MedVrsticami

Analiza trditev

claims

• Evropska komisija poziva države članice k pripravi na dolgotrajne težave pri oskrbi z nafto.
• Vojna v Iranu in na Bližnjem vzhodu povzroča energetsko negotovost v Evropi.
• Varnost oskrbe EU ostaja trenutno zagotovljena, vendar so potrebne preventivne priprave.
• Dan Jørgensen predlaga prostovoljne ukrepe za zmanjšanje povpraševanja v prometnem sektorju.
• Mednarodna agencija za energijo predlaga delo od doma in znižanje omejitev hitrosti.
• Evropska komisija opozarja na omejene rafinerijske zmogljivosti znotraj EU.
• Slovenija nima težav z dobavami, je pa občutljiva na globalno zviševanje cen na borzah.
• Minister Bojan Kumer trdi, da Slovenija še ni imela takšne naftne krize.
• GZS predlaga znižanje davkov in prispevkov za obnovljive vire energije.
• Vlada RS načrtuje sprejetje izhodišč za ukrepe za pomoč gospodarstvu.
• Države članice naj se vzdržijo ukrepov, ki bi omejili prost pretok naftnih proizvodov.
• EU uvozi več kot 40 odstotkov letalskega goriva in dizla iz Perzijskega zaliva.
• Gospodarska zbornica Slovenije zahteva uvedbo kapic na cene energentov za podjetja.
• Slovenija je močno odvisna od nafte in plina, ki predstavljata 45 odstotkov njenih energentov.

key differences

Dan Jørgensen predlaga prostovoljne ukrepe za zmanjšanje povpraševanja v prometnem sektorju.

STA molči, SiOL je nejasen, ostali potrjujejo izrecne predloge.

Države članice naj se vzdržijo ukrepov, ki bi omejili prost pretok naftnih proizvodov.

STA molči, ostali potrjujejo Jørgensenov poziv k prostemu pretoku.

EU uvozi več kot 40 odstotkov letalskega goriva in dizla iz Perzijskega zaliva.

Večina potrjuje podatek, STA in SiOL pa ga sploh ne omenjata.

Evropska komisija opozarja na omejene rafinerijske zmogljivosti znotraj EU.

Večina potrjuje; SiOL izpostavi ukrep, STA pa molči.

Evropska komisija poziva države članice k pripravi na dolgotrajne težave pri oskrbi z nafto.

Razlika je v fokusu: od splošnih pozivov do varčevanja.

GZS predlaga znižanje davkov in prispevkov za obnovljive vire energije.

Dnevnik potrjuje OVE, SiOL splošno, ostali molčijo.

Gospodarska zbornica Slovenije zahteva uvedbo kapic na cene energentov za podjetja.

Dnevnik in Siol potrjujeta, ostali viri o predlogu molčijo.

Mednarodna agencija za energijo predlaga delo od doma in znižanje omejitev hitrosti.

Večina potrjuje, STA molči, SiOL pa ostaja pri splošnem načrtu.

Minister Bojan Kumer trdi, da Slovenija še ni imela takšne naftne krize.

Dnevnik citira krizo, Siol miri, ostali trditve ne omenjajo.

Slovenija je močno odvisna od nafte in plina, ki predstavljata 45 odstotkov njenih energentov.

Le Dnevnik navaja podatek in vir; ostali ga ignorirajo.

Slovenija nima težav z dobavami, je pa občutljiva na globalno zviševanje cen na borzah.

Dnevnik potrjuje borzni vpliv, SiOL miri, ostali molčijo.

Varnost oskrbe EU ostaja trenutno zagotovljena, vendar so potrebne preventivne priprave.

SiOL potrjuje, Nova24TV svari, ostali poudarjajo preventivo.

Vlada RS načrtuje sprejetje izhodišč za ukrepe za pomoč gospodarstvu.

SiOL potrjuje časovnico, Dnevnik le vsebino, ostali molčijo.

Vojna v Iranu in na Bližnjem vzhodu povzroča energetsko negotovost v Evropi.

Viri se ločijo po stopnji potrditve in vzrokih za krizo.

source analyses

24ur

Dan Jørgensen predlaga prostovoljne ukrepe za zmanjšanje povpraševanja v prometnem sektorju.

Da: Jorgensen je v pismu izrecno predlagal te ukrepe.

Države članice naj se vzdržijo ukrepov, ki bi omejili prost pretok naftnih proizvodov.

Da: Jorgensen je to izrecno navedel v pismu.

EU uvozi več kot 40 odstotkov letalskega goriva in dizla iz Perzijskega zaliva.

Da: Besedilo potrjuje več kot 40 % uvoza iz Perzijskega zaliva.

Evropska komisija opozarja na omejene rafinerijske zmogljivosti znotraj EU.

Da: Jorgensen opozarja na omejene zmogljivosti rafiniranja v EU.

Evropska komisija poziva države članice k pripravi na dolgotrajne težave pri oskrbi z nafto.

Delno: Jorgensen v pismu ministrom poziva k pripravam in ukrepom.

GZS predlaga znižanje davkov in prispevkov za obnovljive vire energije.

Ni omenjeno

Gospodarska zbornica Slovenije zahteva uvedbo kapic na cene energentov za podjetja.

Ni omenjeno

Mednarodna agencija za energijo predlaga delo od doma in znižanje omejitev hitrosti.

Da: Agencija je pripravila seznam s temi predlogi.

Minister Bojan Kumer trdi, da Slovenija še ni imela takšne naftne krize.

Ni omenjeno

Slovenija je močno odvisna od nafte in plina, ki predstavljata 45 odstotkov njenih energentov.

Ni omenjeno

Slovenija nima težav z dobavami, je pa občutljiva na globalno zviševanje cen na borzah.

Ni omenjeno

Varnost oskrbe EU ostaja trenutno zagotovljena, vendar so potrebne preventivne priprave.

Delno: Omenjena potreba po pripravah in usklajenosti kljub krizi.

