MedVrsticami

NASA uspešno izstrelila misijo Artemis 2 s štiričlansko posadko proti Luni 30.3.2026

Analizirano 10 od 18 virov Slovenščina

Ameriška vesoljska agencija NASA je s Floride uspešno izstrelila raketo Space Launch System (SLS) s kapsulo Orion, v kateri se nahaja štiričlanska posadka misije Artemis 2. To je prva človeška odprava proti Luni po več kot 50 letih, ki jo sestavljajo poveljnik Reid Wiseman, pilot Victor Glover ter specialista misije Christina Koch in Jeremy Hansen. Misija predstavlja zgodovinski mejnik, saj vključuje prvo žensko, prvega temnopoltega astronavta in prvega neameriškega državljana na poti v globoko vesolje. Po izstrelitvi je posadka vstopila v Zemljino orbito, kjer je prvih 24 ur namenila temeljitemu preverjanju sistemov plovila in manevriranju. Po potrditvi nadzornega centra v Houstonu so astronavti zagnali motorje za prehod na lunarno trajektorijo. Desetdnevna misija ne predvideva pristanka na površju, temveč oblet Lune po prosti povratni trajektoriji, kar bo služilo kot ključni preizkus sistemov za ohranjanje življenja pred načrtovanimi pristanki v prihodnjih letih.

