dve tretjini držav pa ne dosegata 50 točk, so zapisali na spletni strani mednarodne Transparency International. Sosede Slovenije so zabeležile večinoma nižje rezultate. Izjema je Avstrija, ki je zrasla za dve točki na 69, Italija je padla za točko na 53, Hrvaška je ostala pri 47 točkah, Madžarska pa je padla še za točko in je s 40 točkami pod globalnim povprečjem, kaže javno objavljena lestvica. Indeks zaznave korupcije tradicionalno meri zaznano raven korupcije v javnem sektorju, letos je zajel 182 držav sveta. Na lestvici od 0 do 100 slednja pomeni zelo čisto, 0 pa zelo koruptivno okolje. Na vrhu lestvice ostajajo Danska (89), Finska (88) in Singapur (84), medtem ko so na dnu države z resnimi omejitvami delovanja institucij in civilne družbe Venezuela, Somalija in Južni Sudan. V TI navajajo, da smo priča zaskrbljujoči sliki dolgoročnega upada uspešnosti pri spopadanju vodstev držav s korupcijo. Tudi uveljavljene demokracije, kot so ZDA, Združeno kraljestvo in Nova Zelandija, beležijo upad uspešnosti. Hkrati številne države povečujejo omejitve možnosti državljanskega nadzora, ki ga otežujejo za državljane, nevladne organizacije in novinarje. Zmanjševanje preglednosti in odgovornosti pa omogoča razcvet korupcije, svarijo. Tudi v TI Slovenija so navedli, da CPI 2025 v svojem poročilu posebej izpostavlja pomen zaščite novinarjev (zlasti pred t. i. SLAPP tožbami), žvižgačev in odprtega prostora za delovanje civilne družbe. "V okoljih, kjer so ti akterji pod pritiskom, se tveganje za korupcijo dokazano povečuje," so izpostavili.

  language

  slv

  published at

  2026-02-10T09:03:37

  source

  Mladina

  title

  Slovenija padla na lestvici zaznave korupcije

  url

  https://www.mladina.si/246687/slovenija-padla-na-lestvici-zaznave-korupcije/

• article order

  10

  body

  Slovenija je v danes objavljenem Indeksu zaznave korupcije (CPI) za leto 2025 dosegla 58 točk od možnih 100, kar pomeni padec za dve točki v primerjavi z letom 2024. S tem se je uvrstila na 41. mesto med 182 državami sveta, lani pa je bila med 180 državami na 36. mestu. Slovenija tako po Indeksu zaznave korupcije po najnovejših podatkih zaostaja za povprečjem zahodnoevropskih držav, ki dosegajo v povprečju 64 točk, pred nami so z boljšimi rezultati tako Češka, Latvija in Litva. Indeks zaznave korupcije (CPI) se meri v 182 državah sveta, najvišji indeks na svetu je dosegla Danska in sicer 89, sledita ji Finska (88) in Singapore (84), najnižjega z 9 točkami pa sta dosegli Južni Sudan in Somalija. Med EU državami sta zadnji Bolgarija in Madžarska, ki sta dosegli le 40 točk. Spodaj objavljamo grafični prikaz po spletni strani Transparency International: Od začetka merjenja CPI indeksa 2012 do 2025 je Slovenija prejela v povprečju 59 točk, največ 61 in najmanj 56. Slovenija tako mednarodno z 58 točkami dosega isti indeks kot Botswana, Ruanda in Quatar, so zapisali pri Transparency International. Rezultati Indeksa zaznave korupcije (CPI 2025) Slovenijo umeščajo v skupino držav Zahodne Evrope in EU, kjer je zaznana raven korupcije nižja od svetovnega povprečja, vendar hkrati velja opozorilo, da se tudi v tej regiji napredek v boju proti korupciji ustavlja. Slovenija se tako sooča s podobnimi izzivi kot druge evropske demokracije: formalni protikorupcijski okviri obstajajo, a njihovo izvajanje, nadzor in politična odgovornost pogosto ne sledijo deklariranim ciljem. CPI 2025 potrjuje, da Slovenija ostaja del relativno stabilnenega evropskega okolja, a hkrati opozarja, da se brez doslednega uveljavljanja pravil, politične odgovornosti in transparentnosti zaznava korupcije dolgoročno ne izboljšuje, četudi v državi obstaja zakonodajni okvir, ki omogoča boj proti korupciji. Za uspešen boj so namreč potrebne močne neodvisne institucije, aktivna civilna družba ter politična voljo, ki je dosledno zavezana integriteti v praksi, ne le v besedah.