Vlada RS načrtuje sprejetje izhodišč za ukrepe za pomoč gospodarstvu.

Ni omenjeno

Vojna v Iranu in na Bližnjem vzhodu povzroča energetsko negotovost v Evropi.

Delno: Omenjena odvisnost od Perzijskega zaliva in energetska kriza.

Dnevnik

Dan Jørgensen predlaga prostovoljne ukrepe za zmanjšanje povpraševanja v prometnem sektorju.

Da: Komisar je v pismu izrecno predlagal prostovoljne ukrepe v prometu.

Države članice naj se vzdržijo ukrepov, ki bi omejili prost pretok naftnih proizvodov.

Da: Jørgensen je to izrecno zapisal v pismu ministrom.

EU uvozi več kot 40 odstotkov letalskega goriva in dizla iz Perzijskega zaliva.

Da: Navedeno kot podatek iz pisma komisarja Jørgensena.

Evropska komisija opozarja na omejene rafinerijske zmogljivosti znotraj EU.

Da: Komisar Jørgensen je v pismu izpostavil omejene zmogljivosti rafinerij.

Evropska komisija poziva države članice k pripravi na dolgotrajne težave pri oskrbi z nafto.

Delno: Komisar poziva k razmisleku o zmanjšanju porabe zaradi odvisnosti.

GZS predlaga znižanje davkov in prispevkov za obnovljive vire energije.

Da: GZS si želi znižanje davkov in prispevkov za OVE.

Gospodarska zbornica Slovenije zahteva uvedbo kapic na cene energentov za podjetja.

Da: GZS predlaga kapice za mala in srednja podjetja.

Mednarodna agencija za energijo predlaga delo od doma in znižanje omejitev hitrosti.

Da: Agencija je pripravila seznam s temi konkretnimi predlogi.

Minister Bojan Kumer trdi, da Slovenija še ni imela takšne naftne krize.

Da: Citiran je minister Kumer z natančno to izjavo.

Slovenija je močno odvisna od nafte in plina, ki predstavljata 45 odstotkov njenih energentov.

Da: To je izjava glavnega ekonomista GZS Bojana Ivanca.

Slovenija nima težav z dobavami, je pa občutljiva na globalno zviševanje cen na borzah.

Da: Ivanc pojasnjuje, da ne kupujemo preko Hormuza, a cene določa borza.

Varnost oskrbe EU ostaja trenutno zagotovljena, vendar so potrebne preventivne priprave.

Delno: Članek omenja priprave, ko še ni hude krize in panike.

Vlada RS načrtuje sprejetje izhodišč za ukrepe za pomoč gospodarstvu.

Delno: Minister in GZS sta razpravljala o ukrepih in zakonski podlagi.

Vojna v Iranu in na Bližnjem vzhodu povzroča energetsko negotovost v Evropi.

Da: Članek omenja energetsko krizo zaradi ameriškega napada na Iran.

Nova24TV

Dan Jørgensen predlaga prostovoljne ukrepe za zmanjšanje povpraševanja v prometnem sektorju.

Da: Komisar je pozval k prostovoljnim ukrepom s poudarkom na prometu.

Države članice naj se vzdržijo ukrepov, ki bi omejili prost pretok naftnih proizvodov.

Da: Komisar je izrecno zapisal, naj se države vzdržijo takih ukrepov.

EU uvozi več kot 40 odstotkov letalskega goriva in dizla iz Perzijskega zaliva.

Da: Članek navaja točno tolikšen delež uvoza iz te regije.

Evropska komisija opozarja na omejene rafinerijske zmogljivosti znotraj EU.

Da: Jørgensen opozarja na omejene zmogljivosti za določene produkte.

Evropska komisija poziva države članice k pripravi na dolgotrajne težave pri oskrbi z nafto.

Da: Komisija poziva k pripravam na morebitno dolgotrajno motnjo oskrbe.

GZS predlaga znižanje davkov in prispevkov za obnovljive vire energije.

Ni omenjeno

Gospodarska zbornica Slovenije zahteva uvedbo kapic na cene energentov za podjetja.

Ni omenjeno

Mednarodna agencija za energijo predlaga delo od doma in znižanje omejitev hitrosti.

Da: IEA je pripravila seznam s temi predlogi.

Minister Bojan Kumer trdi, da Slovenija še ni imela takšne naftne krize.

Ni omenjeno

Slovenija je močno odvisna od nafte in plina, ki predstavljata 45 odstotkov njenih energentov.

Ni omenjeno

Slovenija nima težav z dobavami, je pa občutljiva na globalno zviševanje cen na borzah.

Ni omenjeno

Varnost oskrbe EU ostaja trenutno zagotovljena, vendar so potrebne preventivne priprave.

Delno: Omenja se prehod v pomanjkanje in nujnost pravočasnih priprav.

Vlada RS načrtuje sprejetje izhodišč za ukrepe za pomoč gospodarstvu.

Ni omenjeno

Vojna v Iranu in na Bližnjem vzhodu povzroča energetsko negotovost v Evropi.

Da: Vojna v Iranu spreminja cenovni problem v pomanjkanje oskrbe.

Primorski Dnevnik

Dan Jørgensen predlaga prostovoljne ukrepe za zmanjšanje povpraševanja v prometnem sektorju.

Da: Pozval k ukrepom za zmanjšanje povpraševanja v prometu.

Države članice naj se vzdržijo ukrepov, ki bi omejili prost pretok naftnih proizvodov.

Delno: Poziv k usklajeni pripravi držav članic EU.

EU uvozi več kot 40 odstotkov letalskega goriva in dizla iz Perzijskega zaliva.

Ni omenjeno

Evropska komisija opozarja na omejene rafinerijske zmogljivosti znotraj EU.

Ni omenjeno

Evropska komisija poziva države članice k pripravi na dolgotrajne težave pri oskrbi z nafto.

Da: Bruselj poziva k pripravi na dolgotrajne težave z nafto.

