MedVrsticami

Nasa s posadko Artemis 2 po 50 letih ponovno pošilja astronavte proti Luni 30.3.2026

Analiziranih 9 virov Slovenščina

Ameriška vesoljska agencija Nasa v okviru misije Artemis 2 pripravlja prvo izstrelitev človeške posadke proti Luni po letu 1972. Štirje astronavti – trije iz ZDA in eden iz Kanade – bodo z raketo SLS in kapsulo Orion poleteli na desetdnevno misijo, med katero bodo obleteli Luno in dosegli rekordno oddaljenost 450.000 kilometrov od Zemlje. Čeprav tokratni polet ne predvideva pristanka na Luninem površju, predstavlja ključen test za prihodnje misije in vzpostavitev stalne baze. Program Artemis se sooča s številnimi izzivi, vključno z visokimi stroški, ki presegajo 90 milijard dolarjev, in tehničnimi zamudami pri razvoju ključnih komponent. Projekt poteka v luči močne geopolitične tekme s Kitajsko, ki načrtuje pristanek svojih tajkonavtov na Luni do leta 2030. Nasa se pri razvoju pristajalnih modulov in druge opreme močno zanaša na zasebni sektor, predvsem na podjetji SpaceX in Blue Origin.

Infografika

image url: /static/img/infographics/sl_9fab4cdbf5aac993.webp

Analiza trditev

Trditev	Ključne razlike	STA	24ur	Mladina	Dnevnik	Domovina	Slovenske Novice	Bloomberg Adria	Svet24	Primorske Novice
Program Artemis se sooča s številnimi tehničnimi težavami, zamudami in visokimi stroški.	Viri variirajo od molka do potrditve vseh treh težav.	Ni omenjeno	Delno: Članek omenja, da je bila misija večkrat preložena.	Da: Omenjene so tehnične težave, zamude in presežni stroški.	Delno: Omenjeni so zapleti z gorivom, preložitve in spreminjajoči se načrti.	Delno: Omenjene so zamude, težave s toplotnim ščitom in visoki stroški.	Delno: Omenjene so tehnične težave in večkratne preložitve misije.	Da: Navedeni so zapleti, zamude in prekoračitve stroškov.	Da: Članek izpostavlja visoke stroške, zamude in tehnične težave.	Da: Članek omenja tehnične težave, zamude in presežne stroške.
Pristanek na Luni je v okviru misij Artemis 4 in 5 načrtovan do konca leta 2028.	Viri se razlikujejo v specifikaciji misij in letnic.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Načrtovan pristanek v okviru teh misij do konca leta 2028.	Delno: Članek navaja, da bi leta 2028 na Luni pristala misija Artemis IV.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Delno: Omenjen je pristanek leta 2028 v okviru Artemis IV.	Delno: Omenjen je pristanek leta 2028, a ne specifično Artemis 4 in 5.	Da: Navedeno je, da želijo pristanek izvesti do konca leta 2028.
ZDA nameravajo na Luni postaviti bazo, vredno 20 milijard dolarjev, kot odskočno desko za Mars.	Razlike v navajanju cene in namena; nekateri molčijo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Navedena namera postavitve baze za 20 mrd USD za pot na Mars.	Delno: Omenjena je postavitev oporišča na Luni, strošek ni naveden.	Delno: Omenjena je gradnja doma na Luni kot postaja za Mars.	Ni omenjeno	Delno: Omenjena je baza in Mars, a brez zneska 20 milijard.	Delno: Omenjena dolgoročna prisotnost in priprava na Mars.	Da: Članek citira načrt o 20 milijard vredni bazi za poti na Mars.
Vesoljska postaja Lunar Gateway bo služila kot oporišče za prihodnje misije na Mars.	Viri nihajo med potrditvijo, zanikanjem in bazo na tleh.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ne: Načrt ne predvideva več gradnje postaje, pač pa oporišče na Luni.	Delno: Omenjena je postaja Gateway in Luna kot prva postaja za Mars.	Ni omenjeno	Da: Lunarni portal je opisan kot izhodiščna točka za odprave na Mars.	Da: Besedilo potrjuje vlogo postaje kot oporišča za misije na Mars.	Delno: Omenjena je baza na Luni kot odskočna deska za Mars.
Jeremy Hansen bo postal prvi Kanadčan, ki bo poletel okrog Lune.	Večina potrjuje le narodnost, Svet24 pa edini tudi ime.	Delno: Omenjeni so astronavti iz ZDA in Kanade na poletu okrog Lune.	Delno: Omenjen je en astronavt iz Kanade v ekipi.	Delno: Omenjen je en astronavt iz Kanade v ekipi za oblet Lune.	Delno: Omenjen je en kanadski astronavt v posadki.	Delno: Hansen je naveden kot kanadski astronavt v posadki za polet.	Delno: Omenjen je en astronavt iz Kanade v posadki.	Delno: Članek potrjuje enega člana Kanadčana, a ga ne imenuje.	Da: Besedilo izrecno potrjuje to trditev.	Delno: Omenjen je en astronavt iz Kanade, čeprav ime ni navedeno.
Astronavti bodo dosegli rekordno oddaljenost od Zemlje, približno 450.000 kilometrov.	Večina molči; Dnevnik navaja številko, drugi le rekord.	Ni omenjeno	Delno: Navedeno je, da bodo dlje od Zemlje kot kdor koli do zdaj.	Ni omenjeno	Da: Poleteli bodo rekordnih 450.000 km stran od Zemlje.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Delno: Omenjeno, da bodo poleteli dlje kot ljudje doslej.	Ni omenjeno
Vlada Donalda Trumpa pritiska na Naso za izvedbo pristanka še pred koncem njegovega mandata.	Večina molči; Mladina in Primorske potrjujeta pritisk vlade.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Članek navaja pritisk Trumpove vlade za pristanek v tem roku.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Delno: Omenjena je Trumpova direktiva in vpliv republikanske oblasti.	Ni omenjeno	Da: Besedilo potrjuje pritisk Trumpove vlade za pristanek v mandatu.
Christina Koch bo postala prva ženska, ki bo sodelovala v poletu proti Luni.	Večina potrjuje, Bloomberg ne imenuje, nekateri molčijo.	Ni omenjeno	Da: Besedilo jo izrecno izpostavlja kot prvo žensko v poletu.	Da: Članek jo izrecno navaja kot prvo žensko v poletu proti Luni.	Ni omenjeno	Da: Kochova je izpostavljena kot prva ženska na lunarni misiji.	Da: Besedilo jo izrecno navaja kot prvo žensko v poletu proti Luni.	Delno: Omenjena je ena ženska v posadki, a ni poimenovana.	Ni omenjeno	Da: Besedilo jo izrecno izpostavlja kot prvo žensko v poletu proti Luni.
Skupni stroški programa Artemis naj bi v zadnjem desetletju dosegli 93 milijard dolarjev.	Večina molči; Bloomberg potrjuje, drugi le delno povzemajo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Delno: Naveden je strošek celotnega programa okoli 85 milijard evrov.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja znesek 93 milijard dolarjev v zadnjih desetih letih.	Delno: Omenjeni stroški razvoja nad 49 milijardami dolarjev.	Ni omenjeno
Misija Artemis 2 predstavlja prvi polet človeške posadke proti Luni po več kot 50 letih.	Vsi potrjujejo, razlike so le v letnicah in poudarku globine.	Da: Članek navaja prvi polet s posadko po več kot 50 letih.	Da: Članek navaja, da gre za prvi polet po letu 1972.	Da: Prvi polet s posadko proti Luni po letu 1972.	Da: Prvi polet v globoko vesolje po koncu programa Apollo leta 1972.	Da: Navedeno je, da se človeštvo vrača po več kot 53 letih.	Da: Navedeno kot prvi polet s posadko po letu 1972.	Da: Članek navaja vrnitev po več kot pol stoletja (od leta 1972).	Da: Članek navaja, da bodo prvič po več kot 50 letih znova poleteli.	Da: Članek navaja, da gre za prvi polet s posadko po letu 1972.
Štirje astronavti bodo v okviru 10-dnevne misije obleteli Luno brez pristanka na površju.	Viri so soglasni; razlike so le v izbiri besed za oblet.	Da: Omenjeni so štirje astronavti, 10-dnevna misija in let okrog Lune.	Da: Omenjeni so 4 astronavti, 10-dnevna misija in polet brez pristanka.	Da: 10-dnevna misija obleta brez predvidenega pristanka.	Da: Štirje astronavti bodo na 10-dnevni misiji preleteli Luno brez pristanka.	Da: Omenjeni so štirje astronavti in 10-dnevna misija brez pristanka.	Da: Omenjeni štirje astronavti, 10 dni in polet brez pristanka.	Da: Omenjeni so štirje astronavti, 10 dni in polet brez pristanka.	Da: Omenjeni so štirje astronavti, 10 dni in polet okrog Lune.	Da: Omenjeni so 4 astronavti, 10-dnevna misija in oblet brez pristanka.
Kitajska načrtuje svojo misijo s posadko na Luno do leta 2030.	Polovica virov potrjuje cilj 2030, ostali ga sploh ne omenjajo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Kitajska si prizadeva poslati ljudi na Luno do leta 2030.	Da: Kitajska načrtuje pristanek človeka na Luni okoli leta 2030.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Navedeno je, da naj bi Kitajci hodili po Luni pred koncem desetletja.	Da: Članek navaja kitajske načrte za misijo s posadko do leta 2030.	Da: Navedeno je, da si Kitajska prizadeva poslati ljudi do leta 2030.
Program Artemis vključuje sodelovanje z zasebnimi podjetji, kot sta SpaceX in Blue Origin.	Nekateri viri podjetji izpostavijo, drugi le splošno naložbe.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Navedeno zanašanje na podjetji SpaceX in Blue Origin.	Da: Pristajalni raketi ločeno proizvajata podjetji SpaceX in Blue Origin.	Delno: Omenjene so naložbe v visokotehnološka podjetja.	Ni omenjeno	Da: Članek izrecno omenja SpaceX in Blue Origin.	Ni omenjeno	Da: Omenjeno je zanašanje na podjetji SpaceX in Blue Origin.

claims

Program Artemis se sooča s številnimi tehničnimi težavami, zamudami in visokimi stroški.
Pristanek na Luni je v okviru misij Artemis 4 in 5 načrtovan do konca leta 2028.
ZDA nameravajo na Luni postaviti bazo, vredno 20 milijard dolarjev, kot odskočno desko za Mars.
Vesoljska postaja Lunar Gateway bo služila kot oporišče za prihodnje misije na Mars.
Jeremy Hansen bo postal prvi Kanadčan, ki bo poletel okrog Lune.
Astronavti bodo dosegli rekordno oddaljenost od Zemlje, približno 450.000 kilometrov.
Vlada Donalda Trumpa pritiska na Naso za izvedbo pristanka še pred koncem njegovega mandata.
Christina Koch bo postala prva ženska, ki bo sodelovala v poletu proti Luni.
Skupni stroški programa Artemis naj bi v zadnjem desetletju dosegli 93 milijard dolarjev.
Misija Artemis 2 predstavlja prvi polet človeške posadke proti Luni po več kot 50 letih.
Štirje astronavti bodo v okviru 10-dnevne misije obleteli Luno brez pristanka na površju.
Kitajska načrtuje svojo misijo s posadko na Luno do leta 2030.
Program Artemis vključuje sodelovanje z zasebnimi podjetji, kot sta SpaceX in Blue Origin.