  language

  slv

  published at

  2026-02-10T11:01:34

  source

  Finance.si

  title

  Slovenija na lestvici korupcije še slabše kot lani

  url

  https://www.finance.si/9043896

• article order

  11

  body

  Slovenija po najnovejših podatkih Indeksa zaznave korupcije (CPI) za leto 2025 še vedno zaostaja za povprečjem zahodnoevropskih držav. Z 58 točkami ostaja pod regionalnim povprečjem, ki znaša 64 točk, in se uvršča tudi za nekatere države srednje in vzhodne Evrope, kot so Češka, Latvija in Litva, ki dosegajo boljše rezultate. Indeks zaznave korupcije, ki ga vsako leto objavlja organizacija Transparency International, meri zaznano stopnjo korupcije v javnem sektorju v 182 državah sveta na lestvici od 0 (zelo visoka zaznana korupcija) do 100 (zelo nizka zaznana korupcija). Slovenija je po letošnjih rezultatih padla tudi na 41. mesto, kar so izpostavili tako MMC RTV Slovenija kot STA in več drugih medijev. Najslabše sta uvrščeni Bolgarija in Madžarska, ki sta dosegli po 40 točk. Na vrhu lestvice tudi letos ostajajo države z dolgoletno tradicijo močnih institucij in visoke stopnje integritete. Danska je dosegla 89 točk, Finska 88, Singapur pa 84. Na dnu lestvice se z zgolj 9 točkami znova nahajata Južni Sudan in Somalija, kar kaže na globoke sistemske težave pri delovanju institucij in nadzoru oblasti. Med državami Evropske unije sta najslabše uvrščeni Bolgarija in Madžarska, obe s 40 točkami. V obdobju od leta 2012 do 2025 je Slovenija v povprečju dosegla 59 točk, pri čemer je bila najvišja ocena 61, najnižja pa 56 točk. Z letošnjim rezultatom 58 točk se Slovenija uvršča ob bok državam, kot so Bocvana, Ruanda in Katar. Rezultati CPI 2025 Slovenijo umeščajo v skupino držav Zahodne Evrope in Evropske unije, v katerih je zaznana raven korupcije nižja od svetovnega povprečja, vendar hkrati potrjujejo, da se napredek v boju proti korupciji tudi v tej regiji upočasnjuje. Slovenija se tako sooča s podobnimi izzivi kot druge evropske demokracije. Čeprav formalni protikorupcijski okviri obstajajo, njihovo izvajanje, učinkovit nadzor ter politična odgovornost pogosto ne sledijo zastavljenim ciljem. Pri TI Slovenia poudarjajo, da je aktualna vlada Republike Slovenije sprejela nekatere pomembne korake, med drugim resolucijo o preprečevanju korupcije, prav tako pa je bila na pobudo Slovenije sprejeta Resolucija Združenih narodov o izobraževanju otrok in mladih o etiki, integriteti in preprečevanju korupcije. Kljub temu opozarjajo, da brez krepitve neodvisnih nadzornih institucij dolgoročnega napredka ne bo mogoče doseči. Neodvisne institucije so eden ključnih stebrov pravne države. Njihovo delovanje, tudi kadar je kritično do ravnanj