GZS predlaga znižanje davkov in prispevkov za obnovljive vire energije.

Ni omenjeno

Gospodarska zbornica Slovenije zahteva uvedbo kapic na cene energentov za podjetja.

Ni omenjeno

Mednarodna agencija za energijo predlaga delo od doma in znižanje omejitev hitrosti.

Da: IEA načrt vključuje delo na daljavo in nižje hitrosti na avtocestah.

Minister Bojan Kumer trdi, da Slovenija še ni imela takšne naftne krize.

Ni omenjeno

Slovenija je močno odvisna od nafte in plina, ki predstavljata 45 odstotkov njenih energentov.

Ni omenjeno

Slovenija nima težav z dobavami, je pa občutljiva na globalno zviševanje cen na borzah.

Ni omenjeno

Varnost oskrbe EU ostaja trenutno zagotovljena, vendar so potrebne preventivne priprave.

Da: Komisar Jorgensen potrjuje zagotovljeno oskrbo in nujnost priprav.

Vlada RS načrtuje sprejetje izhodišč za ukrepe za pomoč gospodarstvu.

Ni omenjeno

Vojna v Iranu in na Bližnjem vzhodu povzroča energetsko negotovost v Evropi.

Delno: Omenjena vojna na Bližnjem vzhodu (ZDA/Izrael) in težave z nafto.

STA

Dan Jørgensen predlaga prostovoljne ukrepe za zmanjšanje povpraševanja v prometnem sektorju.

Ni omenjeno

Države članice naj se vzdržijo ukrepov, ki bi omejili prost pretok naftnih proizvodov.

Ni omenjeno

EU uvozi več kot 40 odstotkov letalskega goriva in dizla iz Perzijskega zaliva.

Ni omenjeno

Evropska komisija opozarja na omejene rafinerijske zmogljivosti znotraj EU.

Ni omenjeno

Evropska komisija poziva države članice k pripravi na dolgotrajne težave pri oskrbi z nafto.

Da: Bruselj poziva k pripravi na dolgotrajne težave pri oskrbi.

GZS predlaga znižanje davkov in prispevkov za obnovljive vire energije.

Ni omenjeno

Gospodarska zbornica Slovenije zahteva uvedbo kapic na cene energentov za podjetja.

Ni omenjeno

Mednarodna agencija za energijo predlaga delo od doma in znižanje omejitev hitrosti.

Ni omenjeno

Minister Bojan Kumer trdi, da Slovenija še ni imela takšne naftne krize.

Ni omenjeno

Slovenija je močno odvisna od nafte in plina, ki predstavljata 45 odstotkov njenih energentov.

Ni omenjeno

Slovenija nima težav z dobavami, je pa občutljiva na globalno zviševanje cen na borzah.

Ni omenjeno

Varnost oskrbe EU ostaja trenutno zagotovljena, vendar so potrebne preventivne priprave.

Delno: Poziv k pripravi implicira potrebo po preventivi.

Vlada RS načrtuje sprejetje izhodišč za ukrepe za pomoč gospodarstvu.

Ni omenjeno

Vojna v Iranu in na Bližnjem vzhodu povzroča energetsko negotovost v Evropi.

Delno: Omenjen je vojni konflikt na Bližnjem vzhodu in težave z oskrbo.

SiOL

Dan Jørgensen predlaga prostovoljne ukrepe za zmanjšanje povpraševanja v prometnem sektorju.

Delno: Komisar poziva k ukrepom za zmanjšanje povpraševanja v prometu.

Države članice naj se vzdržijo ukrepov, ki bi omejili prost pretok naftnih proizvodov.

Da: Komisija poziva k vzdržanosti pri omejevanju prostega pretoka.

EU uvozi več kot 40 odstotkov letalskega goriva in dizla iz Perzijskega zaliva.

Ni omenjeno

Evropska komisija opozarja na omejene rafinerijske zmogljivosti znotraj EU.

Delno: Komisija poziva k odložitvi vzdrževanja rafinerij v EU.

Evropska komisija poziva države članice k pripravi na dolgotrajne težave pri oskrbi z nafto.

Da: Komisija poziva k pripravi na težave pri oskrbi z nafto.

GZS predlaga znižanje davkov in prispevkov za obnovljive vire energije.

Delno: GZS predlaga nižjo obdavčitev energentov in nižje prispevke.

Gospodarska zbornica Slovenije zahteva uvedbo kapic na cene energentov za podjetja.

Da: GZS predlaga kapico na ceno elektrike za gospodarstvo.

Mednarodna agencija za energijo predlaga delo od doma in znižanje omejitev hitrosti.

Delno: Omenjen je večtočkovni načrt IEA za zmanjšanje porabe.

Minister Bojan Kumer trdi, da Slovenija še ni imela takšne naftne krize.

Ne: Minister pravi, da so pripravljeni in da panike ni.

Slovenija je močno odvisna od nafte in plina, ki predstavljata 45 odstotkov njenih energentov.

Ni omenjeno

Slovenija nima težav z dobavami, je pa občutljiva na globalno zviševanje cen na borzah.

Delno: Kumer pravi, da panike ni, a so cene nafte visoke.

Varnost oskrbe EU ostaja trenutno zagotovljena, vendar so potrebne preventivne priprave.

Da: Komisar Jørgensen potrjuje varnost oskrbe ob nujni pripravi.

Vlada RS načrtuje sprejetje izhodišč za ukrepe za pomoč gospodarstvu.

Da: Minister Kumer pričakuje sprejetje izhodišč na vladi ta teden.

Vojna v Iranu in na Bližnjem vzhodu povzroča energetsko negotovost v Evropi.

Da: Članek omenja krizo zaradi vojne v Iranu in na Bližnjem vzhodu.