Infografika

image url: /static/img/infographics/spa-4157223_sl_96eea866d4d2566a.webp

Analiza trditev

Trditev	Ključne razlike	STA	RTV Slovenija	24ur	Nova24TV	Mladina	Dnevnik	Domovina	Slovenske Novice	Bloomberg Adria	SiOL
Misija Artemis 2 služi kot preizkus sistemov za prihodnje pristanke na Luni in poti na Mars.	Viri se razlikujejo po (ne)omenjanju Marsa kot cilja misije.	Delno: Navedeno je, da misija utira pot pristanku na Luni.	Delno: Omenjeno je, da so v orbiti preizkušali sisteme za pot naprej.	Delno: Članek sprašuje o pomembnosti misije in prihodnjih pristankih.	Da: Tlakuje pot prihodnjim pristankom na Luni in astronavtom na Marsu.	Da: Baza na Luni bo odskočna deska za poti na Mars.	Delno: Utrla naj bi pot pristanku na Luni; Mars ni neposredno omenjen.	Delno: Utrjevanje poti za pristanek in dokazovanje varnosti sistemov.	Delno: Omenjen je preizkus sistemov za nadaljevanje poti.	Da: Članek potrjuje testiranje sistemov za bazo na Luni in pot na Mars.	Delno: Članek omenja utiranje poti pristanku na Luni, Mars ni omenjen.
Štiričlanska posadka bo v okviru desetdnevne misije obletela Luno brez pristanka.	Vsi viri trditev potrjujejo, razlikujejo se le v poudarku.	Da: Omenjena štiričlanska posadka in desetdnevna misija.	Delno: Omenjena je četverica in desetdnevna misija kroženja okoli Lune.	Delno: Omenjeni so štirje astronavti in da odprava še ne pomeni pristanka.	Da: Štiričlanska posadka na desetdnevni misiji bo Luno le obletela.	Da: Štiričlanska ekipa bo v 10 dneh obletela Luno brez pristanka.	Da: Omenjena je 10-dnevna misija in obkrožitev Lune.	Da: Štiričlanska posadka na 10-dnevni poti brez pristanka.	Da: Omenjena 10-dnevna misija, oblet brez pristanka in 4 člani.	Da: Omenjena je 10-dnevna misija obkrožanja Lune s štirimi astronavti.	Da: Četverica bo v 10 dneh krožila okoli Lune brez omembe pristanka.
Kapsula Orion bo Luno dosegla predvidoma 6. aprila po trajektoriji proste vrnitve.	Razlike v natančnosti datuma in tehničnih podrobnostih poti.	Delno: Omenjena je kapsula Orion, ki potuje proti Luni.	Delno: Omenjeno je, da je kapsula Orion na poti proti Luni.	Ni omenjeno	Delno: Omenjena je trajektorija proste vrnitve, datum 6. april pa ni naveden.	Delno: Omenjena je kapsula Orion, ne pa točen datum 6. april.	Delno: Omenjena je tridnevna pot, točen datum pa ni naveden.	Da: Doseg Lune 6. aprila po prosti povratni trajektoriji.	Delno: Omenjen prihod na oddaljeno stran Lune v ponedeljek.	Da: Naveden je datum 6. april in vrnitev s pomočjo gravitacije.	Ni omenjeno
Prvi pristanek ljudi na Luni v okviru programa Artemis je načrtovan za leto 2028.	Viri nihajo med potrditvijo 2028, skepso in popolnim molkom.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Delno: Članek odpira vprašanje, kdaj bi ljudje na Luni lahko pristali.	Da: Prvi pristanek ljudi na Luni naj bi sledil z misijo Artemis IV leta 2028.	Da: Pristanek na Luni želijo izvesti do konca leta 2028.	Da: Članek izrecno omenja cilj pristanka na Luni leta 2028.	Da: Pristanek je načrtovan v okviru misije Artemis IV leta 2028.	Ni omenjeno	Delno: Senator Kelly izraža skepso glede možnosti pristanka v letu 2028.	Da: Besedilo izrecno navaja cilj pristanka na Luni leta 2028.
Astronavti bodo dosegli rekordno oddaljenost od Zemlje, več kot 400.000 kilometrov.	Večina molči, nekateri navajajo razdaljo, Nova24TV pa detajle.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Navedeno je, da se bodo oddaljili več kot 6400 km onkraj Lune.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Delno: Omenjeno je 400.000 km dolgo potovanje okoli Lune.	Da: Navedena razdalja nad 400.000 km kot najbolj oddaljena točka.	Delno: Navedeno je, da bodo potovali dlje v vesolje kot kdorkoli v zgodovini.	Ni omenjeno
Nasa načrtuje vzpostavitev stalne baze na Luni, vredne 20 milijard dolarjev.	Mladina potrjuje znesek, Bloomberg navaja višjega, drugi molčijo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Delno: Omenja načrt za bazo blizu južnega pola, a ne navaja vrednosti 20 mrd.	Da: Vodja Nase omenja 20 milijard dolarjev vredno bazo na Luni.	Delno: Omenjena je vzpostavitev stalnih baz, vrednost ni navedena.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ne: Članek omenja načrt v vrednosti 30 milijard dolarjev.	Ni omenjeno
Misija Artemis 2 je prvi polet s človeško posadko proti Luni po več kot 50 letih.	Vsi viri trditev potrjujejo, STA pa je manj podrobna.	Delno: Članek omenja misijo Artemis 2 s posadko, ki potuje proti Luni.	Da: Članek navaja, da gre za prvo posadko po letu 1972.	Da: Članek navaja prvi polet s posadko po več kot 50 letih.	Da: Prva človeška odprava proti Luni od misije Apollo 17 leta 1972.	Da: Prvi polet s posadko proti Luni po letu 1972.	Da: Članek navaja, da gre za prvo posadko po letu 1972.	Da: Prvi polet s posadko po letu 1972 (več kot pol stoletja).	Da: Besedilo omenja prvi polet s posadko po letu 1972.	Da: Članek navaja, da gre za prvo odpravo tako blizu Lune po 50 letih.	Da: Navaja, da gre za prvi polet s posadko po letu 1972.
Vlada Donalda Trumpa pritiska na Naso za čimprejšnji pristanek na Luni.	Mladina izpostavlja rok, Dnevnik in Bloomberg le kontekst.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Trumpova vlada pritiska za pristanek pred koncem mandata.	Delno: Omenjeno kot prizadevanje v času Trumpovega mandata.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Delno: Omenjen je administrator iz časa Trumpa, ki je pospešil spremembe.	Ni omenjeno
Raketa Space Launch System (SLS) je najmočnejše operativno vesoljsko plovilo, kar jih je Nasa kdaj izstrelila.	Le Nova24TV potrjuje rekord, drugi le opisujejo velikost.	Ni omenjeno	Delno: Raketa SLS je omenjena kot tista, ki je ponesla posadko.	Ni omenjeno	Da: SLS je postala najmočnejše operativno plovilo, kar jih je NASA izstrelila.	Delno: Opisana kot nova ogromna raketa SLS za vrnitve na Luno.	Delno: Opisana je kot nova ogromna raketa za vrnitve na Luno.	Delno: Opisana kot mogočna raketa SLS, ki je ponesla posadko.	Delno: Članek omenja izstrelitev rakete SLS, a ne navaja presežnikov.	Ni omenjeno	Delno: Opisana je kot nova ogromna raketa, moč ni neposredno primerjana.
Posadka je v orbiti preverjala sisteme in odpravljala manjše težave s straniščem in komunikacijo.	Le Dnevnik potrdi vse; drugi izpuščajo stranišče ali molčijo.	Ni omenjeno	Delno: Omenjeno je preverjanje sistemov v orbiti pred potjo k Luni.	Ni omenjeno	Delno: Omenjeno je preverjanje sistemov v orbiti, ne pa težav s straniščem.	Ni omenjeno	Da: Navedeno je odpravljanje težav s straniščem in komunikacijo.	Delno: Omenjena preverjanja sistemov, ne pa stranišča/komunikacije.	Delno: Omenjeno preverjanje sistemov in težave s komunikacijo.	Delno: Omenjeno je preverjanje sistemov in manevriranje, ne pa stranišča.	Delno: Omenjeno preverjanje opreme in manjše težave, specifični sistemi ne.
Program Artemis predstavlja tekmovanje s Kitajsko, ki želi poslati ljudi na Luno do leta 2030.	Le Mladina, Dnevnik in Bloomberg potrjujejo tekmo s Kitajsko.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Vidijo ga kot tekmovanje s Kitajsko, ki načrtuje pristanek do 2030.	Da: Članek omenja konkuriranje Kitajski in njihov cilj do leta 2030.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Članek omenja tekmo s Kitajsko, ki želi tja do konca desetletja.	Ni omenjeno
Slovensko podjetje Dewesoft je prispevalo merilne sisteme za raketo in nadzorni center.	Le 24ur in Slov. novice potrjujeta; večina virov molči.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Dewesoftovi merilni sistemi se uporabljajo v programu Artemis.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Oprema Dewesofta je na raketi in v nadzornem centru.	Ni omenjeno	Ni omenjeno
ZDA se pri razvoju pristajalnih modulov zanašajo na zasebni sektor, predvsem podjetji SpaceX in Blue Origin.	Le Mladina in Bloomberg Adria potrjujeta vlogo obeh podjetij.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Zanašajo se na SpaceX in Blue Origin za razvoj modula.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Navedeno je, da SpaceX in Blue Origin razvijata lunine pristajalnike.	Ni omenjeno