izvršilne oblasti, prispeva k boljšemu upravljanju in zmanjševanju korupcijskih tveganj. Ohranjanje njihove avtonomije, strokovne kredibilnosti in zaupanja javnosti bi moralo biti skupni interes vseh vej oblasti. Poročilo CPI 2025 posebej opozarja na pomen odprtega prostora za civilno družbo, novinarje in žvižgače. V državah, v katerih so ti akterji pod pritiskom ali diskreditirani, se tveganje za korupcijo povečuje. Za Slovenijo to pomeni, da je dolgoročno zniževanje zaznave korupcije mogoče le, če so mediji svobodni in zaščiteni, če je civilna družba vključena v nadzor nad vsakokratno oblastjo in se kritika oblasti ne obravnava kot napad, temveč kot del demokratičnega procesa, CPI namreč ne meri dejanske korupcije, temveč zaznano raven korupcije v javnem sektorju na podlagi ocen strokovnjakov, ki ocenjujejo več dejavnikov: podkupovanje javnih uslužbencev, zlorabo javnih sredstev, konflikte interesov, politične vplive na javne institucije, učinkovitost nadzora in pregona, neodvisnost sodstva in preglednost odločanja. Po podatkih indeksa zaznave korupcije za leto 2025 (CPI), ki ga je danes objavil TI se korupcija v svetu slabša, pri čemer tudi uveljavljene demokracije beležijo naraščajočo raven korupcije zaradi pomanjkanja odločnega boja s korupcijo in upada odgovornosti. Podatki kažejo, da demokracije, ki so praviloma uspešnejše pri preprečevanju korupcije doživljajo zaskrbljujoč upad uspešnosti. Ta trend zajema države, kot so Združene države Amerike (64), Kanada (75) in Nova Zelandija (81), pa tudi več delov Evrope, med drugim Združeno kraljestvo (70), Francija (66) in Švedska (80). Dodatno zaskrbljujoč vzorec predstavlja vse večje omejevanje svoboščin izražanja, združevanja in zbiranja v številnih državah. Od leta 2012 je 31 držav napredovalo, 50 držav je doživelo padec, 100 držav pa je ostalo na isti ravni zaznave korupcije. Med zahodnoevropskimi državami in EU so najboljšo uvrstitev dosegle: Danska (89), Finska (88) in Norveška (81) medtem ko so med najslabše uvrščenimi državami: Romunija (45), Bolgarija (40) in Madžarska (40). CPI ocenjuje 182 držav po svetu glede na zaznavanje korupcije v javnem sektorju. Ocene odražajo mnenja strokovnjakov in rezultate anket med gospodarstveniki, ne pa javnosti. Indeks je izračunan na podlagi podatkov iz 13 zunanjih virov, vključno s Svetovno banko, Svetovnim gospodarskim forumom, zasebnimi svetovalnimi podjetji, možganskimi trusti in drugimi. CPI uporablja lestvico od 0 do 100; 100 pomeni zelo čisto, 0 pa zelo koruptivno okolje. CPI ne zajema dejavnosti, kot so davčne goljufije, pranje denarja, finančna skrivnost, nezakoniti tokovi umazanega denarja ali druge oblike korupcije v zasebnem sektorju.