Analiza sentimenta

entities

• Evropska unija
• Evropska komisija
• Dan Jørgensen
• Mednarodna agencija za energijo
• Slovenija
• Iran
• Perzijski zaliv
• Bojan Kumer
• Vesna Nahtigal
• Gospodarska zbornica Slovenije
• Bližnji vzhod
• Bojan Ivanc

key differences

Bližnji vzhod

Le STA in SiOL nevtralno umeščata regijo v vojni kontekst.

Bojan Ivanc

Le Dnevnik ga navaja kot nevtralnega ekonomskega analitika.

Bojan Kumer

Viri so nevtralni, poudarek je na kriznem načrtovanju.

Dan Jørgensen

Vsi viri ga nevtralno citirajo kot strokovnega govorca.

Evropska komisija

Vsi viri so nevtralni, razlikujejo se le v izpostavljenih aktih.

Evropska unija

Vsi viri so nevtralni; razlika je le v poudarku na trgu ali uvozu.

Gospodarska zbornica Slovenije

Viri so nevtralni, poudarjajo vlogo svetovalca in lokacije.

Iran

Vsi viri so nevtralni; poudarek je le na lokaciji krize.

Mednarodna agencija za energijo

Vsi viri so nevtralni; razlika je le v odsotnosti poročanja STA.

Perzijski zaliv

Vsi viri so nevtralni, poudarek je le na uvozu energentov.

Slovenija

Razlike v poudarkih: od uvozne odvisnosti do ukrepov vlade.

Vesna Nahtigal

Viri jo enotno in nevtralno navajajo le kot govorko GZS.

source analyses

24ur

Bližnji vzhod

Ni omenjeno

Bojan Ivanc

Ni omenjeno

Bojan Kumer

Ni omenjeno

Dan Jørgensen

Nevtralno: citiran kot govorec in vir opozoril brez meta-vrednotenja

Evropska komisija

Ni omenjeno

Evropska unija

Nevtralno: omenjena v kontekstu uvoza in zmogljivosti rafiniranja

Gospodarska zbornica Slovenije

Ni omenjeno

Iran

Ni omenjeno

Mednarodna agencija za energijo

Nevtralno: omenjena kot vir pripravljenih predlogov za varčevanje

Perzijski zaliv

Nevtralno: omenjen kot vir uvoza goriv brez vrednotenja

Slovenija

Nevtralno: omenjena le v zgodovinskem kontekstu sistema par-nepar

Vesna Nahtigal

Ni omenjeno

Dnevnik

Bližnji vzhod

Ni omenjeno

Bojan Ivanc

Nevtralno: Nastopa kot govorec in ekonomski analitik razmer na trgu.

Bojan Kumer

Nevtralno: Nastopa kot govorec o pripravah na krizo brez meta-vrednotenja.

Dan Jørgensen

Nevtralno: Citiran kot govorec, ki poziva k varčevanju in usklajenosti.

Evropska komisija

Nevtralno: Omenjena prek pisma komisarja in okvira za državno pomoč.

Evropska unija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu uvozne odvisnosti in potrebe po usklajenosti.

Gospodarska zbornica Slovenije

Nevtralno: Soorganizator dogodka, podaja predloge in analize.

Iran

Nevtralno: Omenjen kot lokacija napada, ki je povzročil energetsko krizo.

Mednarodna agencija za energijo

Nevtralno: Informativno omenjena kot pripravljavka seznama predlogov.

Perzijski zaliv

Nevtralno: Omenjen kot ključen vir uvoza goriv za EU.

Slovenija

Nevtralno: Opisana kot uvozno odvisna država, ki se pripravlja na krizo.

Vesna Nahtigal

Nevtralno: Citirana kot govorka o ukrepih in željah gospodarstva.

Nova24TV

Bližnji vzhod

Ni omenjeno

Bojan Ivanc

Ni omenjeno

Bojan Kumer

Ni omenjeno

Dan Jørgensen

Nevtralno: Citiran kot govorec, ki opozarja na krizo in predlaga ukrepe.

Evropska komisija

Nevtralno: Omenjena kot vir predlogov in pozivov državam članicam.

Evropska unija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu rafinerijskih zmogljivosti in skladnosti.

Gospodarska zbornica Slovenije

Ni omenjeno

Iran

Nevtralno: Omenjen kot lokacija vojne, ki povzroča motnje v oskrbi.

Mednarodna agencija za energijo

Nevtralno: Omenjena kot vir seznama predlogov za varčevanje.

Perzijski zaliv

Nevtralno: Omenjen kot ključna regija za uvoz energentov.

Slovenija

Ni omenjeno

Vesna Nahtigal

Ni omenjeno

Primorski Dnevnik

Bližnji vzhod

Nevtralno: Omenjen kot lokacija vojne, ki vpliva na oskrbo z nafto.

Bojan Ivanc

Ni omenjeno

Bojan Kumer

Ni omenjeno

Dan Jørgensen

Nevtralno: Citiran kot evropski komisar, ki opozarja na varnost oskrbe.

Evropska komisija

Nevtralno: Omenjena kot avtorica pisma s svarilom državam članicam.

Evropska unija

Nevtralno: Omenjena kot naslovnik poziva k pripravi na težave.

Gospodarska zbornica Slovenije

Ni omenjeno

Iran

Ni omenjeno

Mednarodna agencija za energijo

Nevtralno: Omenjena kot vir strokovnih nasvetov za zmanjšanje porabe.

Perzijski zaliv

Ni omenjeno

Slovenija

Ni omenjeno

Vesna Nahtigal

Ni omenjeno

STA

Bližnji vzhod

Nevtralno: Omenjen kot lokacija vojnega konflikta.

Bojan Ivanc

Ni omenjeno

Bojan Kumer

Ni omenjeno

Dan Jørgensen

Ni omenjeno

Evropska komisija

Nevtralno: Omenjena kot govorec, ki poziva k pripravi na težave.

Evropska unija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu držav članic in Bruslja.

Gospodarska zbornica Slovenije

Ni omenjeno

Iran

Ni omenjeno

Mednarodna agencija za energijo

Ni omenjeno

Perzijski zaliv

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: Implicirana kot ena izmed pozvanih držav članic.