key differences

Astronavti bodo dosegli rekordno oddaljenost od Zemlje, približno 450.000 kilometrov.: Večina molči; Dnevnik navaja številko, drugi le rekord.
Christina Koch bo postala prva ženska, ki bo sodelovala v poletu proti Luni.: Večina potrjuje, Bloomberg ne imenuje, nekateri molčijo.
Jeremy Hansen bo postal prvi Kanadčan, ki bo poletel okrog Lune.: Večina potrjuje le narodnost, Svet24 pa edini tudi ime.
Kitajska načrtuje svojo misijo s posadko na Luno do leta 2030.: Polovica virov potrjuje cilj 2030, ostali ga sploh ne omenjajo.
Misija Artemis 2 predstavlja prvi polet človeške posadke proti Luni po več kot 50 letih.: Vsi potrjujejo, razlike so le v letnicah in poudarku globine.
Pristanek na Luni je v okviru misij Artemis 4 in 5 načrtovan do konca leta 2028.: Viri se razlikujejo v specifikaciji misij in letnic.
Program Artemis se sooča s številnimi tehničnimi težavami, zamudami in visokimi stroški.: Viri variirajo od molka do potrditve vseh treh težav.
Program Artemis vključuje sodelovanje z zasebnimi podjetji, kot sta SpaceX in Blue Origin.: Nekateri viri podjetji izpostavijo, drugi le splošno naložbe.
Skupni stroški programa Artemis naj bi v zadnjem desetletju dosegli 93 milijard dolarjev.: Večina molči; Bloomberg potrjuje, drugi le delno povzemajo.
Vesoljska postaja Lunar Gateway bo služila kot oporišče za prihodnje misije na Mars.: Viri nihajo med potrditvijo, zanikanjem in bazo na tleh.
Vlada Donalda Trumpa pritiska na Naso za izvedbo pristanka še pred koncem njegovega mandata.: Večina molči; Mladina in Primorske potrjujeta pritisk vlade.
ZDA nameravajo na Luni postaviti bazo, vredno 20 milijard dolarjev, kot odskočno desko za Mars.: Razlike v navajanju cene in namena; nekateri molčijo.
Štirje astronavti bodo v okviru 10-dnevne misije obleteli Luno brez pristanka na površju.: Viri so soglasni; razlike so le v izbiri besed za oblet.

source analyses

24ur

Astronavti bodo dosegli rekordno oddaljenost od Zemlje, približno 450.000 kilometrov.: Delno: Navedeno je, da bodo dlje od Zemlje kot kdor koli do zdaj.
Christina Koch bo postala prva ženska, ki bo sodelovala v poletu proti Luni.: Da: Besedilo jo izrecno izpostavlja kot prvo žensko v poletu.
Jeremy Hansen bo postal prvi Kanadčan, ki bo poletel okrog Lune.: Delno: Omenjen je en astronavt iz Kanade v ekipi.
Kitajska načrtuje svojo misijo s posadko na Luno do leta 2030.: Ni omenjeno
Misija Artemis 2 predstavlja prvi polet človeške posadke proti Luni po več kot 50 letih.: Da: Članek navaja, da gre za prvi polet po letu 1972.
Pristanek na Luni je v okviru misij Artemis 4 in 5 načrtovan do konca leta 2028.: Ni omenjeno
Program Artemis se sooča s številnimi tehničnimi težavami, zamudami in visokimi stroški.: Delno: Članek omenja, da je bila misija večkrat preložena.
Program Artemis vključuje sodelovanje z zasebnimi podjetji, kot sta SpaceX in Blue Origin.: Ni omenjeno
Skupni stroški programa Artemis naj bi v zadnjem desetletju dosegli 93 milijard dolarjev.: Ni omenjeno
Vesoljska postaja Lunar Gateway bo služila kot oporišče za prihodnje misije na Mars.: Ni omenjeno
Vlada Donalda Trumpa pritiska na Naso za izvedbo pristanka še pred koncem njegovega mandata.: Ni omenjeno
ZDA nameravajo na Luni postaviti bazo, vredno 20 milijard dolarjev, kot odskočno desko za Mars.: Ni omenjeno
Štirje astronavti bodo v okviru 10-dnevne misije obleteli Luno brez pristanka na površju.: Da: Omenjeni so 4 astronavti, 10-dnevna misija in polet brez pristanka.

Bloomberg Adria

Astronavti bodo dosegli rekordno oddaljenost od Zemlje, približno 450.000 kilometrov.: Ni omenjeno
Christina Koch bo postala prva ženska, ki bo sodelovala v poletu proti Luni.: Delno: Omenjena je ena ženska v posadki, a ni poimenovana.
Jeremy Hansen bo postal prvi Kanadčan, ki bo poletel okrog Lune.: Delno: Članek potrjuje enega člana Kanadčana, a ga ne imenuje.
Kitajska načrtuje svojo misijo s posadko na Luno do leta 2030.: Da: Navedeno je, da naj bi Kitajci hodili po Luni pred koncem desetletja.
Misija Artemis 2 predstavlja prvi polet človeške posadke proti Luni po več kot 50 letih.: Da: Članek navaja vrnitev po več kot pol stoletja (od leta 1972).
Pristanek na Luni je v okviru misij Artemis 4 in 5 načrtovan do konca leta 2028.: Delno: Omenjen je pristanek leta 2028 v okviru Artemis IV.
Program Artemis se sooča s številnimi tehničnimi težavami, zamudami in visokimi stroški.: Da: Navedeni so zapleti, zamude in prekoračitve stroškov.
Program Artemis vključuje sodelovanje z zasebnimi podjetji, kot sta SpaceX in Blue Origin.: Da: Članek izrecno omenja SpaceX in Blue Origin.
Skupni stroški programa Artemis naj bi v zadnjem desetletju dosegli 93 milijard dolarjev.: Da: Članek navaja znesek 93 milijard dolarjev v zadnjih desetih letih.
Vesoljska postaja Lunar Gateway bo služila kot oporišče za prihodnje misije na Mars.: Da: Lunarni portal je opisan kot izhodiščna točka za odprave na Mars.
Vlada Donalda Trumpa pritiska na Naso za izvedbo pristanka še pred koncem njegovega mandata.: Delno: Omenjena je Trumpova direktiva in vpliv republikanske oblasti.
ZDA nameravajo na Luni postaviti bazo, vredno 20 milijard dolarjev, kot odskočno desko za Mars.: Delno: Omenjena je baza in Mars, a brez zneska 20 milijard.
Štirje astronavti bodo v okviru 10-dnevne misije obleteli Luno brez pristanka na površju.: Da: Omenjeni so štirje astronavti, 10 dni in polet brez pristanka.

Dnevnik

Astronavti bodo dosegli rekordno oddaljenost od Zemlje, približno 450.000 kilometrov.: Da: Poleteli bodo rekordnih 450.000 km stran od Zemlje.
Christina Koch bo postala prva ženska, ki bo sodelovala v poletu proti Luni.: Ni omenjeno
Jeremy Hansen bo postal prvi Kanadčan, ki bo poletel okrog Lune.: Delno: Omenjen je en kanadski astronavt v posadki.
Kitajska načrtuje svojo misijo s posadko na Luno do leta 2030.: Da: Kitajska načrtuje pristanek človeka na Luni okoli leta 2030.
Misija Artemis 2 predstavlja prvi polet človeške posadke proti Luni po več kot 50 letih.: Da: Prvi polet v globoko vesolje po koncu programa Apollo leta 1972.
Pristanek na Luni je v okviru misij Artemis 4 in 5 načrtovan do konca leta 2028.: Delno: Članek navaja, da bi leta 2028 na Luni pristala misija Artemis IV.
Program Artemis se sooča s številnimi tehničnimi težavami, zamudami in visokimi stroški.: Delno: Omenjeni so zapleti z gorivom, preložitve in spreminjajoči se načrti.
Program Artemis vključuje sodelovanje z zasebnimi podjetji, kot sta SpaceX in Blue Origin.: Da: Pristajalni raketi ločeno proizvajata podjetji SpaceX in Blue Origin.
Skupni stroški programa Artemis naj bi v zadnjem desetletju dosegli 93 milijard dolarjev.: Ni omenjeno
Vesoljska postaja Lunar Gateway bo služila kot oporišče za prihodnje misije na Mars.: Ne: Načrt ne predvideva več gradnje postaje, pač pa oporišče na Luni.
Vlada Donalda Trumpa pritiska na Naso za izvedbo pristanka še pred koncem njegovega mandata.: Ni omenjeno
ZDA nameravajo na Luni postaviti bazo, vredno 20 milijard dolarjev, kot odskočno desko za Mars.: Delno: Omenjena je postavitev oporišča na Luni, strošek ni naveden.
Štirje astronavti bodo v okviru 10-dnevne misije obleteli Luno brez pristanka na površju.: Da: Štirje astronavti bodo na 10-dnevni misiji preleteli Luno brez pristanka.

Domovina

Astronavti bodo dosegli rekordno oddaljenost od Zemlje, približno 450.000 kilometrov.: Ni omenjeno
Christina Koch bo postala prva ženska, ki bo sodelovala v poletu proti Luni.: Da: Kochova je izpostavljena kot prva ženska na lunarni misiji.
Jeremy Hansen bo postal prvi Kanadčan, ki bo poletel okrog Lune.: Delno: Hansen je naveden kot kanadski astronavt v posadki za polet.
Kitajska načrtuje svojo misijo s posadko na Luno do leta 2030.: Ni omenjeno
Misija Artemis 2 predstavlja prvi polet človeške posadke proti Luni po več kot 50 letih.: Da: Navedeno je, da se človeštvo vrača po več kot 53 letih.
Pristanek na Luni je v okviru misij Artemis 4 in 5 načrtovan do konca leta 2028.: Ni omenjeno
Program Artemis se sooča s številnimi tehničnimi težavami, zamudami in visokimi stroški.: Delno: Omenjene so zamude, težave s toplotnim ščitom in visoki stroški.
Program Artemis vključuje sodelovanje z zasebnimi podjetji, kot sta SpaceX in Blue Origin.: Delno: Omenjene so naložbe v visokotehnološka podjetja.
Skupni stroški programa Artemis naj bi v zadnjem desetletju dosegli 93 milijard dolarjev.: Delno: Naveden je strošek celotnega programa okoli 85 milijard evrov.
Vesoljska postaja Lunar Gateway bo služila kot oporišče za prihodnje misije na Mars.: Delno: Omenjena je postaja Gateway in Luna kot prva postaja za Mars.
Vlada Donalda Trumpa pritiska na Naso za izvedbo pristanka še pred koncem njegovega mandata.: Ni omenjeno
ZDA nameravajo na Luni postaviti bazo, vredno 20 milijard dolarjev, kot odskočno desko za Mars.: Delno: Omenjena je gradnja doma na Luni kot postaja za Mars.
Štirje astronavti bodo v okviru 10-dnevne misije obleteli Luno brez pristanka na površju.: Da: Omenjeni so štirje astronavti in 10-dnevna misija brez pristanka.

Mladina

Astronavti bodo dosegli rekordno oddaljenost od Zemlje, približno 450.000 kilometrov.: Ni omenjeno
Christina Koch bo postala prva ženska, ki bo sodelovala v poletu proti Luni.: Da: Članek jo izrecno navaja kot prvo žensko v poletu proti Luni.
Jeremy Hansen bo postal prvi Kanadčan, ki bo poletel okrog Lune.: Delno: Omenjen je en astronavt iz Kanade v ekipi za oblet Lune.
Kitajska načrtuje svojo misijo s posadko na Luno do leta 2030.: Da: Kitajska si prizadeva poslati ljudi na Luno do leta 2030.
Misija Artemis 2 predstavlja prvi polet človeške posadke proti Luni po več kot 50 letih.: Da: Prvi polet s posadko proti Luni po letu 1972.
Pristanek na Luni je v okviru misij Artemis 4 in 5 načrtovan do konca leta 2028.: Da: Načrtovan pristanek v okviru teh misij do konca leta 2028.
Program Artemis se sooča s številnimi tehničnimi težavami, zamudami in visokimi stroški.: Da: Omenjene so tehnične težave, zamude in presežni stroški.
Program Artemis vključuje sodelovanje z zasebnimi podjetji, kot sta SpaceX in Blue Origin.: Da: Navedeno zanašanje na podjetji SpaceX in Blue Origin.
Skupni stroški programa Artemis naj bi v zadnjem desetletju dosegli 93 milijard dolarjev.: Ni omenjeno
Vesoljska postaja Lunar Gateway bo služila kot oporišče za prihodnje misije na Mars.: Ni omenjeno
Vlada Donalda Trumpa pritiska na Naso za izvedbo pristanka še pred koncem njegovega mandata.: Da: Članek navaja pritisk Trumpove vlade za pristanek v tem roku.
ZDA nameravajo na Luni postaviti bazo, vredno 20 milijard dolarjev, kot odskočno desko za Mars.: Da: Navedena namera postavitve baze za 20 mrd USD za pot na Mars.
Štirje astronavti bodo v okviru 10-dnevne misije obleteli Luno brez pristanka na površju.: Da: 10-dnevna misija obleta brez predvidenega pristanka.