  language

  slv

  published at

  2026-02-10T18:31:47

  source

  Domovina

  title

  Slovenija v Indeksu zaznave korupcije 2025 znova pod povprečjem Zahodne Evrope - Domovina

  url

  https://www.domovina.je/slovenija-v-indeksu-zaznave-korupcije-2025-znova-pod-povprecjem-zahodne-evrope

• article order

  4

  body

  Slovenija je v Indeksu zaznave korupcije (CPI) za leto 2025 dosegla 58 točk od možnih 100, kar pomeni padec za dve točki v primerjavi z letom 2024. S tem se je uvrstila na 41. mesto med 182 državami sveta, lani pa je bila med 180 državami na 36. mestu. Po lanskem skoku navzgor, ko je Slovenija na lestvici zaznave korupcije za leto 2024 dosegla 60 točk, je letos indeks torej zabeležil obrat navzdol. Slovenija je tako pristala dve točki nižje, je pa še vedno dve točki višje kot predlani na lestvici za leto 2023. "Rezultati CPI 2025 Slovenijo umeščajo med države z relativno stabilnim institucionalnim okoljem, vendar hkrati opozarjajo, da se napredek v boju proti korupciji ustavlja. Formalni protikorupcijski okviri sicer obstajajo, a njihovo izvajanje, nadzor in politična odgovornost pogosto ne sledijo zastavljenim ciljem," so rezultate pospremili v Transparency International (TI) Slovenija. Njen predsednik Matej Mencej je ob letošnjih rezultatih za Slovenijo izpostavil, da "ti ne odražajo le posameznih afer, temveč predvsem delovanje institucij, kakovost nadzornih mehanizmov ter politično voljo za zagotavljanje transparentnosti, odgovornosti in vladavine prava". "Posebej zaskrbljujoči so trendi na področju politične integritete, javnih naročil, kadrovskih postopkov, pomanjkanja učinkovitega pregona gospodarskega kriminala ter krhanja namesto krepitve neodvisnih institucij. Dolgoročno izboljšanje je mogoče le z močnimi neodvisnimi institucijami, svobodnimi mediji, aktivno civilno družbo ter jasno politično voljo, ki se dosledno kaže tudi v praksi," so njegove besede nanizali v sporočilu za javnost. Zapisali so, da Slovenija s svojim rezultatom zaostaja za povprečjem Zahodne Evrope in Evropske unije, ki znaša 64 točk, prav tako 64 točk je letos rezultat Združenih držav Amerike. Globalno povprečje je sicer padlo na doslej najnižjih 42 točk, kar dve tretjini držav pa ne dosegata 50 točk, so zapisali na spletni strani mednarodne Transparency International. Sosede Slovenije so zabeležile večinoma nižje rezultate. Izjema je Avstrija, ki je zrasla za dve točki na 69, Italija je padla za točko na 53, Hrvaška je ostala pri 47 točkah, Madžarska pa je padla še za točko in je s 40 točkami pod globalnim povprečjem, kaže javno objavljena lestvica. Na 41. mestu Sloveniji sicer delajo družbo Bocvana, Ruanda in Katar. Indeks zaznave korupcije tradicionalno meri zaznano raven korupcije v javnem sektorju, letos je zajel 182 držav sveta. Na lestvici od 0 do 100 slednja pomeni zelo čisto, 0 pa zelo koruptivno okolje. Na vrhu lestvice ostajajo Danska (89), Finska (88) in Singapur (84), medtem ko so na dnu države z resnimi omejitvami delovanja institucij in civilne družbe Venezuela, Somalija in Južni Sudan. V TI navajajo, da smo priča zaskrbljujoči sliki dolgoročnega upada uspešnosti pri spopadanju vodstev držav s korupcijo. Tudi uveljavljene demokracije, kot so ZDA, Združeno kraljestvo in Nova Zelandija, beležijo upad uspešnosti. Hkrati številne države povečujejo omejitve možnosti državljanskega nadzora, ki ga otežujejo za državljane, nevladne organizacije in novinarje. Zmanjševanje preglednosti in odgovornosti pa omogoča razcvet korupcije, svarijo. Tudi v TI Slovenija so navedli, da CPI 2025 v svojem poročilu posebej izpostavlja pomen zaščite novinarjev (zlasti pred t. i. SLAPP tožbami), žvižgačev in odprtega prostora za delovanje civilne družbe. "V okoljih, kjer so ti akterji pod pritiskom, se tveganje za korupcijo dokazano povečuje," so izpostavili.

  language

  slv

  published at

  2026-02-10T09:09:38

  source

  Slovenske Novice

  title

  Slovenija glede korupcije v družbi Ruande in Bocvane: "Posebej zaskrbljujoča je politična integriteta"

  url

  https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/slovenija-glede-korupcije-v-druzbi-ruande-in-bocvane-posebej-zaskrbljujoca-je-politicna-integriteta