Vesna Nahtigal

Ni omenjeno

SiOL

Bližnji vzhod

Nevtralno: Omenjen kot geografsko območje vojnega konflikta.

Bojan Ivanc

Ni omenjeno

Bojan Kumer

Nevtralno: Poroča o pripravljenosti vlade in načrtovanih ukrepih.

Dan Jørgensen

Nevtralno: Citiran kot govorec, ki opozarja na varnost oskrbe.

Evropska komisija

Nevtralno: Omenjena kot vir pozivov in navodil državam članicam.

Evropska unija

Nevtralno: Omenjena kot skupni prostor oskrbe in trga.

Gospodarska zbornica Slovenije

Nevtralno: Omenjena kot prizorišče sestanka in vir predlogov ukrepov.

Iran

Nevtralno: Omenjen le kot lokacija vojne, ki povzroča krizo.

Mednarodna agencija za energijo

Nevtralno: Omenjena kot vir strokovnega načrta za zmanjšanje porabe.

Perzijski zaliv

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu delovanja vlade in GZS.

Vesna Nahtigal

Nevtralno: Nastopa kot govorka, ki predstavlja predloge GZS.

Viri

articles

• article order

  7

  body

  Bruselj, 31. marca - Evropska komisija zaradi še vedno trajajočega vojnega konflikta na Bližnjem vzhodu države članice poziva k pravočasni in usklajeni pripravi na dolgotrajne težave pri oskrbi z nafto in naftnimi derivati. Obenem naj države razmislijo tudi o spodbujanju ukrepov za ...

  language

  slv

  published at

  2026-03-31T14:06:38

  source

  STA

  title

  Bruselj države poziva k pravočasni pripravi na dolgotrajne težave pri oskrbi z nafto

  url

  https://www.sta.si/3540387/bruselj-drzave-poziva-k-pravocasni-pripravi-na-dolgotrajne-tezave-pri-oskrbi-z-nafto

• article order

  4

  body

  V pismu nacionalnim ministrom za energijo je Jorgensen zapisal, da bi morale vlade razmisliti o "prostovoljnih ukrepih za zmanjšanje povpraševanja, s posebnim poudarkom na prometnem sektorju". Evropski ministri za energijo bodo imeli danes izredno srečanje, na katerem bodo razpravljali o tem, kako se spopasti z energetsko krizo. Jorgensen je v pismu opozoril, da se evropski prometni sektor sooča z naraščajočimi stroški in pomanjkanjem dobav zaradi velike odvisnosti od Perzijskega zaliva, od koder je EU pridobila več kot 40 odstotkov uvoza letalskega goriva in dizla. Dodal je, da naraščajoče pomanjkanje še dodatno poslabšujeta "omejena razpoložljivost alternativnih dobaviteljev in zmogljivosti rafiniranja za določene proizvode znotraj EU". "Države članice naj se vzdržijo ukrepov, ki bi lahko povečali porabo goriva, omejili prost pretok naftnih proizvodov ali odvračali od proizvodnje v rafinerijah EU," je dejal Jorgensen. Dodal je, da bi morale države upoštevati čezmejne učinke nacionalnih ukrepov, da bi ohranile "usklajenost na ravni EU". Za zdaj evropske države še niso uvedle ukrepov za zmanjšanje povpraševanja, ki so bili značilni za naftne krize v 70. letih prejšnjega stoletja, ko so vlade uvajale racionalizacijo goriva in "nedelje brez vožnje" ali leta 1979 pri nas znan sistem par-nepar. Mednarodna agencija za energijo je že pripravila seznam predlogov za zmanjšanje porabe tudi tokrat, med drugim spodbujanje dela od doma in znižanje omejitev hitrosti na avtocestah.

  language

  slv

  published at

  2026-03-31T16:03:21

  source

  24ur

  title

  Energetska negotovost v Evropi: prihajajo omejitve v prometu?

  url

  https://www.24ur.com/novice/tujina/energetska-negotovost-v-evropi-prihajajo-omejitve-v-prometu.html

• article order

  5

  body

  Evropska komisija v pismu državam članicam predlaga prostovoljne ukrepe za zmanjšanje porabe goriv, zlasti v prometnem sektorju, zaradi tveganja dolgotrajnih motenj zaradi vojne v Iranu. Evropska komisija je države članice pozvala, naj razmislijo o zmanjšanju porabe nafte in plina, predvsem v prometu, da bi se pripravile na morebitno dolgotrajno motnjo oskrbe z energijo zaradi vojne v Perzijskem zalivu. V pismu nacionalnim energetskim ministrom, je evropski komisar za energijo Dan Jørgensen pozval k "prostovoljnim ukrepom za varčevanje s povpraševanjem, s posebnim poudarkom na prometnem sektorju", poroča Politico. To bi lahko pomenilo, da bi vlade državljanom predlagale, naj manj vozijo ali letijo, da bi gorivo prihranili za nujnejše namene - podobno kot že poteka v nekaterih azijskih državah. Od cenovnega šoka do krize z oskrbo Evropski prometni sektor je močno odvisen od uvoza iz Perzijskega zaliva - več kot 40 odstotkov letalskega goriva in dizla prihaja od tam. Zaradi vojne v Iranu se kriza iz cenovnega problema spreminja v resno pomanjkanje oskrbe. Komisar Jørgensen opozarja, da so alternativni dobavitelji omejeni, prav tako pa tudi rafinerijske zmogljivosti v EU za določene produkte. "Države članice se morajo vzdržati ukrepov, ki bi lahko povečali porabo goriv, omejili prost pretok naftnih derivatov ali zmanjšale spodbude za delovanje evropskih rafinerij," je zapisal Jørgensen. Poudaril je tudi potrebo po upoštevanju čezmejnih vplivov ukrepov, da se ohrani skladnost na ravni celotne EU. Evropski ministri za energijo se bodo v torek sestali na izrednem sestanku, kjer bodo razpravljali o ukrepih za reševanje krize. Priprave na dolgotrajno krizo Zaupanje, da se bo vojna v Iranu hitro končala, hitro pada. Zato Jørgensen poziva k "pravočasnim pripravam na morebitno dolgotrajno motnjo", med katerimi so povečanje spremljanja in izmenjave informacij, odložitev ne nujnega vzdrževanja rafinerij,večja uporaba biogoriv kot nadomestka za fosilna goriva. Za zdaj nobena evropska država še ni uvedla drastičnih varčevalnih ukrepov, kot so bili značilni za naftne krize v 70. letih (racioniranje bencina ali "nedelje brez vožnje"). Mednarodna agencija za energijo (IEA) je že pripravila seznam predlogov, med drugim spodbujanje dela od doma in znižanje omejitev hitrosti na avtocestah. Poziv k manjšanju potovanj ni zavezujoč, gre za prostovoljne ukrepe na nacionalni ravni. Vendar kaže na resnost situacije: Evropa se sooča z novim energetskim šokom, ki lahko vpliva na cene goriv, letalske vozovnice in širše gospodarstvo. Nekatere države že razmišljajo o dodatnih ukrepih za zaščito gospodinjstev in industrije, vključno z morebitnim sproščanjem pravil državne pomoči. Omenjeni poziv prihaja le nekaj tednov po tem, ko je komisija predstavila sveženj ukrepov za dostopnejšo energijo in večjo neodvisnost, a vojna v Iranu je razmere močno zaostrila.