claims

Misija Artemis 2 služi kot preizkus sistemov za prihodnje pristanke na Luni in poti na Mars.
Štiričlanska posadka bo v okviru desetdnevne misije obletela Luno brez pristanka.
Kapsula Orion bo Luno dosegla predvidoma 6. aprila po trajektoriji proste vrnitve.
Prvi pristanek ljudi na Luni v okviru programa Artemis je načrtovan za leto 2028.
Astronavti bodo dosegli rekordno oddaljenost od Zemlje, več kot 400.000 kilometrov.
Nasa načrtuje vzpostavitev stalne baze na Luni, vredne 20 milijard dolarjev.
Misija Artemis 2 je prvi polet s človeško posadko proti Luni po več kot 50 letih.
Vlada Donalda Trumpa pritiska na Naso za čimprejšnji pristanek na Luni.
Raketa Space Launch System (SLS) je najmočnejše operativno vesoljsko plovilo, kar jih je Nasa kdaj izstrelila.
Posadka je v orbiti preverjala sisteme in odpravljala manjše težave s straniščem in komunikacijo.
Program Artemis predstavlja tekmovanje s Kitajsko, ki želi poslati ljudi na Luno do leta 2030.
Slovensko podjetje Dewesoft je prispevalo merilne sisteme za raketo in nadzorni center.
ZDA se pri razvoju pristajalnih modulov zanašajo na zasebni sektor, predvsem podjetji SpaceX in Blue Origin.