• article order

  1

  body

  Slovenija je v danes objavljenem Indeksu zaznave korupcije (CPI) za leto 2025 dosegla 58 točk od možnih 100, kar pomeni padec za dve točki v primerjavi z letom 2024. S tem se je uvrstila na 41. mesto med 182 državami sveta, lani pa je bila med 180 državami na 36. mestu. Po lanskem skoku navzgor, ko je Slovenija na lestvici zaznave korupcije za leto 2024 dosegla 60 točk, je letos indeks torej zabeležil obrat navzdol. Slovenija je tako pristala dve točki nižje, je pa še vedno dve točki višje kot predlani na lestvici za leto 2023. "Rezultati CPI 2025 Slovenijo umeščajo med države z relativno stabilnim institucionalnim okoljem, vendar hkrati opozarjajo, da se napredek v boju proti korupciji ustavlja. Formalni protikorupcijski okviri sicer obstajajo, a njihovo izvajanje, nadzor in politična odgovornost pogosto ne sledijo zastavljenim ciljem," so rezultate pospremili v Transparency International (TI) Slovenija. Njen predsednik Matej Mencej je ob letošnjih rezultatih za Slovenijo izpostavil, da "ti ne odražajo le posameznih afer, temveč predvsem delovanje institucij, kakovost nadzornih mehanizmov ter politično voljo za zagotavljanje transparentnosti, odgovornosti in vladavine prava". "Posebej zaskrbljujoči so trendi na področju politične integritete, javnih naročil, kadrovskih postopkov, pomanjkanja učinkovitega pregona gospodarskega kriminala ter krhanja namesto krepitve neodvisnih institucij. Dolgoročno izboljšanje je mogoče le z močnimi neodvisnimi institucijami, svobodnimi mediji, aktivno civilno družbo ter jasno politično voljo, ki se dosledno kaže tudi v praksi," so njegove besede nanizali v sporočilu za javnost. Zapisali so, da Slovenija s svojim rezultatom zaostaja za povprečjem Zahodne Evrope in Evropske unije, ki znaša 64 točk. Globalno povprečje je sicer padlo na doslej najnižjih 42 točk, kar dve tretjini držav pa ne dosegata 50 točk, so zapisali na spletni strani mednarodne Transparency International. Sosede Slovenije so zabeležile večinoma nižje rezultate. Izjema je Avstrija, ki je zrasla za dve točki na 69, Italija je padla za točko na 53, Hrvaška je ostala pri 47 točkah, Madžarska pa je padla še za točko in je s 40 točkami pod globalnim povprečjem, kaže javno objavljena lestvica. Indeks zaznave korupcije tradicionalno meri zaznano raven korupcije v javnem sektorju, letos je zajel 182 držav sveta. Na lestvici od 0 do 100 slednja pomeni zelo čisto, 0 pa zelo koruptivno okolje. Na vrhu lestvice ostajajo Danska (89), Finska (88) in Singapur (84), medtem ko so na dnu države z resnimi omejitvami delovanja institucij in civilne družbe Venezuela, Somalija in Južni Sudan. V TI navajajo, da smo priča zaskrbljujoči sliki dolgoročnega upada uspešnosti pri spopadanju vodstev držav s korupcijo. Tudi uveljavljene demokracije, kot so ZDA, Združeno kraljestvo in Nova Zelandija, beležijo upad uspešnosti. Hkrati številne države povečujejo omejitve možnosti državljanskega nadzora, ki ga otežujejo za državljane, nevladne organizacije in novinarje. Zmanjševanje preglednosti in odgovornosti pa omogoča razcvet korupcije, svarijo. Tudi v TI Slovenija so navedli, da CPI 2025 v svojem poročilu posebej izpostavlja pomen zaščite novinarjev (zlasti pred t. i. SLAPP tožbami), žvižgačev in odprtega prostora za delovanje civilne družbe. "V okoljih, kjer so ti akterji pod pritiskom, se tveganje za korupcijo dokazano povečuje," so izpostavili.

  language

  slv

  published at

  2026-02-10T07:50:09

  source

  SiOL

  title

  V Sloveniji zaznali manj korupcije

  url

  https://siol.net/novice/slovenija/slovenija-na-lestvici-zaznave-korupcije-s-padcem-684066

source scope

analyzed source count

10

omitted articles

• article order

  15

  body

  Obe državi sta na včeraj objavljenem Indeksu zaznave korupcije nazadovali Zaznana raven korupcije se je v letu 2025 povečala tako v Italiji kot v Sloveniji: obe državi sta na včeraj objavljenem Indeksu zaznave korupcije (CPI), ki ga pripravljajo pri organizaciji Transparency International, zaradi tega nazadovali. Indeks, ki je letos zajel 182 držav, tradicionalno meri zaznano raven korupcije, ne pa "dejanske" korupcije. Na lestvici od 0 do 100 slednja vrednost pomeni zelo čisto, 0 pa zelo koruptivno okolje. Lestvico oblikujejo z združitvijo rezultatov več neodvisnih virov, kot so ocene strokovnjakov, analize institucij in ankete med podjetji ter investitorji, iz katerih izhaja, kako razširjeni so podkupovanje, zlorabe položaja, klientelizem in druge pojavnosti korupcije. Od leta 2012 je 31 držav napredovalo, 50 jih je doživelo padec, 100 pa je ostalo na isti ravni zaznave korupcije. Italija je v včeraj objavljenem CPI dosegla 53 točk, v primerjavi z letom 2024 je izgubila eno točko in se tako uvrstila na 52. stopničko (deli si jo s Poljsko). Slovenija je od možnih 100 zbrala 58 točk, kar pomeni padec za dve točki v primerjavi z letom 2024. S tem se je uvrstila na 41. mesto med 182 državami (lani je bila na 36. mestu), deli si ga z Bocvano, Katarjem in Ruando.