Primorske Novice

Astronavti bodo dosegli rekordno oddaljenost od Zemlje, približno 450.000 kilometrov.: Ni omenjeno
Christina Koch bo postala prva ženska, ki bo sodelovala v poletu proti Luni.: Da: Besedilo jo izrecno izpostavlja kot prvo žensko v poletu proti Luni.
Jeremy Hansen bo postal prvi Kanadčan, ki bo poletel okrog Lune.: Delno: Omenjen je en astronavt iz Kanade, čeprav ime ni navedeno.
Kitajska načrtuje svojo misijo s posadko na Luno do leta 2030.: Da: Navedeno je, da si Kitajska prizadeva poslati ljudi do leta 2030.
Misija Artemis 2 predstavlja prvi polet človeške posadke proti Luni po več kot 50 letih.: Da: Članek navaja, da gre za prvi polet s posadko po letu 1972.
Pristanek na Luni je v okviru misij Artemis 4 in 5 načrtovan do konca leta 2028.: Da: Navedeno je, da želijo pristanek izvesti do konca leta 2028.
Program Artemis se sooča s številnimi tehničnimi težavami, zamudami in visokimi stroški.: Da: Članek omenja tehnične težave, zamude in presežne stroške.
Program Artemis vključuje sodelovanje z zasebnimi podjetji, kot sta SpaceX in Blue Origin.: Da: Omenjeno je zanašanje na podjetji SpaceX in Blue Origin.
Skupni stroški programa Artemis naj bi v zadnjem desetletju dosegli 93 milijard dolarjev.: Ni omenjeno
Vesoljska postaja Lunar Gateway bo služila kot oporišče za prihodnje misije na Mars.: Delno: Omenjena je baza na Luni kot odskočna deska za Mars.
Vlada Donalda Trumpa pritiska na Naso za izvedbo pristanka še pred koncem njegovega mandata.: Da: Besedilo potrjuje pritisk Trumpove vlade za pristanek v mandatu.
ZDA nameravajo na Luni postaviti bazo, vredno 20 milijard dolarjev, kot odskočno desko za Mars.: Da: Članek citira načrt o 20 milijard vredni bazi za poti na Mars.
Štirje astronavti bodo v okviru 10-dnevne misije obleteli Luno brez pristanka na površju.: Da: Omenjeni so 4 astronavti, 10-dnevna misija in oblet brez pristanka.

STA

Astronavti bodo dosegli rekordno oddaljenost od Zemlje, približno 450.000 kilometrov.: Ni omenjeno
Christina Koch bo postala prva ženska, ki bo sodelovala v poletu proti Luni.: Ni omenjeno
Jeremy Hansen bo postal prvi Kanadčan, ki bo poletel okrog Lune.: Delno: Omenjeni so astronavti iz ZDA in Kanade na poletu okrog Lune.
Kitajska načrtuje svojo misijo s posadko na Luno do leta 2030.: Ni omenjeno
Misija Artemis 2 predstavlja prvi polet človeške posadke proti Luni po več kot 50 letih.: Da: Članek navaja prvi polet s posadko po več kot 50 letih.
Pristanek na Luni je v okviru misij Artemis 4 in 5 načrtovan do konca leta 2028.: Ni omenjeno
Program Artemis se sooča s številnimi tehničnimi težavami, zamudami in visokimi stroški.: Ni omenjeno
Program Artemis vključuje sodelovanje z zasebnimi podjetji, kot sta SpaceX in Blue Origin.: Ni omenjeno
Skupni stroški programa Artemis naj bi v zadnjem desetletju dosegli 93 milijard dolarjev.: Ni omenjeno
Vesoljska postaja Lunar Gateway bo služila kot oporišče za prihodnje misije na Mars.: Ni omenjeno
Vlada Donalda Trumpa pritiska na Naso za izvedbo pristanka še pred koncem njegovega mandata.: Ni omenjeno
ZDA nameravajo na Luni postaviti bazo, vredno 20 milijard dolarjev, kot odskočno desko za Mars.: Ni omenjeno
Štirje astronavti bodo v okviru 10-dnevne misije obleteli Luno brez pristanka na površju.: Da: Omenjeni so štirje astronavti, 10-dnevna misija in let okrog Lune.

Slovenske Novice

Astronavti bodo dosegli rekordno oddaljenost od Zemlje, približno 450.000 kilometrov.: Ni omenjeno
Christina Koch bo postala prva ženska, ki bo sodelovala v poletu proti Luni.: Da: Besedilo jo izrecno navaja kot prvo žensko v poletu proti Luni.
Jeremy Hansen bo postal prvi Kanadčan, ki bo poletel okrog Lune.: Delno: Omenjen je en astronavt iz Kanade v posadki.
Kitajska načrtuje svojo misijo s posadko na Luno do leta 2030.: Ni omenjeno
Misija Artemis 2 predstavlja prvi polet človeške posadke proti Luni po več kot 50 letih.: Da: Navedeno kot prvi polet s posadko po letu 1972.
Pristanek na Luni je v okviru misij Artemis 4 in 5 načrtovan do konca leta 2028.: Ni omenjeno
Program Artemis se sooča s številnimi tehničnimi težavami, zamudami in visokimi stroški.: Delno: Omenjene so tehnične težave in večkratne preložitve misije.
Program Artemis vključuje sodelovanje z zasebnimi podjetji, kot sta SpaceX in Blue Origin.: Ni omenjeno
Skupni stroški programa Artemis naj bi v zadnjem desetletju dosegli 93 milijard dolarjev.: Ni omenjeno
Vesoljska postaja Lunar Gateway bo služila kot oporišče za prihodnje misije na Mars.: Ni omenjeno
Vlada Donalda Trumpa pritiska na Naso za izvedbo pristanka še pred koncem njegovega mandata.: Ni omenjeno
ZDA nameravajo na Luni postaviti bazo, vredno 20 milijard dolarjev, kot odskočno desko za Mars.: Ni omenjeno
Štirje astronavti bodo v okviru 10-dnevne misije obleteli Luno brez pristanka na površju.: Da: Omenjeni štirje astronavti, 10 dni in polet brez pristanka.

Svet24

Astronavti bodo dosegli rekordno oddaljenost od Zemlje, približno 450.000 kilometrov.: Delno: Omenjeno, da bodo poleteli dlje kot ljudje doslej.
Christina Koch bo postala prva ženska, ki bo sodelovala v poletu proti Luni.: Ni omenjeno
Jeremy Hansen bo postal prvi Kanadčan, ki bo poletel okrog Lune.: Da: Besedilo izrecno potrjuje to trditev.
Kitajska načrtuje svojo misijo s posadko na Luno do leta 2030.: Da: Članek navaja kitajske načrte za misijo s posadko do leta 2030.
Misija Artemis 2 predstavlja prvi polet človeške posadke proti Luni po več kot 50 letih.: Da: Članek navaja, da bodo prvič po več kot 50 letih znova poleteli.
Pristanek na Luni je v okviru misij Artemis 4 in 5 načrtovan do konca leta 2028.: Delno: Omenjen je pristanek leta 2028, a ne specifično Artemis 4 in 5.
Program Artemis se sooča s številnimi tehničnimi težavami, zamudami in visokimi stroški.: Da: Članek izpostavlja visoke stroške, zamude in tehnične težave.
Program Artemis vključuje sodelovanje z zasebnimi podjetji, kot sta SpaceX in Blue Origin.: Ni omenjeno
Skupni stroški programa Artemis naj bi v zadnjem desetletju dosegli 93 milijard dolarjev.: Delno: Omenjeni stroški razvoja nad 49 milijardami dolarjev.
Vesoljska postaja Lunar Gateway bo služila kot oporišče za prihodnje misije na Mars.: Da: Besedilo potrjuje vlogo postaje kot oporišča za misije na Mars.
Vlada Donalda Trumpa pritiska na Naso za izvedbo pristanka še pred koncem njegovega mandata.: Ni omenjeno
ZDA nameravajo na Luni postaviti bazo, vredno 20 milijard dolarjev, kot odskočno desko za Mars.: Delno: Omenjena dolgoročna prisotnost in priprava na Mars.
Štirje astronavti bodo v okviru 10-dnevne misije obleteli Luno brez pristanka na površju.: Da: Omenjeni so štirje astronavti, 10 dni in polet okrog Lune.

Analiza sentimenta

Entiteta	Ključne razlike	STA	24ur	Mladina	Dnevnik	Domovina	Slovenske Novice	Bloomberg Adria	Svet24	Primorske Novice
Nasa	Večina poroča nevtralno, Bloomberg pa kritizira stroške.	Nevtralno: Omenjena kot organizatorica misije brez vrednotenja.	Nevtralno: Omenjena kot organizatorka misije in vir optimizma.	Nevtralno: Omenjena kot organizator misije in v kontekstu priprav.	Nevtralno: Informativno omenjena kot organizator misije in vir podatkov.	Nevtralno: Omenjena kot organizator misije in vir informacij.	Nevtralno: Omenjena kot organizator misije, predstavniki so optimistični.	Negativno: kritika zaradi zamud, stroškov in slabega upravljanja pogodb	Nevtralno: Omenjena kot izvajalka misije in vir informacij o varnosti.	Nevtralno: Omenjena kot izvajalka misije in vir optimizma.
Jared Isaacman	Bloomberg ga vidi kot odločnega vodjo, drugi le kot vir informacij.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Citiran kot vodja Nase o prihodnjih načrtih za bazo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Pozitivno: opisan kot administrator, ki uvaja disciplino in pospešek	Ni omenjeno	Nevtralno: Citiran kot vodja Nase o prihodnjih načrtih.
ZDA	Vsi viri so nevtralni; razlikujejo se le v tehničnih podrobnostih.	Nevtralno: Omenjena kot država izvora astronavtov.	Nevtralno: Omenjena kot država izvora treh astronavtov.	Nevtralno: Omenjene kot država izvora astronavtov in vlagateljica.	Nevtralno: Omenjene kot edina država, ki ji je uspel podvig v preteklosti.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjena kot država izvora astronavtov.	Nevtralno: omenjene v kontekstu vesoljske tekme in stroškov programa	Nevtralno: Omenjena v kontekstu ameriških astronavtov in mornarice.	Nevtralno: Omenjene v kontekstu izvora astronavtov in načrtov za bazo.
Luna	Vsi poudarjajo znanost, Domovina izpostavlja učenje.	Nevtralno: Omenjena kot cilj znanstvene misije.	Nevtralno: Cilj zgodovinske misije in obleta posadke.	Nevtralno: Omenjena kot cilj znanstvene in raziskovalne misije.	Nevtralno: Omenjena kot cilj misije in predmet znanstvenega zanimanja.	Nevtralno: Opisana kot cilj misije in "učilnica" za prihodnost.	Nevtralno: Omenjena kot cilj zgodovinske misije.	Nevtralno: cilj misije, omenjena v informativnem in mitološkem smislu	Nevtralno: Cilj misije, opisan kot objekt raziskovanja in tekmovanja.	Nevtralno: Cilj misije in raziskovanja.
Kanada	Enotno nevtralno, le Domovina izpostavlja investicije.	Nevtralno: Omenjena kot država izvora astronavtov.	Nevtralno: Omenjena kot država izvora enega astronavta.	Nevtralno: Omenjena kot država izvora enega izmed astronavtov.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjena v kontekstu mednarodnega sodelovanja in vlaganj.	Nevtralno: Omenjena kot država izvora enega izmed astronavtov.	Nevtralno: omenjena le kot država izvora enega izmed astronavtov	Nevtralno: Omenjena v povezavi z državljanstvom astronavta Hansena.	Nevtralno: Omenjena le kot država izvora enega izmed astronavtov.
Kitajska	Tekmica v vesolju, Bloomberg izpostavlja še učinkovitost.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjena kot tekmica v vesoljski tekmi.	Nevtralno: Omenjena v kontekstu vesoljske tekme in načrtov za Luno.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: opisana kot učinkovita, a hkrati geopolitična tekmica	Nevtralno: Omenjena kot tekmica v geopolitičnem raziskovanju vesolja.	Nevtralno: Omenjena kot tekmica v vesoljski tekmi.
SpaceX	Poudarek na odvisnosti vlade nasproti agilnosti in zamudam.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjeno kot zasebno podjetje, na katero se zanaša vlada.	Nevtralno: Omenjeno kot podjetje, ki proizvaja pristajalno raketo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjeno kot agilno podjetje s težavami pri rokih	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjeno kot podjetje, ki razvija pristajalni modul.
Blue Origin	Tehnični poudarki vs. kritika zamud pri izpolnjevanju rokov.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjeno kot zasebno podjetje, na katero se zanaša vlada.	Nevtralno: Omenjeno kot podjetje, ki proizvaja pristajalno raketo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjeno kot podjetje s težavami pri izpolnjevanju rokov	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjeno kot podjetje, ki razvija pristajalni modul.
Christina Koch	Domovina jo slavi kot simbol upanja, ostali le kot prvo žensko.	Ni omenjeno	Nevtralno: Izpostavljena kot prva ženska v takšni misiji.	Nevtralno: Informativno omenjena kot prva ženska v misiji.	Ni omenjeno	Pozitivno: Opisana kot del ekipe vrhunskih pilotov in simbol upanja.	Nevtralno: Izpostavljena kot prva ženska v posadki.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Informativno omenjena kot prva ženska v posadki.
Donald Trump	Poudarek na političnem pritisku nasproti vesoljski direktivi.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjen kot govorec, ki izvaja politični pritisk na roke.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjen kot podpisnik direktive za vrnitev na Luno	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjen kot govorec, ki izvaja pritisk na časovnico.
Elon Musk	Viri ga nevtralno izpostavljajo le kot lastnika podjetij.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjen kot lastnik podjetja, ki razvija tehnologijo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjen kot lastnik podjetja SpaceX v komercialnem okviru	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjen kot lastnik podjetja, na katerega se zanašajo.
Jeff Bezos	Viri ga nevtralno izpostavljajo le kot lastnika podjetij.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjen kot lastnik podjetja, ki razvija tehnologijo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjen kot lastnik podjetja Blue Origin v okviru pogodb	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjen kot lastnik podjetja, na katerega se zanašajo.
Jeremy Hansen	Domovina ga slavi kot simbol, Svet24 le suhoparno navaja.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Pozitivno: Izpostavljen kot simbol mednarodne enotnosti in napredka.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Informativna navedba njegove vloge v posadki.	Ni omenjeno
Boeing	Le Bloomberg Adria poroča kritično o monopolu in stroških.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Negativno: kritika zaradi monopolnega položaja, zamud in visokih stroškov	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Lockheed Martin	Le Bloomberg Adria poroča nevtralno o tehnični vlogi.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjen kot izdelovalec kapsule Orion brez meta-vrednotenja	Ni omenjeno	Ni omenjeno