  language

  slv

  published at

  2026-03-31T07:25:03

  source

  Nova24TV

  title

  Bruselj poziva Evropejce: Odložite potovanja!

  url

  https://nova24tv.si/bruselj-poziva-evropejce-odlozite-potovanja/

• article order

  6

  body

  Sistem par-nepar oziroma omejitve, katerim avtomobilom oziroma registrskim tablicam je dovoljeno na kateri dan na cesto, je bil zadnji dve desetletji in pol šala na račun Jugoslavije in komunizma. Politico se je medtem dokopal do pisma evropskega komisarja za energetiko, v katerem poziva države EU k razmisleku o zmanjšanju porabe nafte in plina, zlasti v prometnem sektorju. Evropske države za zdaj sicer še niso uveljavile ukrepov za zmanjšanje povpraševanja. Slednji so bili sicer stalnica naftnih kriz v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so vlade, tudi jugoslovanska, uvedle racionalizacijo bencina. Je pa mednarodna agencija za energijo že pripravila seznam predlogov za zmanjšanje porabe, ki vključujejo spodbujanje dela od doma in znižanje omejitev hitrosti na avtocestah. Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) in minister za energetiko Bojan Kumer sta danes organizirala tiskovno konferenco, na kateri je bilo govora o ukrepih za gospodarstvo. "Ne želimo napovedovati katastrofalnih ukrepov, je pa dobro, da se sedaj, ko še ni tako hude krize in panike, dobro pripravimo in imajo podjetja te ukrepe pripravljene na zalogo," je povedala gneralna sekretarka GZS Vesna Nahtigal. Temu je dodala še željo, da bi se politika poenotila okoli reševanja te problematike. Najbolj pa si pri GZS želijo predvidljivosti. Med ključnimi rešitvami je izpostavila evropski okvir za državno pomoč za čisto industrijo (Cisaf), ki bi spodbudil konkurenčnost in razogljičenje, ter razširitev uredbe za povračilo posrednih emisij na dodatne sektorje, kot so steklarstvo, kemija in proizvodnja baterij. Poleg sistemskih zakonov GZS predlaga konkretne finančne olajšave, vključno s podaljšanjem sheme za soproizvodnjo toplote in elektrike ter uvedbo kapic na cene energentov za mala in srednja podjetja po vzoru postkovidnih praks. Želi si tudi znižanje davkov, prispevkov za obnovljive vire energije in CO dajatev ter uvedbo povračil dela stroškov goriva po vzoru sosednjih držav. "Takšne naftne krize Slovenija še ni imela, zato se moramo zakonsko pripraviti," je povedal minister Kumer. Hkrati je dodal, da pri takšnih situacijah velja "kdor hitro da, dvakrat da". Ustrezna zakonska podlaga pa je pomembna tudi za primer, če se razmere slučajno zaostrijo, da lahko vlada ukrepa. "Od mehkih ukrepov in varčevanja, če bo potrebno, do cenovnega blaženja," je pojasnil minister. Po besedah glavnega ekonomista GZS Bojana Ivanca je Slovenija močno odvisna od nafte in plina, saj predstavljata 45 odstotkov potreb po energentih. Dodatni problem je, da svojih zalog ne proizvajamo in jih kupujemo na trgu. Plina in nafte, ki pluje po Hormuški ožini sicer ne kupujemo, zato Slovenija nima težav z dobavami. Smo pa tudi mi občutljivi na višanje cen. Z nafto in plinom se namreč trguje na borzi, zato na cenovno gibanje vplivajo izpadi ponudbe na globalnem trgu. Hkrati so cene dvignile tudi rafinerjie, končno ceno pa dražijo tudi daljše in dražje poti pretovora energentov. Ivanc hkrati opozarja, da je bilo zlasti povišanje cen zemeljskega plina negativno presenečenje, saj se je pred ameriškim napadom na Iran predvidevalo, da bo plina veliko. Pravi, da je bolj kazalo na padanje cen. Povedal je še, da slovensko kmetijstvo in proizvodnjo hrane prizadenejo višje cene goriva in višje cene dušikovih gnojil, ki predstavljajo 60 odstotkov vseh gnojil, se pa jih proizvaja iz zemeljskega plina. V industriji prav tako čutijo posledice dražjih energentov, dražjega in včasih tudi daljšega transporta, višjih cen embalaže in določenih kovin in drugih materialov. Cene goriv in materialov vplivajo tudi na gradbeništvo. V trgovini se pojavlja možnost odlašanja z nenujnimi nakupi ali nakupov na zalogo. Varčevanje gospodinjstev zaradi višjih cen energentov lahko negativno vpliva tudi na storitveni sektor. Ivanc ocenjuje, da bi rast cen v Sloveniji letos lahko znašala 3,4 odstotka, kar je več od pričakovanj pred energetsko krizo. A dosti manj od inflacijske krize leta 2022, ko je bila rast cen okoli 8,8-odstotna. V pismu nacionalnim energetskim ministrom, ki ga je pridobil Politico, je evropski komisar za energetiko Dan Jørgensen zapisal, da bi morale nacionalne vlade razmisliti o "prostovoljnih ukrepih za varčevanje pri povpraševanju, s posebnim poudarkom na prometnem sektorju". Med možnimi ukrepi so pozivi državljanom, naj manj vozijo ali letijo, da bi tako prihranili gorivo za nujnejše namene. Podobne pozive že vidimo v nekaterih azijskih državah. "Države članice bi se morale vzdržati ukrepov, ki bi lahko povečali porabo goriva, omejili prost pretok naftnih derivatov ali odvračali od proizvodnje v rafinerijah EU," je še zapisal Jørgensen. Dodal je, da bi morale države upoštevati čezmejni vpliv nacionalnih ukrepov, da se ohrani "skladnost na ravni celotne EU". To je izrednega pomena, saj bi zaradi prepletenosti evropskih gospodarstev, zlasti z logističnega vidika, samovoljni in neusklajeni ukrepi posameznih držav Unije lahko vodili do logističnega kaosa. Z vidika politične vzdržnosti je prav tako smiselno najprej poskusiti z mehkimi ukrepi. Vendar pa zgodovina naftnih kriz uči, da prostovoljni pozivi redko dosežejo zadostne prihranke. Neuspeh mehkih prijemov pa je kasneje priročen politični argument za strožje ukrepe, kot je par-nepar, če se kriza poglobi. Jørgensen je v pismu poudaril, da se evropski prometni sektor sooča z naraščajočimi stroški in pomanjkanjem zalog zaradi močne odvisnosti industrije od Perzijskega zaliva. Od tam EU uvaža več kot 40 odstotkov letalskega goriva in dizla. Dodal je, da naraščajoče pomanjkanje stopnjujejo "omejena razpoložljivost alternativnih dobaviteljev in omejene rafinerijske zmogljivosti za specifične proizvode znotraj EU". O konkretnejših načrtih reševanja energetske krize, ki je nastala z ameriškim napadom na Iran, bodo evropski energetski ministri razpravljali danes.