  language

  slv

  published at

  2026-02-11T05:44:48

  source

  Primorski Dnevnik

  title

  V Italiji in Sloveniji se je rahlo povečala percepcija korupcije

  url

  https://www.primorski.eu/se/v-italiji-in-sloveniji-se-je-rahlo-povecala-percepcija-korupcije-HB2113292

• article order

  3

  body

  LJUBLJANA * Po lanskem skoku navzgor, ko je Slovenija na lestvici zaznave korupcije za leto 2024 dosegla 60 točk, je letos indeks torej zabeležil obrat navzdol. Slovenija je tako pristala dve točki nižje, je pa še vedno dve točki višje kot predlani na lestvici za leto 2023. "Rezultati CPI 2025 Slovenijo umeščajo med države z relativno stabilnim institucionalnim okoljem, vendar hkrati opozarjajo, da se napredek v boju proti korupciji ustavlja. Formalni protikorupcijski okviri sicer obstajajo, a njihovo izvajanje, nadzor in politična odgovornost pogosto ne sledijo zastavljenim ciljem," so rezultate pospremili v Transparency International (TI) Slovenija. Njen predsednik Matej Mencej je ob letošnjih rezultatih za Slovenijo izpostavil, da "ti ne odražajo le posameznih afer, temveč predvsem delovanje institucij, kakovost nadzornih mehanizmov ter politično voljo za zagotavljanje transparentnosti, odgovornosti in vladavine prava". "Posebej zaskrbljujoči so trendi na področju politične integritete, javnih naročil, kadrovskih postopkov, pomanjkanja učinkovitega pregona gospodarskega kriminala ter krhanja namesto krepitve neodvisnih institucij. Dolgoročno izboljšanje je mogoče le z močnimi neodvisnimi institucijami, svobodnimi mediji, aktivno civilno družbo ter jasno politično voljo, ki se dosledno kaže tudi v praksi," so njegove besede nanizali v sporočilu za javnost. Zapisali so, da Slovenija s svojim rezultatom zaostaja za povprečjem Zahodne Evrope in Evropske unije, ki znaša 64 točk. Globalno povprečje je sicer padlo na doslej najnižjih 42 točk, kar dve tretjini držav pa ne dosegata 50 točk, so zapisali na spletni strani mednarodne Transparency International. Sosede Slovenije so zabeležile večinoma nižje rezultate. Izjema je Avstrija, ki je zrasla za dve točki na 69, Italija je padla za točko na 53, Hrvaška je ostala pri 47 točkah, Madžarska pa je padla še za točko in je s 40 točkami pod globalnim povprečjem, kaže javno objavljena lestvica. Indeks zaznave korupcije tradicionalno meri zaznano raven korupcije v javnem sektorju, letos je zajel 182 držav sveta. Na lestvici od 0 do 100 slednja pomeni zelo čisto, 0 pa zelo koruptivno okolje. Na vrhu lestvice ostajajo Danska (89), Finska (88) in Singapur (84), medtem ko so na dnu države z resnimi omejitvami delovanja institucij in civilne družbe Venezuela, Somalija in Južni Sudan. V TI navajajo, da smo priča zaskrbljujoči sliki dolgoročnega upada uspešnosti pri spopadanju vodstev držav s korupcijo. Tudi uveljavljene demokracije, kot so ZDA, Združeno kraljestvo in Nova Zelandija, beležijo upad uspešnosti. Hkrati številne države povečujejo omejitve možnosti državljanskega nadzora, ki ga otežujejo za državljane, nevladne organizacije in novinarje. Zmanjševanje preglednosti in odgovornosti pa omogoča razcvet korupcije, svarijo. Tudi v TI Slovenija so navedli, da CPI 2025 v svojem poročilu posebej izpostavlja pomen zaščite novinarjev (zlasti pred t. i. SLAPP tožbami), žvižgačev in odprtega prostora za delovanje civilne družbe. "V okoljih, kjer so ti akterji pod pritiskom, se tveganje za korupcijo dokazano povečuje," so izpostavili.

  language

  slv

  published at

  2026-02-10T08:10:40

  source

  Primorske Novice

  title

  Slovenija padla na lestvici zaznave korupcije

  url

  https://primorske.svet24.si/slovenija/slovenija-na-lestvici-zaznave-korupcije-s-padcem

omitted source count

2

total source count

12