key differences

Astronavti bodo dosegli rekordno oddaljenost od Zemlje, več kot 400.000 kilometrov.: Večina molči, nekateri navajajo razdaljo, Nova24TV pa detajle.
Kapsula Orion bo Luno dosegla predvidoma 6. aprila po trajektoriji proste vrnitve.: Razlike v natančnosti datuma in tehničnih podrobnostih poti.
Misija Artemis 2 je prvi polet s človeško posadko proti Luni po več kot 50 letih.: Vsi viri trditev potrjujejo, STA pa je manj podrobna.
Misija Artemis 2 služi kot preizkus sistemov za prihodnje pristanke na Luni in poti na Mars.: Viri se razlikujejo po (ne)omenjanju Marsa kot cilja misije.
Nasa načrtuje vzpostavitev stalne baze na Luni, vredne 20 milijard dolarjev.: Mladina potrjuje znesek, Bloomberg navaja višjega, drugi molčijo.
Posadka je v orbiti preverjala sisteme in odpravljala manjše težave s straniščem in komunikacijo.: Le Dnevnik potrdi vse; drugi izpuščajo stranišče ali molčijo.
Program Artemis predstavlja tekmovanje s Kitajsko, ki želi poslati ljudi na Luno do leta 2030.: Le Mladina, Dnevnik in Bloomberg potrjujejo tekmo s Kitajsko.
Prvi pristanek ljudi na Luni v okviru programa Artemis je načrtovan za leto 2028.: Viri nihajo med potrditvijo 2028, skepso in popolnim molkom.
Raketa Space Launch System (SLS) je najmočnejše operativno vesoljsko plovilo, kar jih je Nasa kdaj izstrelila.: Le Nova24TV potrjuje rekord, drugi le opisujejo velikost.
Slovensko podjetje Dewesoft je prispevalo merilne sisteme za raketo in nadzorni center.: Le 24ur in Slov. novice potrjujeta; večina virov molči.
Vlada Donalda Trumpa pritiska na Naso za čimprejšnji pristanek na Luni.: Mladina izpostavlja rok, Dnevnik in Bloomberg le kontekst.
ZDA se pri razvoju pristajalnih modulov zanašajo na zasebni sektor, predvsem podjetji SpaceX in Blue Origin.: Le Mladina in Bloomberg Adria potrjujeta vlogo obeh podjetij.
Štiričlanska posadka bo v okviru desetdnevne misije obletela Luno brez pristanka.: Vsi viri trditev potrjujejo, razlikujejo se le v poudarku.