  language

  slv

  published at

  2026-03-31T14:15:48

  source

  Dnevnik

  title

  Minister Kumer: Takšne naftne krize Slovenija še ni imela, zato se moramo pripraviti

  url

  https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/minister-kumer-taksne-naftne-krize-slovenija-se-ni-imela-zato-se-moramo-pripraviti-2794082/

• article order

  3

  body

  Predstavniki vlade in gospodarstva so se danes pogovarjali o možnih ukrepih za blažitev krize, ki se napoveduje zaradi vojne v Iranu. Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je povedala, da predlagajo vrsto ukrepov, med drugim znižanje obdavčitve energentov. Minister Bojan Kumer pričakuje, da bo vlada izhodišča obravnavala v četrtek. Evropska komisija zaradi še vedno trajajočega vojnega konflikta na Bližnjem vzhodu države članice medtem poziva k pravočasni in usklajeni pripravi na dolgotrajne težave pri oskrbi z nafto in naftnimi derivati. Kako dolgo bodo zaradi zaostrenih geopolitičnih razmer vztrajale visoke cene nafte, ni znano, a kot je na novinarski konferenci po pogovorih na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) povedal minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer, se moramo pripraviti na najhujše scenarije preventivno in na zalogo, da bomo potem lahko hitreje ukrepali. Vlada ima veliko ukrepov identificiranih že iz energetske krize leta 2022, je povedal. Ob tem je zagotovil, da smo danes na področju električne energije in zemeljskega plina neprimerno bolje pripravljeni kot takrat. Panike ni, je zagotovil. "Moj namen je, da bi že ta teden na vladi sprejeli izhodišča za ukrepe, tudi za gospodarstvo in ne le na področju energetike," je dejal. Novinarska konferenca GZS po sestanku predstavnikov vlade in gospodarstva o energetski krizi zaradi vojne na Bližnjem vzhodu, na kateri so spregovorili o ukrepih za gospodarstvo, ki jih namerava izvesti vlada. Foto: STA Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je povedala, da je treba ukrepe sprejeti, še preden se bodo razmere dodatno zaostrile, da bodo podjetja pripravljena. "Sprejem ukrepov je nujen, sprejeti jih mora še trenutna vlada, zato pozivamo politiko k enotnosti, sodelovanju in hitremu ukrepanju," je dejala. Med ukrepi, ki jih predlagajo na GZS, je naštela znižane prispevkov na električno energijo za elektrointenzivna podjetja ter kapico na ceno elektrike, znižanje omrežnine in nižjo obdavčitev za celotno gospodarstvo. Podobne ukrepe predlagajo pri zemeljskem plinu in pogonskih gorivih. Glede slednjih si želijo tudi zadostnih zalog ter zagotavljanje dobav prednostnim kupcem. Evropska komisija zaradi še vedno trajajočega vojnega konflikta na Bližnjem vzhodu države članice poziva k pravočasni in usklajeni pripravi na dolgotrajne težave pri oskrbi z nafto in naftnimi derivati. Obenem naj države razmislijo tudi o spodbujanju ukrepov za zmanjšanje povpraševanja po nafti s posebnim poudarkom na prometnem sektorju. "Varnost oskrbe EU ostaja zagotovljena, vendar moramo biti pripravljeni na morebitne dolgotrajne težave v mednarodni trgovini z energijo. Zato moramo ukrepati že sedaj in to moramo storiti skupaj. Le s skupnim delom smo lahko močnejši in učinkoviteje zaščitimo državljane in podjetja," je pred današnjim virtualnim srečanjem ministrov EU za energijo opozoril evropski komisar za energijo Dan Jorgensen. Evropska komisija zaradi še vedno trajajočega vojnega konflikta na Bližnjem vzhodu države članice poziva k pravočasni in usklajeni pripravi na dolgotrajne težave pri oskrbi z nafto in naftnimi derivati. Foto: Srdjan Cvjetović V pismu, naslovljenem na ministre EU za energijo, je pozval, naj se države pravočasno pripravijo na zagotovitev oskrbe z nafto in naftnimi derivati. Obenem naj razmislijo tudi o spodbujanju ukrepov za zmanjšanje povpraševanja po nafti s posebnim poudarkom na prometnem sektorju, kot to svetuje Mednarodna agencije za energijo (IEA) v svojem večtočkovnem načrtu zmanjšanja porabe. Da bi zagotovile čim bolj usklajeno odzivanje, naj države članice v čim večji meri izkoristijo tudi pogovore na ravni koordinacijske skupine za nafto in projektne skupine za energetsko varnost. Pri tem v komisiji kot bistveno izpostavljajo spremljanje podatkov in izvajanje mehanizmov za hitro izmenjavo informacij. Izpostavljajo, da morajo države članice v primeru morebitnih izrednih razmer v oskrbi z nafto in slabšanju pogojev v industriji, vključno z upadanjem naftnih zalog, o teh razmerah obvestiti tudi komisijo. V istem duhu bi se morale države članice vzdržati tudi sprejemanja ukrepov, ki bi lahko prispevali k povečani porabi goriva, omejili prosti pretok naftnih derivatov ali odvračali od proizvodnje naftnih derivatov v rafinerijah znotraj EU. Za zaščito razpoložljivih zalog naftnih derivatov na trgu EU je treba po navedbah komisije odložiti tudi izvajanje nenujnih vzdrževalnih del v rafinerijah. Komisija ocenjuje, da bi lahko pritisk na trg ublažila tudi povečana raba biogoriv.