entities

Nasa
Jared Isaacman
ZDA
Luna
Kanada
Kitajska
SpaceX
Blue Origin
Christina Koch
Donald Trump
Elon Musk
Jeff Bezos
Jeremy Hansen
Boeing
Lockheed Martin

key differences

Blue Origin: Tehnični poudarki vs. kritika zamud pri izpolnjevanju rokov.
Boeing: Le Bloomberg Adria poroča kritično o monopolu in stroških.
Christina Koch: Domovina jo slavi kot simbol upanja, ostali le kot prvo žensko.
Donald Trump: Poudarek na političnem pritisku nasproti vesoljski direktivi.
Elon Musk: Viri ga nevtralno izpostavljajo le kot lastnika podjetij.
Jared Isaacman: Bloomberg ga vidi kot odločnega vodjo, drugi le kot vir informacij.
Jeff Bezos: Viri ga nevtralno izpostavljajo le kot lastnika podjetij.
Jeremy Hansen: Domovina ga slavi kot simbol, Svet24 le suhoparno navaja.
Kanada: Enotno nevtralno, le Domovina izpostavlja investicije.
Kitajska: Tekmica v vesolju, Bloomberg izpostavlja še učinkovitost.
Lockheed Martin: Le Bloomberg Adria poroča nevtralno o tehnični vlogi.
Luna: Vsi poudarjajo znanost, Domovina izpostavlja učenje.
Nasa: Večina poroča nevtralno, Bloomberg pa kritizira stroške.
SpaceX: Poudarek na odvisnosti vlade nasproti agilnosti in zamudam.
ZDA: Vsi viri so nevtralni; razlikujejo se le v tehničnih podrobnostih.

source analyses

24ur

Blue Origin: Ni omenjeno
Boeing: Ni omenjeno
Christina Koch: Nevtralno: Izpostavljena kot prva ženska v takšni misiji.
Donald Trump: Ni omenjeno
Elon Musk: Ni omenjeno
Jared Isaacman: Ni omenjeno
Jeff Bezos: Ni omenjeno
Jeremy Hansen: Ni omenjeno
Kanada: Nevtralno: Omenjena kot država izvora enega astronavta.
Kitajska: Ni omenjeno
Lockheed Martin: Ni omenjeno
Luna: Nevtralno: Cilj zgodovinske misije in obleta posadke.
Nasa: Nevtralno: Omenjena kot organizatorka misije in vir optimizma.
SpaceX: Ni omenjeno
ZDA: Nevtralno: Omenjena kot država izvora treh astronavtov.

Bloomberg Adria

Blue Origin: Nevtralno: omenjeno kot podjetje s težavami pri izpolnjevanju rokov
Boeing: Negativno: kritika zaradi monopolnega položaja, zamud in visokih stroškov
Christina Koch: Ni omenjeno
Donald Trump: Nevtralno: omenjen kot podpisnik direktive za vrnitev na Luno
Elon Musk: Nevtralno: omenjen kot lastnik podjetja SpaceX v komercialnem okviru
Jared Isaacman: Pozitivno: opisan kot administrator, ki uvaja disciplino in pospešek
Jeff Bezos: Nevtralno: omenjen kot lastnik podjetja Blue Origin v okviru pogodb
Jeremy Hansen: Ni omenjeno
Kanada: Nevtralno: omenjena le kot država izvora enega izmed astronavtov
Kitajska: Nevtralno: opisana kot učinkovita, a hkrati geopolitična tekmica
Lockheed Martin: Nevtralno: omenjen kot izdelovalec kapsule Orion brez meta-vrednotenja
Luna: Nevtralno: cilj misije, omenjena v informativnem in mitološkem smislu
Nasa: Negativno: kritika zaradi zamud, stroškov in slabega upravljanja pogodb
SpaceX: Nevtralno: omenjeno kot agilno podjetje s težavami pri rokih
ZDA: Nevtralno: omenjene v kontekstu vesoljske tekme in stroškov programa

Dnevnik

Blue Origin: Nevtralno: Omenjeno kot podjetje, ki proizvaja pristajalno raketo.
Boeing: Ni omenjeno
Christina Koch: Ni omenjeno
Donald Trump: Ni omenjeno
Elon Musk: Ni omenjeno
Jared Isaacman: Ni omenjeno
Jeff Bezos: Ni omenjeno
Jeremy Hansen: Ni omenjeno
Kanada: Ni omenjeno
Kitajska: Nevtralno: Omenjena v kontekstu vesoljske tekme in načrtov za Luno.
Lockheed Martin: Ni omenjeno
Luna: Nevtralno: Omenjena kot cilj misije in predmet znanstvenega zanimanja.
Nasa: Nevtralno: Informativno omenjena kot organizator misije in vir podatkov.
SpaceX: Nevtralno: Omenjeno kot podjetje, ki proizvaja pristajalno raketo.
ZDA: Nevtralno: Omenjene kot edina država, ki ji je uspel podvig v preteklosti.

Domovina

Blue Origin: Ni omenjeno
Boeing: Ni omenjeno
Christina Koch: Pozitivno: Opisana kot del ekipe vrhunskih pilotov in simbol upanja.
Donald Trump: Ni omenjeno
Elon Musk: Ni omenjeno
Jared Isaacman: Ni omenjeno
Jeff Bezos: Ni omenjeno
Jeremy Hansen: Pozitivno: Izpostavljen kot simbol mednarodne enotnosti in napredka.
Kanada: Nevtralno: Omenjena v kontekstu mednarodnega sodelovanja in vlaganj.
Kitajska: Ni omenjeno
Lockheed Martin: Ni omenjeno
Luna: Nevtralno: Opisana kot cilj misije in "učilnica" za prihodnost.
Nasa: Nevtralno: Omenjena kot organizator misije in vir informacij.
SpaceX: Ni omenjeno
ZDA: Ni omenjeno

Mladina

Blue Origin: Nevtralno: Omenjeno kot zasebno podjetje, na katero se zanaša vlada.
Boeing: Ni omenjeno
Christina Koch: Nevtralno: Informativno omenjena kot prva ženska v misiji.
Donald Trump: Nevtralno: Omenjen kot govorec, ki izvaja politični pritisk na roke.
Elon Musk: Nevtralno: Omenjen kot lastnik podjetja, ki razvija tehnologijo.
Jared Isaacman: Nevtralno: Citiran kot vodja Nase o prihodnjih načrtih za bazo.
Jeff Bezos: Nevtralno: Omenjen kot lastnik podjetja, ki razvija tehnologijo.
Jeremy Hansen: Ni omenjeno
Kanada: Nevtralno: Omenjena kot država izvora enega izmed astronavtov.
Kitajska: Nevtralno: Omenjena kot tekmica v vesoljski tekmi.
Lockheed Martin: Ni omenjeno
Luna: Nevtralno: Omenjena kot cilj znanstvene in raziskovalne misije.
Nasa: Nevtralno: Omenjena kot organizator misije in v kontekstu priprav.
SpaceX: Nevtralno: Omenjeno kot zasebno podjetje, na katero se zanaša vlada.
ZDA: Nevtralno: Omenjene kot država izvora astronavtov in vlagateljica.

Primorske Novice

Blue Origin: Nevtralno: Omenjeno kot podjetje, ki razvija pristajalni modul.
Boeing: Ni omenjeno
Christina Koch: Nevtralno: Informativno omenjena kot prva ženska v posadki.
Donald Trump: Nevtralno: Omenjen kot govorec, ki izvaja pritisk na časovnico.
Elon Musk: Nevtralno: Omenjen kot lastnik podjetja, na katerega se zanašajo.
Jared Isaacman: Nevtralno: Citiran kot vodja Nase o prihodnjih načrtih.
Jeff Bezos: Nevtralno: Omenjen kot lastnik podjetja, na katerega se zanašajo.
Jeremy Hansen: Ni omenjeno
Kanada: Nevtralno: Omenjena le kot država izvora enega izmed astronavtov.
Kitajska: Nevtralno: Omenjena kot tekmica v vesoljski tekmi.
Lockheed Martin: Ni omenjeno
Luna: Nevtralno: Cilj misije in raziskovanja.
Nasa: Nevtralno: Omenjena kot izvajalka misije in vir optimizma.
SpaceX: Nevtralno: Omenjeno kot podjetje, ki razvija pristajalni modul.
ZDA: Nevtralno: Omenjene v kontekstu izvora astronavtov in načrtov za bazo.

STA

Blue Origin: Ni omenjeno
Boeing: Ni omenjeno
Christina Koch: Ni omenjeno
Donald Trump: Ni omenjeno
Elon Musk: Ni omenjeno
Jared Isaacman: Ni omenjeno
Jeff Bezos: Ni omenjeno
Jeremy Hansen: Ni omenjeno
Kanada: Nevtralno: Omenjena kot država izvora astronavtov.
Kitajska: Ni omenjeno
Lockheed Martin: Ni omenjeno
Luna: Nevtralno: Omenjena kot cilj znanstvene misije.
Nasa: Nevtralno: Omenjena kot organizatorica misije brez vrednotenja.
SpaceX: Ni omenjeno
ZDA: Nevtralno: Omenjena kot država izvora astronavtov.