source analyses

24ur

Astronavti bodo dosegli rekordno oddaljenost od Zemlje, več kot 400.000 kilometrov.: Ni omenjeno
Kapsula Orion bo Luno dosegla predvidoma 6. aprila po trajektoriji proste vrnitve.: Ni omenjeno
Misija Artemis 2 je prvi polet s človeško posadko proti Luni po več kot 50 letih.: Da: Članek navaja prvi polet s posadko po več kot 50 letih.
Misija Artemis 2 služi kot preizkus sistemov za prihodnje pristanke na Luni in poti na Mars.: Delno: Članek sprašuje o pomembnosti misije in prihodnjih pristankih.
Nasa načrtuje vzpostavitev stalne baze na Luni, vredne 20 milijard dolarjev.: Ni omenjeno
Posadka je v orbiti preverjala sisteme in odpravljala manjše težave s straniščem in komunikacijo.: Ni omenjeno
Program Artemis predstavlja tekmovanje s Kitajsko, ki želi poslati ljudi na Luno do leta 2030.: Ni omenjeno
Prvi pristanek ljudi na Luni v okviru programa Artemis je načrtovan za leto 2028.: Delno: Članek odpira vprašanje, kdaj bi ljudje na Luni lahko pristali.
Raketa Space Launch System (SLS) je najmočnejše operativno vesoljsko plovilo, kar jih je Nasa kdaj izstrelila.: Ni omenjeno
Slovensko podjetje Dewesoft je prispevalo merilne sisteme za raketo in nadzorni center.: Da: Dewesoftovi merilni sistemi se uporabljajo v programu Artemis.
Vlada Donalda Trumpa pritiska na Naso za čimprejšnji pristanek na Luni.: Ni omenjeno
ZDA se pri razvoju pristajalnih modulov zanašajo na zasebni sektor, predvsem podjetji SpaceX in Blue Origin.: Ni omenjeno
Štiričlanska posadka bo v okviru desetdnevne misije obletela Luno brez pristanka.: Delno: Omenjeni so štirje astronavti in da odprava še ne pomeni pristanka.

Bloomberg Adria

Astronavti bodo dosegli rekordno oddaljenost od Zemlje, več kot 400.000 kilometrov.: Delno: Navedeno je, da bodo potovali dlje v vesolje kot kdorkoli v zgodovini.
Kapsula Orion bo Luno dosegla predvidoma 6. aprila po trajektoriji proste vrnitve.: Da: Naveden je datum 6. april in vrnitev s pomočjo gravitacije.
Misija Artemis 2 je prvi polet s človeško posadko proti Luni po več kot 50 letih.: Da: Članek navaja, da gre za prvo odpravo tako blizu Lune po 50 letih.
Misija Artemis 2 služi kot preizkus sistemov za prihodnje pristanke na Luni in poti na Mars.: Da: Članek potrjuje testiranje sistemov za bazo na Luni in pot na Mars.
Nasa načrtuje vzpostavitev stalne baze na Luni, vredne 20 milijard dolarjev.: Ne: Članek omenja načrt v vrednosti 30 milijard dolarjev.
Posadka je v orbiti preverjala sisteme in odpravljala manjše težave s straniščem in komunikacijo.: Delno: Omenjeno je preverjanje sistemov in manevriranje, ne pa stranišča.
Program Artemis predstavlja tekmovanje s Kitajsko, ki želi poslati ljudi na Luno do leta 2030.: Da: Članek omenja tekmo s Kitajsko, ki želi tja do konca desetletja.
Prvi pristanek ljudi na Luni v okviru programa Artemis je načrtovan za leto 2028.: Delno: Senator Kelly izraža skepso glede možnosti pristanka v letu 2028.
Raketa Space Launch System (SLS) je najmočnejše operativno vesoljsko plovilo, kar jih je Nasa kdaj izstrelila.: Ni omenjeno
Slovensko podjetje Dewesoft je prispevalo merilne sisteme za raketo in nadzorni center.: Ni omenjeno
Vlada Donalda Trumpa pritiska na Naso za čimprejšnji pristanek na Luni.: Delno: Omenjen je administrator iz časa Trumpa, ki je pospešil spremembe.
ZDA se pri razvoju pristajalnih modulov zanašajo na zasebni sektor, predvsem podjetji SpaceX in Blue Origin.: Da: Navedeno je, da SpaceX in Blue Origin razvijata lunine pristajalnike.
Štiričlanska posadka bo v okviru desetdnevne misije obletela Luno brez pristanka.: Da: Omenjena je 10-dnevna misija obkrožanja Lune s štirimi astronavti.