  language

  slv

  published at

  2026-03-31T14:09:54

  source

  SiOL

  title

  Ali Evropo čaka energetska kriza? To je znano.

  url

  https://siol.net/novice/svet/ali-evropo-caka-energetska-kriza-to-je-znano-688280

• article order

  8

  body

  Bruselj države članice Evropske unije poziva k pravočasni pripravi na dolgotrajne težave pri oskrbi z nafto Generacijam, rojenim po letu 1973 oz. 1974, so starši pripovedovali o "nedeljah peš" zaradi naftne krize v začetku sedemdesetih let. Tiste generacije, ki smo te starše poslušali, smo pa mladim, rojenim recimo po letu 2006, razlagali, kako je Italija nekoč nastopala na svetovnih prvenstvih v nogometu. Če bomo o "magičnih nočeh" po eni strani po torkovem fiasku "azzurrov" v Zenici lahko še imeli "zgodovinska predavanja za mlade" do najmanj leta 2030, ko bo na vrsti prihodnje svetovno prvenstvo, po drugi strani tako mi kot mlajše generacije tvegamo, da bomo novo energetsko krizo tudi sami preizkusili na svoji koži in nam ne bo več treba poslušati pripovedi o njej. Nekoliko upesnjena primerjava je seveda pretirana, z njo pa smo hoteli povezati torkovi novici. Polom nogometne reprezentance je seveda imel ogromen odmev, ki je v slogu latinskega reka panem et circenses oz. kruha in iger nekoliko zapostavil svarilo oziroma pismo, s katerim je Evropska komisija pozvala države članice Evropske unije k pravočasni in usklajeni pripravi na dolgotrajne težave pri oskrbi z nafto in naftnimi derivati, kar je seveda vezano na vojno na Bližnjem vzhodu, ki so jo sprožili ZDA in Izrael. "Varnost oskrbe EU ostaja zagotovljena, vendar moramo biti pripravljeni na morebitne dolgotrajne težave v mednarodni trgovini z energijo. Zato moramo ukrepati že sedaj in to moramo storiti skupaj," je opozoril evropski komisar za energijo Dan Jorgensen. V pismu je pozval, naj se države pravočasno pripravijo na zagotovitev oskrbe z nafto in naftnimi derivati. Obenem naj razmislijo tudi o spodbujanju ukrepov za zmanjšanje povpraševanja po nafti s posebnim poudarkom na prometnem sektorju, kot to svetuje Mednarodna agencije za energijo (IEA) v svojem večtočkovnem načrtu zmanjšanja porabe. Kaj to pomeni? Bruselj vladam svetuje, naj razmislijo o ukrepih, s katerimi bi spodbudili ljudi, naj omejijo uporabo zasebnih prevoznih sredstev ter naj se "izogibajo nenujnemu letenju". Med ukrepi navajajo tudi delo na daljavo ter zmanjšanje najvišje dovoljene hitrosti na avtocestah za 10 kilometrov na uro, ob tem seveda spodbujajo uporaba javnega transporta. Ne gre za drastične ukrepe, kot je bila prepoved uporabe vozil ob nedeljah v letih 1973 in 1974, je pa znak, da nas čaka vse prej kot enostavno obdobje. "Tudi če bi jutri prišlo do sklenitve miru, v bližnji prihodnosti se še ne bomo vrnili v normalnost," je Jorgensen še zapisal v pismu.

  language

  slv

  published at

  2026-04-02T09:48:15

  source

  Primorski Dnevnik

  title

  Za vogalom varčevalni ukrepi

  url

  https://www.primorski.eu/se/za-vogalom-varcevalni-ukrepi-LX2154629

source scope

analyzed source count

6

omitted articles

omitted source count

0

total source count

6