Slovenske Novice

Blue Origin: Ni omenjeno
Boeing: Ni omenjeno
Christina Koch: Nevtralno: Izpostavljena kot prva ženska v posadki.
Donald Trump: Ni omenjeno
Elon Musk: Ni omenjeno
Jared Isaacman: Ni omenjeno
Jeff Bezos: Ni omenjeno
Jeremy Hansen: Ni omenjeno
Kanada: Nevtralno: Omenjena kot država izvora enega izmed astronavtov.
Kitajska: Ni omenjeno
Lockheed Martin: Ni omenjeno
Luna: Nevtralno: Omenjena kot cilj zgodovinske misije.
Nasa: Nevtralno: Omenjena kot organizator misije, predstavniki so optimistični.
SpaceX: Ni omenjeno
ZDA: Nevtralno: Omenjena kot država izvora astronavtov.

Svet24

Blue Origin: Ni omenjeno
Boeing: Ni omenjeno
Christina Koch: Ni omenjeno
Donald Trump: Ni omenjeno
Elon Musk: Ni omenjeno
Jared Isaacman: Ni omenjeno
Jeff Bezos: Ni omenjeno
Jeremy Hansen: Nevtralno: Informativna navedba njegove vloge v posadki.
Kanada: Nevtralno: Omenjena v povezavi z državljanstvom astronavta Hansena.
Kitajska: Nevtralno: Omenjena kot tekmica v geopolitičnem raziskovanju vesolja.
Lockheed Martin: Ni omenjeno
Luna: Nevtralno: Cilj misije, opisan kot objekt raziskovanja in tekmovanja.
Nasa: Nevtralno: Omenjena kot izvajalka misije in vir informacij o varnosti.
SpaceX: Ni omenjeno
ZDA: Nevtralno: Omenjena v kontekstu ameriških astronavtov in mornarice.