Dnevnik

Astronavti bodo dosegli rekordno oddaljenost od Zemlje, več kot 400.000 kilometrov.: Ni omenjeno
Kapsula Orion bo Luno dosegla predvidoma 6. aprila po trajektoriji proste vrnitve.: Delno: Omenjena je tridnevna pot, točen datum pa ni naveden.
Misija Artemis 2 je prvi polet s človeško posadko proti Luni po več kot 50 letih.: Da: Članek navaja, da gre za prvo posadko po letu 1972.
Misija Artemis 2 služi kot preizkus sistemov za prihodnje pristanke na Luni in poti na Mars.: Delno: Utrla naj bi pot pristanku na Luni; Mars ni neposredno omenjen.
Nasa načrtuje vzpostavitev stalne baze na Luni, vredne 20 milijard dolarjev.: Delno: Omenjena je vzpostavitev stalnih baz, vrednost ni navedena.
Posadka je v orbiti preverjala sisteme in odpravljala manjše težave s straniščem in komunikacijo.: Da: Navedeno je odpravljanje težav s straniščem in komunikacijo.
Program Artemis predstavlja tekmovanje s Kitajsko, ki želi poslati ljudi na Luno do leta 2030.: Da: Članek omenja konkuriranje Kitajski in njihov cilj do leta 2030.
Prvi pristanek ljudi na Luni v okviru programa Artemis je načrtovan za leto 2028.: Da: Članek izrecno omenja cilj pristanka na Luni leta 2028.
Raketa Space Launch System (SLS) je najmočnejše operativno vesoljsko plovilo, kar jih je Nasa kdaj izstrelila.: Delno: Opisana je kot nova ogromna raketa za vrnitve na Luno.
Slovensko podjetje Dewesoft je prispevalo merilne sisteme za raketo in nadzorni center.: Ni omenjeno
Vlada Donalda Trumpa pritiska na Naso za čimprejšnji pristanek na Luni.: Delno: Omenjeno kot prizadevanje v času Trumpovega mandata.
ZDA se pri razvoju pristajalnih modulov zanašajo na zasebni sektor, predvsem podjetji SpaceX in Blue Origin.: Ni omenjeno
Štiričlanska posadka bo v okviru desetdnevne misije obletela Luno brez pristanka.: Da: Omenjena je 10-dnevna misija in obkrožitev Lune.

Domovina

Astronavti bodo dosegli rekordno oddaljenost od Zemlje, več kot 400.000 kilometrov.: Delno: Omenjeno je 400.000 km dolgo potovanje okoli Lune.
Kapsula Orion bo Luno dosegla predvidoma 6. aprila po trajektoriji proste vrnitve.: Da: Doseg Lune 6. aprila po prosti povratni trajektoriji.
Misija Artemis 2 je prvi polet s človeško posadko proti Luni po več kot 50 letih.: Da: Prvi polet s posadko po letu 1972 (več kot pol stoletja).
Misija Artemis 2 služi kot preizkus sistemov za prihodnje pristanke na Luni in poti na Mars.: Delno: Utrjevanje poti za pristanek in dokazovanje varnosti sistemov.
Nasa načrtuje vzpostavitev stalne baze na Luni, vredne 20 milijard dolarjev.: Ni omenjeno
Posadka je v orbiti preverjala sisteme in odpravljala manjše težave s straniščem in komunikacijo.: Delno: Omenjena preverjanja sistemov, ne pa stranišča/komunikacije.
Program Artemis predstavlja tekmovanje s Kitajsko, ki želi poslati ljudi na Luno do leta 2030.: Ni omenjeno
Prvi pristanek ljudi na Luni v okviru programa Artemis je načrtovan za leto 2028.: Da: Pristanek je načrtovan v okviru misije Artemis IV leta 2028.
Raketa Space Launch System (SLS) je najmočnejše operativno vesoljsko plovilo, kar jih je Nasa kdaj izstrelila.: Delno: Opisana kot mogočna raketa SLS, ki je ponesla posadko.
Slovensko podjetje Dewesoft je prispevalo merilne sisteme za raketo in nadzorni center.: Ni omenjeno
Vlada Donalda Trumpa pritiska na Naso za čimprejšnji pristanek na Luni.: Ni omenjeno
ZDA se pri razvoju pristajalnih modulov zanašajo na zasebni sektor, predvsem podjetji SpaceX in Blue Origin.: Ni omenjeno
Štiričlanska posadka bo v okviru desetdnevne misije obletela Luno brez pristanka.: Da: Štiričlanska posadka na 10-dnevni poti brez pristanka.