Viri

articles

article order
4
body
Cape Canaveral, 01. aprila (STA) Štirje astronavti iz ZDA in Kanade bodo v okviru zgodovinske misije Artemis 2 predvidoma danes poleteli v vesolje, kar bo prvi polet proti Luni s posadko po več kot 50 letih. Na približno 10-dnevni misiji bodo leteli okrog Lune in se vrnili na Zemljo, pristanek na ...
language
slv
published at
2026-04-01T08:30:49
source
STA
title
Astronavti v okviru misije Artemis 2 na zgodovinski polet proti Luni
url
https://www.sta.si/3540628/
article order
3
body
Štirje astronavti iz ZDA in Kanade bodo v okviru zgodovinske misije Artemis 2 predvidoma danes poleteli v vesolje, kar bo prvi polet proti Luni s posadko po več kot 50 letih. Pristanek na Luni sicer v tej fazi še ni predviden, bodo pa astronavti tokrat dlje od Zemlje, kot so kadar koli bili ljudje do zdaj. Misija Artemis 2 ameriške vesoljske agencije Nasa je bila večkrat preložena, če ne bo dodatnih presenečenj, pa bodo prvič po letu 1972 poslali človeško posadko proti Luni, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Gre tudi za prvi polet Nasine rakete Space Launch System (SLS), ki bo v vesolje v kapsuli Orion ponesla enega astronavta iz Kanade in tri iz ZDA, med njimi tudi Christino Koch - prvo žensko, ki bo sodelovala v poletu proti Luni. Ekipa bo v okviru približno 10-dnevne misije obletela Luno in se vrnila na Zemljo. Predstavniki Nase so v torek izrazili optimizem glede zadnjih priprav, pa tudi glede vremenskih pogojev za izstrelitev, navaja AFP.
language
slv
published at
2026-04-01T09:07:13
source
24ur
title
Prvi polet proti Luni s posadko: Artemis 2 danes v vesolje
url
https://www.24ur.com/novice/znanost-in-tehnologija/prvi-polet-proti-luni-s-posadko-artemis-2-danes-v-vesolje.html
article order
0
body
Štirje astronavti iz ZDA in Kanade bodo v okviru zgodovinske misije Artemis 2 poleteli v vesolje, kar bo prvi polet proti Luni s posadko po več kot 50 letih Štirje astronavti iz ZDA in Kanade bodo v okviru zgodovinske misije Artemis 2 predvidoma danes poleteli v vesolje, kar bo prvi polet proti Luni s posadko po več kot 50 letih. Pristanek na Luni sicer v tej fazi še ni predviden. Izstrelitev je načrtovana nekaj po 18. uri po lokalnem oz. nekaj čez polnoč v četrtek po srednjeevropskem času. Misija Artemis 2 ameriške vesoljske agencije Nasa je bila večkrat preložena, če ne bo dodatnih presenečenj, pa bodo prvič po letu 1972 poslali človeško posadko proti Luni, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Gre tudi za prvi polet Nasine rakete Space Launch System (SLS), ki bo v vesolje v kapsuli Orion ponesla enega astronavta iz Kanade in tri iz ZDA, med njimi tudi Christino Koch - prvo žensko, ki bo sodelovala v poletu proti Luni. Ekipa bo v okviru približno 10-dnevne misije obletela Luno in se vrnila na Zemljo. Predstavniki Nase so v torek izrazili optimizem glede zadnjih priprav, pa tudi glede vremenskih pogojev za izstrelitev, navaja AFP. Misija Artemis 2 je bila prvotno načrtovana že za november 2024, vendar so jo zaradi tehničnih in drugih težav večkrat preložili. Nasa je pred tem leta 2022 uspešno izvedla poskusni polet okrog Lune brez posadke z misijo Artemis 1, nova ogromna oranžno-bela raketa SLS pa je zasnovana tako, da bo v prihodnjih letih omogočila ponavljajoče se vrnitve na Luno. Misiji Artemis 2 bo namreč sledila misija Artemis 3, ki bo namenjena testu priključitve pristajalnega modula, nato naj bi astronavti v okviru misij Artemis 4 in 5 tudi pristali na Luni, kar želijo izvesti do konca leta 2028. Nedavno imenovani vodja Nase Jared Isaacman je minuli teden dejal tudi, da nameravajo ZDA v naslednjih letih na Luni postaviti 20 milijard dolarjev vredno bazo, ki bo odskočna deska za nadaljnje raziskovanje in kasnejše poti na Mars. Ambiciozni program Artemis se sicer že od začetka sooča z zamudami in presežnimi stroški. Vlada predsednika ZDA Donalda Trumpa ob tem pritiska na Naso, da bi pristanek na Luni izvedli še pred koncem njegovega mandata, nekateri strokovnjaki pa izražajo dvome v izvedljivost tega projekta, navaja AFP. Washington se pri programu Artemis izdatno zanaša tudi na zasebni sektor in vesoljska podjetja ameriških milijarderjev, kot sta SpaceX Elona Muska in Blue Origin Jeffa Bezosa. Za spust na površino Lune in pristanek bodo namreč potrebovali še pristajalni modul, ki ga podjetji še razvijata. Ameriška vlaganja v misijo Artemis mnogi vidijo tudi kot tekmovanje s Kitajsko, ki si trenutno prizadeva poslati ljudi na Luno do leta 2030, navaja AFP.
language
slv
published at
2026-04-01T10:43:09
source
Mladina
title
Zgodovinski polet proti Luni
url
https://www.mladina.si/247769/zgodovinski-polet-proti-luni/
article order
6
body
Ameriška vesoljska agencija Nasa bo predvidoma v sredo, če ne bo zapletov, v vesolje poslala štiri astronavte, ki bodo med desetdnevno misijo Artemis II preleteli Luno. Na njej ne bodo pristali. To bo prvi polet človeka zunaj nizke Zemljine orbite oziroma v globoko vesolje po končanju programa Apollo leta 1972. Eugene Cernan je bil zadnji od dvanajstih Zemljanov, ki so doslej stali na Luni. Ni bil tako slaven kot prvi, Neil Armstrong, in tudi njegove besede niso bile tako odmevne kot tiste Armstrongove o majhnem koraku in velikem skoku. So pa te dni bolj aktualne. Ko se je odpravljal z Lune, se je od nje namreč poslovil z besedami: "Odhajamo, kot smo prišli in kot se bomo, če bo božja volja, vrnili: v miru in z upanjem za vse človeštvo." Od tiste misije Apolla 17 je preteklo več kot 53 let. Cernan vrnitve ni dočakal, umrl je leta 2017. A program, ki naj bi ljudi vrnil na Luno, se zdaj vendarle odvija in predvidoma v sredo bo človek prvič po letu 1972 spet poletel proti njej, če bo šlo vse po načrtih ameriške vesoljske agencije Nasa. Trije ameriški astronavti in en kanadski bodo na desetdnevni misiji Luno preleteli. Na njej ne bodo pristali, bo pa polet pomemben test vesoljskega programa Artemis, v okviru katerega naj bi človek na Luni po trenutnih načrtih spet stal leta 2028. Izstrelitev je predvidena v sredo zvečer po lokalnem času na Floridi. Dveurno okno se odpre ob 18.24 (ob 00.24 v četrtek po srednjeevropskem času). Le v tem časovnem oknu sta Luna in Zemlja v pravem položaju za zagotovitev ustrezne tirnice. Ta je pomembna najprej zato, da lahko vesoljsko plovilo Orion uporabi Lunino gravitacijo za obrat nazaj k Zemlji in da pri tem potrebuje čim manj korekcij smeri. Obenem pa mora biti tirnica takšna, da plovilo ni v temi več kot 90 minut, da lahko pridobi dovolj energije s sončnimi celicami in ohrani optimalno temperaturo, navaja Nasa. Ključno za izstrelitev je tudi vreme - napoved kaže na 80-odstotno verjetnost ustreznih razmer. Če bi izstrelitev morali prestaviti, se dveurno okno spet odpre v petek zvečer po lokalnem času; potem se to časovno okno odpre še štiri naslednje dni. Odštevanje pred izstrelitvijo se začne 48 ur prej. Takrat začnejo v rakete tudi pretakati gorivo. Med februarsko mokro vajo je prišlo do zapletov s puščanjem in motenim pretokom goriva, zaradi česar so izstrelitev dvakrat preložili. Zadnja mokra vaja je minila brez zapletov. Po izstrelitvi bo prvi dan poleta namenjen testiranju plovila Orion. To je sestavljeno iz kapsule za posadko in servisnega modula, v katerem so sistemi za vzdrževanje življenja, ki zagotavljajo zrak, vodo, ustrezno temperaturo in elektriko, ter motorji za korekcijo smeri. Pot do Lune bo trajala štiri dni, pristanek v Tihem oceanu pa je predviden po desetih dneh. Misija Artemis II prinaša nekaj presežkov. Med tokratnim poletom bo človek poletel najdlje od Zemlje, in sicer približno 450.000 kilometrov stran. To je 50.000 kilometrov dlje od sedanjega rekorda posadke Apolla 13. Gre za znameniti polet, ko je na servisnem modulu eksplodiral rezervoar s kisikom in povzročil resno škodo, znane pa so postale tudi besede člana posadke Jacka Swigerta kontroli poleta: "Houston, imamo težavo." Z vrsto iznajdljivih manevrov posadke in kontrolorjev so se astronavti varno vrnili domov. Astronavti Artemisa II bodo prvi v živo opazovali nekatere dele oddaljene strani Lune, ki je vedno obrnjena stran od Zemlje. Kot pravijo pri Nasi, so človeške oči najboljši opazovalni aparat, ob preletu pa bo osvetljenih 21 odstotkov zadnje strani Lune. Ta je za znanstvenike zelo zanimiva, saj razkriva preteklost, ki je na Zemlji izbrisana. "Na Luni ni vetra ali tekoče vode, torej sil, ki nenehno spreminjajo površino. Zato je površina Lune s številnimi kraterji arhiv zgodovine našega sončnega sistema. Astronavti misije Artemis II so se udeležili intenzivnega izobraževanja v znanosti in so postali strokovnjaki za geologijo," pravi znanstvenica Nase Padi Boyd. Četverica astronavtov bo tudi prva po letu 1972, ki bo poletela dlje od nizke Zemljine orbite oziroma v globoko vesolje. Ta podvig je doslej uspel le ZDA s programom Apollo, toda po njegovi upokojitvi so se odločile za program Space Shuttlov, ki so človeka najdlje ponesli 600 kilometrov od Zemlje. To bo sicer šele druga velika izstrelitev v Nasinem programu Artemis, ki nosi ime po grški boginji Artemidi, dvojčici boga Apolona, po katerem se je imenoval program Apollo. Prva izstrelitev se je zgodila pred štirimi leti, ko so opravili 25 dni dolg testni let do Lune brez posadke oziroma z lutkami v kapsuli Orion. Takrat je ta letela še dlje, kot bo sedaj, ker so jo načrtno izpostavili večji obremenitvi. Luno je dvakrat obkrožila (tokrat jo bo samo preletela). Med takratnim in tokratnim poletom so še druge razlike, med drugim bo zdaj s plovilom upravljala posadka, standardi varnosti pa so mnogo višji. Nihče si ne želi ponovitve Apolla 1, ki bi moral biti prvi polet tega programa s posadko, pa so med ponesrečeno vajo izstrelitve leta 1967 vsi trije člani umrli. Sicer je Nasa nedavno spremenila zasnovo programa Artemis. Po prvotnem načrtu bi tretji polet moral že ponesti človeka na Luno, po novem pa bo namenjen preizkušanju spajanja plovila Orion s pristajalno raketo, ki bo posadko ponesla na Luno. Pristajalni raketi ločeno proizvajata podjetji Space X in Blue Origin. Poskus bodo opravili v nizki Zemljini orbiti. Če bi vse potekalo po Nasinih trenutnih in pogosto spreminjajočih se načrtih, bi leta 2028 na Luni pristala misija Artemis IV. Program Artemis so nedavno sicer spremenili tudi tako, da ne predvideva več gradnje vesoljske postaje, ki bi krožila okoli Lune, pač pa postavitev oporišča na njej. Tudi ta odločitev nakazuje tekmo s Kitajsko, ki ima podobne načrte in ki prav tako načrtuje pristanek človeka na Luni. Okvirno naj bi imela cilj to doseči okoli leta 2030.
language
slv
published at
2026-03-30T22:08:35
source
Dnevnik
title
Prihaja velik dan za Naso, človeka vrača v globoko vesolje
url
https://www.dnevnik.si/novice/svet/prihaja-velik-dan-za-naso-cloveka-vraca-v-globoko-vesolje-2793805/
article order
9
body
Ne, ni prvo aprilska šala, gre zares. Z odštevanjem, ki poteka nemoteno v Kennedy Space Centru na Floridi, se začenja ena najpomembnejših misij v sodobni vesoljski zgodovini: Artemis II. Če bo vreme ugodno (trenutno je 80-odstotno ugodno) in vsi sistemi ostali na t. i. "go", se bodo vrnili na Zemljo s pristankom v Tihem oceanu okoli 10. aprila. Vesoljski center Kennedy na Floridi te ure dobesedno vibrira od napetosti, saj gre zares. Pozabite na prvotne aprilske načrte - Nasa je prižgala zeleno luč in če bo vse po sreči, bo mogočna raketa SLS predrla nočno nebo že danes ponoči. Človeštvo se po več kot petdesetih letih vrača v globoko vesolje, vi pa boste to lahko spremljali v živo. Vstopili smo v najbolj kritično fazo priprav. Raketa Sistem za vesoljsko izstrelitev (SLS) je skupaj s kapsulo Orion pripravljena na izstrelitveni ploščadi 39B. Ekipa inženirjev je razrešila zadnje tehnične podrobnosti, vreme na floridski Vesoljski obali (Space Coast) pa za zdaj kaže ugodno sliko. Štirje astronavti - Reid Wiseman, Victor Glover, Christina Hammock Koch in Jeremy Hansen - so že v svojih skafandrih in se psihično pripravljajo na surovo moč 40 milijonov newtonov potiska, ki jih bo izstrelil proti našemu naravnemu satelitu. Skratka sila, 40 milijonov newtonov je sila, ki bi jo ustvarila cela Slovenija, če bi vsi hkrati dvignili skoraj 2 kilogramsko utež. In ravno to se bo zgodilo ob izstrelitvi Artemisa II. Nasin nadzor misije je potrdil najnovejšo časovnico. Izstrelitveno okno se odpira nocoj, v četrtek, 2. aprila 2026 ob 00:24 ponoči (po slovenskem času; po lokalnem (Florida)je to sreda, 1. april 2026, ob 18.24). To pomeni, da nas od zgodovinskega trenutka loči le še nekaj ur. Prenosi v živo na Nasinih platformah in socialnih omrežjih se bodo začeli stopnjevati pozno zvečer, vrhunec bo štiriindvajset minut čez polnoč. V primeru, da bi v zadnjem trenutku prišlo do tehnične prekinitve ali premočnih višinskih vetrov, bo Nasa izstrelitev zadržala in poskusila ponovno ob naslednjem oknu, a za zdaj vsi sistemi kažejo "zeleno". Na tiskovni konferenci se ni predstavila le skupina vrhunskih pilotov, temveč ekipa, ki simbolizira sodobno človeštvo. Misija Artemis II ni zgolj kratek skok do Lune in nazaj. Gre za kompleksno do potankosti preračunano znanstveno koreografijo v vesoljskem prostoru, razdeljeno na ključne faze misije: Za slovenske bralce je pomembno vedeti, da Artemis ni le ameriški projekt. Evropska vesoljska agencija (ESA) je ključni partner. Evropa je zagotovila servisni modul - valjasto enoto pod kapsulo, ki skrbi za vse: od elektrike, ki jo proizvajajo sončni paneli, do kisika, ki ga dihajo astronavti. Celoten program Artemis bo do leta 2025 stal približno 85 milijard evrov. Vendar pa strokovnjaki na konferenci pojasnjujejo, da se ta denar ne "porabi v vesolju", ampak ostane na Zemlji. Ustvarja tisoče visokotehnoloških delovnih mest, spodbuja razvoj novih materialov in medicinskih pripomočkov, ki jih bomo čez desetletje uporabljali v naših bolnišnicah. Gre obenem tudi za naložbe v visokotehnološka podjetja, ki razvijajo rešitve, ki jih bomo čez leta uporabljali vsi - od boljših baterij do naprednih sistemov za čiščenje vode. Da si lažje predstavljamo finančni obseg programa Artemis, smo številke primerjali z našim domačim proračunom in gospodarstvom. Gre za več kot 5 letnih proračunov Slovenije. Celoten proračun Republike Slovenije za leto 2025 (vsi odhodki za šolstvo, zdravstvo, pokojnine, infrastrukturo in vojsko skupaj) znaša približno 17 milijard evrov. Program Artemis bi torej lahko financiral celotno slovensko državo več kot pet let zapored. Strošek lahko prevedemo tudi v 130 % slovenskega BDP. Vse, kar vsi prebivalci in podjetja v Sloveniji ustvarijo v enem letu (Bruto domači proizvod), znaša okoli 63 milijard evrov. Vesoljski program Artemis je torej vreden precej več, kot "zasluži" celotna Slovenija v enem letu. Če primerjamo s stroškom na prebivalca, vidimo, da če bi 85 milijard evrov razdelili med vse prebivalce Slovenije, bi vsak Slovenec (od dojenčka do upokojenca) v žep prejel približno 40.000 evrov. Lahko se ozremo tudi na ceste. Za ta denar bi lahko v Sloveniji zgradili približno 4.000 kilometrov najsodobnejših avtocest (kar je skoraj 7-krat več, kot jih imamo trenutno). Novinarji so bili neizprosni predvsem glede varnosti in zamud. Spraševali so na primer o varnosti toplotnega ščita. Direktor misije je priznal, da so pri prejšnji misiji (brez posadke) opazili manjše luščenje materiala, a zagotovil, da so s spremembo proizvodnega procesa to odpravili. "Ne bi jih posadili v kapsulo, če ne bi bili 100-odstotno prepričani," je poudaril. Zanimalo jih je tudi glede bivanja v majhnem prostoru. Orion ima namreč približno toliko bivalne površine kot majhen kombi. Astronavti so se šalili, da so se v zadnjem letu urjenja naučili "osebnega prostora", a hkrati poudarili, da bodo preveč zaposleni z delom in opazovanjem čudes vesolja, da bi jim postalo tesno. In zakaj ravno leta 2026? Vprašanje, ki se je vleklo skozi celotno konferenco, je bilo: "Zakaj nazaj na Luno po vseh teh letih?" Odgovor poveljnika Wisemana je bil: Luna je naša učilnica. Če želimo kdaj stopiti na Mars (potovanje, ki traja devet mesecev v eno smer), se moramo najprej naučiti preživeti na telesu, ki je od nas oddaljeno le tri dni poti. Artemis II je zadnji veliki preizkus. Če bo ta misija uspešna, bo naslednja ekipa (Artemis III) dejansko stopila na Lunin prah in tam poiskala vodo v obliki ledu - ključno surovino za prihodnja vesoljska potovanja. Slovenija in svet pa bosta tako lahko že čez nekaj ur zadrževala dih. Kajti ne gre samo za polet štirih zemljanov, ampak gre za dokaz, da človeška radovednost in pogum ne poznata meja. Še malo statistike: V senci mogočne, skoraj 100 metrov visoke rakete SLS, ki se je v polžjem tempu premikala proti svojemu izstrelitvenemu mestu, so štirje astronavti misije Artemis II stopili pred svetovno javnost. Njihova sporočila so bila jasna: to ni le ponovitev preteklosti, ampak drzen skok v prihodnost, kjer je Luna le prva postaja na poti do Marsa. Reid Wiseman: "Generacija Artemis je pripravljena" Poveljnik misije Reid Wiseman je konferenco odprl z močnim poudarkom na ekipi, ki je v ozadju. Njegove besede so odmevale kot poklon tisočem inženirjem: "Ko danes gledamo to raketo, ne vidimo le kovine in goriva. Vidimo milijone ur dela, neprespanih noči in neomajne vere v to, da človeštvo zmore več. Mi smo le vrh te puščice. Naša naloga je, da to tehnologijo priženemo do roba, da bomo čez nekaj let na Luni lahko zgradili dom." Wiseman je izpostavil razliko med Artemisom in Apollom: "V šestdesetih smo šli, da bi zmagali v tekmi. Danes gremo, da bi tam ostali. Ta misija bo preizkusila Orionov sistem za ohranjanje življenja v ekstremnih pogojih globokega vesolja. Če bo kaj odpovedalo, moramo to ugotoviti preden na Luni začnejo bivati cele kolonije." Victor Glover: O letenju v neznano in pogledu na dom Pilot Victor Glover, ki bo prvič v zgodovini usmerjal plovilo Orion v bližini Lune, je govoril o tehnični zahtevnosti in čustveni teži misije: "Moja naloga v prvih 24 urah bo ključna. Ko se bomo ločili od rakete, bom moral Orion ročno upravljati v bližini odvržene stopnje. To je kot ples v vesolju, kjer preverjamo, kako odzivno je plovilo. Vsak moj gib s krmilno palico bo določil, kako varno se bodo prihodnje posadke združevale z lunarno postajo Gateway." Glover se je dotaknil tudi t. i. "pogleda od zgoraj": "Vsi me sprašujejo, česa se najbolj veselim. Veselim se trenutka, ko bomo obšli Luno in bo Zemlja spet vzšla nad njenim obzorjem. To bo trenutek, ko bomo vsi štirje v kapsuli tiho. Videti naš planet kot majhno, modro piko sredi črnine je opomin, zakaj je to sodelovanje med narodi tako pomembno. V vesolju ni meja, so le ljudje." Christina Hammock Koch: Znanost kot most do Marsa Specialistka misije Christina Koch je poudarila, da je Artemis II predvsem znanstveni laboratorij v gibanju. Njene izjave so osvetlile nevarnosti, ki jih prinaša globoko vesolje: "Ljudje morajo razumeti, da nizko-zemeljska orbita, kjer je Mednarodna vesoljska postaja, ni isto kot globoko vesolje. Tam nas ne ščiti Zemljino magnetno polje. Na Artemis II bomo preučevali, kako sevanje vpliva na naše celice in kako naši sistemi za recikliranje vode in zraka delujejo pod nenehnim bombardiranjem kozmičnih žarkov." O svoji vlogi prve ženske na lunarni misiji pa je dodala: "Moja prisotnost tukaj ni le statistika. Je sporočilo vsakemu dekletu v Sloveniji, v Kanadi, po celem svetu - če se učiš, če si radovedna in če trdo delaš, tvoj dom ni le Zemlja, ampak celotno osončje. Ta misija odpira vrata vsem, brez izjem." Jeremy Hansen: Simbol mednarodne enotnosti Kanadski astronavt Jeremy Hansen je izpostavil pomen mednarodnega partnerstva, ki ga pooseblja tudi evropski prispevek: "Kanada in Evropa nista le opazovalki. Brez evropskega servisnega modula, ki ga je zgradila ESA, bi bil Orion le prazna lupina. Evropa nam daje energijo, zrak in toploto. To je dokaz, da ko združimo svoje proračune in znanje, milijoni evrov postanejo neprecenljiva odkritja. Kanada v projekt vlaga ogromno, ker vemo, da bo vesoljsko gospodarstvo prihodnosti ključno za naše otroke." Direktor poleta Jeff Radigan je na konferenci podrobno opisal tveganja prvega dne. Po vzletu bodo astronavti ostali v orbiti na višini več kot 60.000 kilometrov (HEO - High Earth Orbit): "To bo 24 ur resnice. Če sistemi za ohranjanje življenja v tej orbiti ne bodo delovali s 100-odstotno natančnostjo, se bomo vrnili takoj. Ko enkrat prižgemo motorje za pot proti Luni, ni več poti nazaj. Orion bo takrat postal naš edini dom za naslednjih devet dni." Ob koncu konference je poveljnik Wiseman odgovoril na vprašanje o ceni misije, ki znaša okoli 85 milijard evrov za celoten program: "Ljudje včasih rečejo, da denar mečemo v vesolje. Resnica je, da niti en evro ne zapusti Zemlje. Ves ta denar se vloži v tovarne, v laboratorije, v izobraževanje mladih inženirjev. Tehnologija, ki jo razvijamo za čiščenje vode na Orionu, bo čez pet let čistila vodo v sušnih predelih našega planeta. To je naložba v preživetje človeštva." Celoten svet - vključno s Slovenijo, ki prek članstva v ESA spremlja ta edinstven projekt - bo zrl v nebo, ko bo štiričlanska posadka znova napisala zgodovino. Pripravili bomo tudi časovnico in zanimivosti o poletu, kdaj po slovenskem času bomo lahko v živo spremljali enkratni zgodovinski dogodek. Ta tiskovna konferenca ni bila samo tehnično poročilo ali klasični "breifing" astronavtov, ki zanima svetovne medije in verjetno širšo svetovno javnost nasploh, ampak je bila nekakšna posebna čustvena zaveza generacije astronavtov, ki si po več kot petih desetletjih znova upa pogledati in pogumno potovati veliko dlje od lastnega obzorja, najdlje v temo vesolja. Tako bo za posadko in za vse nas na modrem planetu neznano postalo znano.
language
slv
published at
2026-04-01T15:48:05
source
Domovina
title
Danes, 1. aprila 2026, se po več kot 53 letih od zadnje lunarne odprave Apollo 17 človeštvo vrača proti Luni - Domovina
url
https://www.domovina.je/danes-1-aprila-2026-se-po-vec-kot-53-letih-od-zadnje-lunarne-odprave-apollo-17-clovestvo-vraca-proti-luni
article order
3
body
Misija Artemis 2 je bila prvotno načrtovana že za november 2024, vendar so jo zaradi tehničnih in drugih težav večkrat preložili. Štirje astronavti iz ZDA in Kanade bodo v okviru zgodovinske misije Artemis 2 predvidoma danes poleteli v vesolje, kar bo prvi polet proti Luni s posadko po več kot 50 letih. Pristanek na Luni sicer v tej fazi še ni predviden. Izstrelitev je načrtovana nekaj po 18. uri po lokalnem oz. nekaj čez polnoč v četrtek po srednjeevropskem času. Misija Artemis 2 ameriške vesoljske agencije Nasa je bila večkrat preložena, če ne bo dodatnih presenečenj, pa bodo prvič po letu 1972 poslali človeško posadko proti Luni. Gre tudi za prvi polet Nasine rakete Space Launch System (SLS), ki bo v vesolje v kapsuli Orion ponesla enega astronavta iz Kanade in tri iz ZDA, med njimi tudi Christino Koch - prvo žensko, ki bo sodelovala v poletu proti Luni. Ekipa bo v okviru približno 10-dnevne misije obletela Luno in se vrnila na Zemljo. Predstavniki Nase so v torek izrazili optimizem glede zadnjih priprav, pa tudi glede vremenskih pogojev za izstrelitev.
language
slv
published at
2026-04-01T16:23:07
source
Slovenske Novice
title
Zgodovinsko! Prvič po letu 1972 človeška posadka proti Luni (PRENOS V ŽIVO)
url
https://slovenskenovice.delo.si/novice/svet/zgodovinsko-prvic-po-letu-1972-cloveska-posadka-proti-luni-prenos-v-zivo
article order
7
body
V grški mitologiji je Artemis oziroma Artemida boginja Lune. Ameriška vesoljska agencija Nasa bo danes ponoči po našem času prav proti temu Zemlji najbližjemu nebesnemu telesu po več kot pol stoletja znova poslala vesoljsko ladjo s človeško posadko, ki nosi ime Artemis II. Odprava je kulminacija večletnih naporov ameriškega vesoljskega programa, ki so ga zaznamovali številni zapleti, zamude, prekoračitve stroškov, kadrovske menjave na vrhu agencije ter zakulisna, srdita tehnološka, surovinska in prestižna tekma s Kitajsko. Če bo časovno okno zdržalo, bo danes malo po polnoči z izstrelišča Kennedy na Floridi misija Artemis II na krovu vesoljske ladje Orion ponesla štiri astronavte, ki bodo - če se bo vse izšlo po načrtih - zaznamovali vrnitev človeka globoko vesolje. Nekaj, kar se ni zgodilo vse od daljnega leta 1972 in vrhuncev misij Apollo. Zato je temu primerna tudi simbolika izbire imena programa Artemis, kajti boginja je v grški mitologiji dvojčica Apolona oziroma Apolla. "Odprava Artemis II je namenjena inkrementalnemu testiranju posameznih komponent poleta na Luno," pojasnjuje Tomaž Zwitter, profesor astronomije, astrofizike in kozmologije na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani. Po težavah med pripravljalnimi testiranji, ki jih je zaznamovalo uhajanje tekočega vodika, je okno za izstrelitev od danes pa vse do 6. aprila. Misija bo trajala deset dni, medtem ko bodo astronavti izvajali teste v Zemljini orbiti, nato pa bodo poleteli proti Luni. Po štirih dneh kroženja se bo četverica (en član je Kanadčan, drugi so Američani in ena ženska) vrnila na Zemljo, kjer bo kapsula pristala v Tihem oceanu. Gre za nadgradnjo prve izstrelitve leta 2022, njen cilj pa je poslati človeka okoli Lune in vrnitev na Zemljo brez pristanka, dodaja. Cilj je neke vrste mokra vaja, da bi dokazali, da so številne komponente nosilne rakete SLS, ki jo izdeluje Boeing, in vesoljske ladje Orion, ki je delo inženirjev Lockheed Martina, kompatibilne in lahko človeško posadko varno prepeljejo onkraj Lune in nazaj. Kronska odprava dejanske vrnitve na površje Zemljinega satelita naj bi se po zamenjavi na vrhu Nase premaknila v leto 2028 v okviru odprave Artemis IV. Vmesna, tretja odprava naj bi bila na vrsti prihodnje leto in bo namenjena preizkusu spajanja posameznih komponent v tirnici okoli Zemlje, sosledje programa pojasnjuje Zwitter. Širši cilj odprav Artemisa, ki naj bi v zadnjih dobrih desetih letih dosegel zajetnih 93 milijard dolarjev, sta predpriprava in testiranje tako strojev kot posadk za poznejše odprave globlje v vesolje - na Mars. Prav temu bo namenjena vesoljska postaja Lunarni portal (Lunar Gateway), ki naj bi po prvotnih načrtih krožila okoli Lune ter služila kot izhodiščna točka za raziskovanje in pripravo odprav proti Marsu. "Cilji Artemisa so podobni tistim iz programa Apollo, v prihodnosti pa naj bi ljudje, če ne bo zapletov in bo denar, šli tudi proti Marsu," pojasnjuje Zwitter. In podobno kot pri dvojčku Apollu tudi tu v ozadju poteka srdita tehnološka in geopolitična tekma. Razlika je le, da so mesto Rusov prevzeli Kitajci. "Kitajci bolj malo govorijo, vendar delajo," pojasnjuje sogovornik, pri čemer cilja na dolgo brado polemik okoli zamud, pretirane kompleksnosti in naraščajočih stroškov programa Artemis, ki je pogosto tema (in žrtev) medstrankarskih bojev na Kapitolu. Njihovi tajkonavti naj bi se namreč po Luninem površju prvič sprehodili še pred koncem tretjega desetletja, s čimer bi lahko po prvotni časovnici celo prehiteli Američane. Javna sramota v tekmi s Kitajci pa je eden redkih povezovalnih trenutkov ameriške notranje politike, na račun katerega je novoimenovani administrator Nase Jared Isaacman dobil zeleno luč za pospešitev in stroškovno usločevanje programa. Ena prvih od številnih prelomnih in tabu potez je bilo skrajšanje intervala med tretjo in četrto misijo na le nekaj mesecev, kar je neposredno povezano s stroški. V okrožnici, ki jo je konec marca razposlal svojim sodelavcem, je zatrdil: "ZDA se ne bodo nikoli več odpovedale Luni." Kitajci poleg vrnitve človeka na Luno sicer načrtujejo tudi izgradnjo stalne baze na Marsu. Ameriški načrti so z novo administracijo na čelu agencije zato pridobili večjo nujnost in konkretnost, zlasti kar zadeva vzpostavljanje lunarne baze, s čimer bi omejili širjenje kitajskega vpliva v vesolju. V prvi fazi novega načrta naj bi Nasa na Luno poslala kar 15 robotskih pristajalnih plovil, ki naj bi bili nekakšna predpriprava na človeške misije. Njihova naloga je iskanje primernih mest za pristanke in samo bazo. Sledili naj bi druga in tretja faza, v okviru katerih bodo astronavti izbrano lokacijo obiskali vsakih šest mesecev, medtem ko bodo s pomočjo robotov gradili infrastrukturo, vključno s habitati, ki omogočajo daljše bivanje. Toda prihod Isaacmana je v negotovost pahnil tudi usodo Lunarnega portala, ki se spreminja v vesoljsko ladjo na jedrski pogon ali pa v prehodno postajo za astronavte, ki ne bo utirjena v Lunini, ampak v nizki Zemljini orbiti, ali pa bo iz nje nastala površinska baza. Kakorkoli že, pri Nasi se bodo morali podvizati, kajti, kot slikovito povzame Zwitter, Kitajci nimajo težav s "ponavljajočo borbo za financiranje ali občasnim zapiranjem javnega sektorja, ko pri Nasi niti elektronska pošta dober mesec ni smela delovati''. Zraven pa med pretendente v vesoljski tekmi uvršča še Indijo. Artemis naj bi sicer obudil pionirski duh podjetnosti, ki je odlikoval program Apollo. A namesto tega so ga zaradi monopolnega položaja Boeinga pri izdelavi SLS od vsega začetka pestile drage zamude in prekoračitve stroškov. "Tehnologije ni mogoče kar ponoviti," pred poenostavljenimi primerjavami med programoma opozarja poznavalec, kajti gre za misije, "ki so preveč zapletene, da bi naredili kopijo in bi delovala". Za primerjavo: program Apollo je ZDA stal okoli 300 milijard dolarjev. Prvi polet Artemis je bil tako načrtovan za leto 2017, ko je predsednik Donald Trump podpisal direktivo za vrnitev človeka na Luno. Toda do prvega poleta je prišlo šele pet let pozneje. Deloma so bile kritike in razočaranje nad programom posledica pretiranih pričakovanj. Nekdanji senator Bill Nelson s Floride je denimo leta 2011 napovedal, da bo za prvo izstrelitev dvojca nosilne rakete SLS in vesoljske kapsule Orion potrebnih le šest let in 18 milijard dolarjev. Izkazalo se je, da stroški obeh komponent znašajo dobro polovico od dobrih 90 milijard dolarjev za program Artemis. "Vse je treba postaviti skoraj iz ničle. Tako je to pri vseh velikih projektih, tudi na Zemlji, in ne gre za neko malomarnost pri vodenju projektov," zamude in stroškovne zadrege pri razvoju pojasnjuje Zwitter. Da bi Nasa pospešila delo in uvedla stroškovno disciplino, je agencija poskušala spremeniti določila pogodb za pristajalne module, nosilne rakete in celo oblačila astronavtov, vendar se pristop doslej stroškovno ni obrestoval niti ni pospešil časovnice. Isaacmanova naloga prehitevanja Kitajcev bo sicer nemogoča brez podpore ameriškega kongresa, ki naj bi jo na račun republikanskega obvladovanja predsedniške in zakonodajne oblasti v Beli hiši in na Kapitolu tudi dobil. Zgoščevanje časovnice odprav je namreč neposredno povezano z zmanjševanjem stroškov programa, to pa nadalje zadeva velike pogodbene partnerje, kot sta Boeing in Lockheed Martin. Tovarne, ki izdelujejo velike in astronomsko drage komponentne namreč v številnih zveznih državah zagotavljajo na stotine delovnih mest, od katerih so odvisni mandati kongresnikov. Samo strošek razvoja osrednjega dela programa Artemis - nosilne rakete SLS - naj bi po poročilu urada generalnega inšpektorja agencije Nase do leta 2025 presegel 31,6 milijarde dolarjev, medtem ko je strošek izdelave orjaške rakete z dvema potisnikoma za posamezno misijo približno 2,2 milijarde dolarjev. Ker je raketa SLS za enkratno uporabo, vsi ti milijardni sestavni deli po vsakem poletu končajo v oceanu. Zwitter naložbe pojasnjuje s tipom tovora odprav - človekom. Za primerjavo navede stroške misije roverja in helikopterja Perseverance na Marsu, ki nabirata geološke in astrobiološke vzorce, ki so 30-krat manjši od stroškov Artemisa. "Pa je to ena najdražjih misij proti drugim planetom doslej," opozarja. Ali pa misija teleskopa James Webb, ki stane 10-krat manj, pravi. "Človek je neugoden tovor, poleg fizioloških potreb ogromno stane varnost," pojasnjuje. A revizija poslovanja Nase iz leta 2021 je odkrila napake tako pri upravljanju programov s strani agencije kot pri izpolnjevanju naročil s strani pogodbenikov. Izkazalo se je, da je Nasa v številnih primerih izvajalcem izplačevala bonuse, tudi če so ti opravili slabo delo in prekoračili roke. Isaacman zato namerava razvoj nosilnih raket in vesoljske ladje poenostaviti, standardizirati in s tem poceniti. Končni rezultat so hitrejša proizvodnja, krajši izstrelitveni intervali in manj tehničnih prilagoditev oziroma težav, ki so bile krive za prestavitve prve izstrelitve. Nasa se je v želji po ponovitvi uspeha komercialnih vesoljskih poletov obrnila na manjša, agilnejša podjetja, kot sta SpaceX Elona Muska in Blue Origin Jeffa Bezosa. Poigrava se tudi z idejo, da bi prevladujočo vlogo Boeinga zmanjšala z zamenjavo dragega SLS s Starshipom, produktom Muskovega SpaceX. Podobno je agencija naročila Blue Originu, naj izdela še drugo rezervno možnost pristajalnega modula. Zagonskemu podjetju Axiom Space pa je podelila pogodbo za izdelavo novih lunarnih astronavtskih oblek. Skupna točka vseh treh je pristanek na Luni v okviru odprave Artemis IV, toda pri vseh pobudah se znova zatika: podjetji SpaceX in Blue Origin sta predlagali osnutke za lunarne pristajalne module, ki bi zahtevali polnjenje goriva v vesolju, kar je nepreizkušena ideja. Obe podjetji sta že pripravili revidirane predloge, saj so se pojavile težave s prekoračitvami predvidenih rokov. Nasa je Axiom Spaceu rok za dobavo oblek postavila v čas misije Artemis III, ki se je z novo časovnico premaknila v prihodnje leto, medtem ko je družba šele v začetnih fazah preizkušanja oblek, piše Bloomberg. Ob tem se postavlja vprašanje, zakaj se človeštvo - mimo prestižne tekme med velesilama - sploh vrača na Luno in poskuša prodreti globlje v vesolje. "V bistvu se ne," odgovarja Zwitter. "Naše avtomatske in avtonomne sonde so bile povsod po Osončju, Evropejci smo s sondo Huygens leta 2005 mehko pristali na Saturnovi luni Titan, ki je bila tedaj od Zemlje oddaljena milijardo kilometrov, pristali smo tudi na kometu, asteroidu, na Marsu pa že tako vozijo roverji, tam leti helikopter in se nabirajo vzorci," našteva dosežke.
language
slv
published at
2026-04-01T05:13:57
source
Bloomberg Adria
title
Misija Artemis II: Bo 90-milijardni povratek človeštva k Luni uspešen?
url
https://si.bloombergadria.com/tehnologija/inovacije/100812/bo-90-milijardna-vrnitev-clovestva-na-luno-uspesna/news
article order
5
body
Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo. Prvič po več kot 50 letih bodo astronavti znova poleteli okrog Lune in se vrnili na Zemljo. Misija Artemis II ameriške vesoljske agencije Nasa bo posadko popeljala dlje v vesolje, kot je kadarkoli doslej uspelo ljudem. Po težavah med pripravljalnimi testiranji - uhajanju tekočega vodika - zdaj Nasa cilja, da bi izstrelitev lahko bila med 1. in 6. aprilom. Prihajajoča misija bo pripravila teren za drugo posadko, ki naj bi leta 2028 skušala pristati v bližini južnega pola Lune. Misija Artemis II je del širšega programa Artemis, ki se je začel leta 2017 in predstavlja ambiciozen načrt vrnitve človeka na Luno prvič po koncu programa Apollo program leta 1972. Obenem gre za pomemben korak k dolgoročni prisotnosti ljudi v vesolju. Ključen del teh načrtov je prihodnja vesoljska postaja Lunar Gateway, ki bo krožila okoli Lune in služila kot oporišče za raziskovanje ter pripravo misij na Mars, piše Sky News. Prvi korak so naredili novembra 2022, ko je misija Artemis I uspešno poslala kapsulo Orion spacecraft brez posadke na pot okrog Lune. S tem so testirali zmogljivo raketo SLS, ki ostaja osrednji element prihodnjih misij. Raketa, visoka 98 metrov in je višja od londonskega Big Bena je ena najmočnejših v zgodovini. Poganjajo jo tekoči vodik in kisik ter dva masivna potisnika, ki v prvih minutah zagotovita večino potiska. Kljub tehnološkemu napredku pa program spremljajo visoki stroški in zamude. Skupni stroški razvoja presegajo 49 milijard dolarjev (42 milijard evrov), posamezna izstrelitev pa stane približno štiri milijarde (3,4 milijarde evrov). Tehnične težave, odkrite že med testnim letom leta 2022 - vključno s problemi pri sistemih kapsule Orion - so zahtevale dodatne popravke. Pomembno vlogo igra tudi vreme, saj lahko dež, veter ali strele izstrelitev hitro prestavijo. Posadko Artemis II sestavljajo trije ameriški in en kanadski astronavt. Med njimi je Jeremy Hansen, ki bo postal prvi Kanadčan, ki bo poletel okrog Lune. Pred izstrelitvijo bodo vsi prestali strogo dvotedensko karanteno, da bi zmanjšali tveganje za bolezni. Misija bo trajala približno deset dni. Sprva bodo astronavti izvajali teste v Zemljini orbiti, nato pa se bodo podali proti Luni, jo obkrožili in dosegli največjo oddaljenost na njeni oddaljeni strani. Po štirih dneh kroženja se bodo vrnili proti Zemlji, kjer bo kapsula pristala v Tihem oceanu, posadko pa bo pobrala ameriška mornarica. Program Artemis ni le simbolična vrnitev na Luno, temveč tudi del širšega geopolitičnega in tehnološkega tekmovanja, saj tudi Kitajska načrtuje svojo misijo s posadko do leta 2030. Kot poudarja Nasa, bodo izstrelitev izvedli šele, ko bodo popolnoma prepričani v varnost - kar pomeni, da se časovnica lahko še spremeni. Če bo misija uspešna, bo pomenila nov mejnik v raziskovanju vesolja in pomemben korak proti prihodnjim človeškim poletom na Mars.
language
slv
published at
2026-03-31T03:11:52
source
Svet24
title
Po več kot 50 letih znova proti Luni: Vse o misiji Artemis II
url
https://svet24.si/novice/tujina/artemis-ii-luna-polet-1889383
article order
2
body
CAPE CANAVERAL * Misija Artemis 2 ameriške vesoljske agencije Nasa je bila večkrat preložena, če ne bo dodatnih presenečenj, pa bodo prvič po letu 1972 poslali človeško posadko proti Luni, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Gre tudi za prvi polet Nasine rakete Space Launch System (SLS), ki bo v vesolje v kapsuli Orion ponesla enega astronavta iz Kanade in tri iz ZDA, med njimi tudi Christino Koch - prvo žensko, ki bo sodelovala v poletu proti Luni. Ekipa bo v okviru približno 10-dnevne misije obletela Luno in se vrnila na Zemljo. Predstavniki Nase so v torek izrazili optimizem glede zadnjih priprav, pa tudi glede vremenskih pogojev za izstrelitev. Misija Artemis 2 je bila prvotno načrtovana že za november 2024, vendar so jo zaradi tehničnih in drugih težav večkrat preložili. Nasa je pred tem leta 2022 uspešno izvedla poskusni polet okrog Lune brez posadke z misijo Artemis 1, nova ogromna oranžno-bela raketa SLS pa je zasnovana tako, da bo v prihodnjih letih omogočila ponavljajoče se vrnitve na Luno. Misiji Artemis 2 bo namreč sledila misija Artemis 3, ki bo namenjena testu priključitve pristajalnega modula, nato naj bi astronavti v okviru misij Artemis 4 in 5 tudi pristali na Luni, kar želijo izvesti do konca leta 2028. Nedavno imenovani vodja Nase Jared Isaacman je minuli teden dejal tudi, da nameravajo ZDA v naslednjih letih na Luni postaviti 20 milijard dolarjev vredno bazo, ki bo odskočna deska za nadaljnje raziskovanje in kasnejše poti na Mars. Ambiciozni program Artemis se sicer že od začetka sooča z zamudami in presežnimi stroški. Vlada predsednika ZDA Donalda Trumpa ob tem pritiska na Naso, da bi pristanek na Luni izvedli še pred koncem njegovega mandata, nekateri strokovnjaki pa izražajo dvome v izvedljivost tega projekta, navaja AFP. Washington se pri programu Artemis izdatno zanaša tudi na zasebni sektor in vesoljska podjetja ameriških milijarderjev, kot sta SpaceX Elona Muska in Blue Origin Jeffa Bezosa. Za spust na površino Lune in pristanek bodo namreč potrebovali še pristajalni modul, ki ga podjetji še razvijata. Ameriška vlaganja v misijo Artemis mnogi vidijo tudi kot tekmovanje s Kitajsko, ki si trenutno prizadeva poslati ljudi na Luno do leta 2030, navaja AFP.
language
slv
published at
2026-04-01T08:57:15
source
Primorske Novice
title
Prvič po letu 1972 bodo poslali človeško posadko proti Luni
url
https://primorske.svet24.si/svet/prvic-po-letu-1972-bodo-poslali-clovesko-posadko-proti-luni

source scope

analyzed source count

omitted articles

omitted source count

total source count