Mladina

Astronavti bodo dosegli rekordno oddaljenost od Zemlje, več kot 400.000 kilometrov.: Ni omenjeno
Kapsula Orion bo Luno dosegla predvidoma 6. aprila po trajektoriji proste vrnitve.: Delno: Omenjena je kapsula Orion, ne pa točen datum 6. april.
Misija Artemis 2 je prvi polet s človeško posadko proti Luni po več kot 50 letih.: Da: Prvi polet s posadko proti Luni po letu 1972.
Misija Artemis 2 služi kot preizkus sistemov za prihodnje pristanke na Luni in poti na Mars.: Da: Baza na Luni bo odskočna deska za poti na Mars.
Nasa načrtuje vzpostavitev stalne baze na Luni, vredne 20 milijard dolarjev.: Da: Vodja Nase omenja 20 milijard dolarjev vredno bazo na Luni.
Posadka je v orbiti preverjala sisteme in odpravljala manjše težave s straniščem in komunikacijo.: Ni omenjeno
Program Artemis predstavlja tekmovanje s Kitajsko, ki želi poslati ljudi na Luno do leta 2030.: Da: Vidijo ga kot tekmovanje s Kitajsko, ki načrtuje pristanek do 2030.
Prvi pristanek ljudi na Luni v okviru programa Artemis je načrtovan za leto 2028.: Da: Pristanek na Luni želijo izvesti do konca leta 2028.
Raketa Space Launch System (SLS) je najmočnejše operativno vesoljsko plovilo, kar jih je Nasa kdaj izstrelila.: Delno: Opisana kot nova ogromna raketa SLS za vrnitve na Luno.
Slovensko podjetje Dewesoft je prispevalo merilne sisteme za raketo in nadzorni center.: Ni omenjeno
Vlada Donalda Trumpa pritiska na Naso za čimprejšnji pristanek na Luni.: Da: Trumpova vlada pritiska za pristanek pred koncem mandata.
ZDA se pri razvoju pristajalnih modulov zanašajo na zasebni sektor, predvsem podjetji SpaceX in Blue Origin.: Da: Zanašajo se na SpaceX in Blue Origin za razvoj modula.
Štiričlanska posadka bo v okviru desetdnevne misije obletela Luno brez pristanka.: Da: Štiričlanska ekipa bo v 10 dneh obletela Luno brez pristanka.

Nova24TV

Astronavti bodo dosegli rekordno oddaljenost od Zemlje, več kot 400.000 kilometrov.: Da: Navedeno je, da se bodo oddaljili več kot 6400 km onkraj Lune.
Kapsula Orion bo Luno dosegla predvidoma 6. aprila po trajektoriji proste vrnitve.: Delno: Omenjena je trajektorija proste vrnitve, datum 6. april pa ni naveden.
Misija Artemis 2 je prvi polet s človeško posadko proti Luni po več kot 50 letih.: Da: Prva človeška odprava proti Luni od misije Apollo 17 leta 1972.
Misija Artemis 2 služi kot preizkus sistemov za prihodnje pristanke na Luni in poti na Mars.: Da: Tlakuje pot prihodnjim pristankom na Luni in astronavtom na Marsu.
Nasa načrtuje vzpostavitev stalne baze na Luni, vredne 20 milijard dolarjev.: Delno: Omenja načrt za bazo blizu južnega pola, a ne navaja vrednosti 20 mrd.
Posadka je v orbiti preverjala sisteme in odpravljala manjše težave s straniščem in komunikacijo.: Delno: Omenjeno je preverjanje sistemov v orbiti, ne pa težav s straniščem.
Program Artemis predstavlja tekmovanje s Kitajsko, ki želi poslati ljudi na Luno do leta 2030.: Ni omenjeno
Prvi pristanek ljudi na Luni v okviru programa Artemis je načrtovan za leto 2028.: Da: Prvi pristanek ljudi na Luni naj bi sledil z misijo Artemis IV leta 2028.
Raketa Space Launch System (SLS) je najmočnejše operativno vesoljsko plovilo, kar jih je Nasa kdaj izstrelila.: Da: SLS je postala najmočnejše operativno plovilo, kar jih je NASA izstrelila.
Slovensko podjetje Dewesoft je prispevalo merilne sisteme za raketo in nadzorni center.: Ni omenjeno
Vlada Donalda Trumpa pritiska na Naso za čimprejšnji pristanek na Luni.: Ni omenjeno
ZDA se pri razvoju pristajalnih modulov zanašajo na zasebni sektor, predvsem podjetji SpaceX in Blue Origin.: Ni omenjeno
Štiričlanska posadka bo v okviru desetdnevne misije obletela Luno brez pristanka.: Da: Štiričlanska posadka na desetdnevni misiji bo Luno le obletela.

RTV Slovenija

Astronavti bodo dosegli rekordno oddaljenost od Zemlje, več kot 400.000 kilometrov.: Ni omenjeno
Kapsula Orion bo Luno dosegla predvidoma 6. aprila po trajektoriji proste vrnitve.: Delno: Omenjeno je, da je kapsula Orion na poti proti Luni.
Misija Artemis 2 je prvi polet s človeško posadko proti Luni po več kot 50 letih.: Da: Članek navaja, da gre za prvo posadko po letu 1972.
Misija Artemis 2 služi kot preizkus sistemov za prihodnje pristanke na Luni in poti na Mars.: Delno: Omenjeno je, da so v orbiti preizkušali sisteme za pot naprej.
Nasa načrtuje vzpostavitev stalne baze na Luni, vredne 20 milijard dolarjev.: Ni omenjeno
Posadka je v orbiti preverjala sisteme in odpravljala manjše težave s straniščem in komunikacijo.: Delno: Omenjeno je preverjanje sistemov v orbiti pred potjo k Luni.
Program Artemis predstavlja tekmovanje s Kitajsko, ki želi poslati ljudi na Luno do leta 2030.: Ni omenjeno
Prvi pristanek ljudi na Luni v okviru programa Artemis je načrtovan za leto 2028.: Ni omenjeno
Raketa Space Launch System (SLS) je najmočnejše operativno vesoljsko plovilo, kar jih je Nasa kdaj izstrelila.: Delno: Raketa SLS je omenjena kot tista, ki je ponesla posadko.
Slovensko podjetje Dewesoft je prispevalo merilne sisteme za raketo in nadzorni center.: Ni omenjeno
Vlada Donalda Trumpa pritiska na Naso za čimprejšnji pristanek na Luni.: Ni omenjeno
ZDA se pri razvoju pristajalnih modulov zanašajo na zasebni sektor, predvsem podjetji SpaceX in Blue Origin.: Ni omenjeno
Štiričlanska posadka bo v okviru desetdnevne misije obletela Luno brez pristanka.: Delno: Omenjena je četverica in desetdnevna misija kroženja okoli Lune.

STA

Astronavti bodo dosegli rekordno oddaljenost od Zemlje, več kot 400.000 kilometrov.: Ni omenjeno
Kapsula Orion bo Luno dosegla predvidoma 6. aprila po trajektoriji proste vrnitve.: Delno: Omenjena je kapsula Orion, ki potuje proti Luni.
Misija Artemis 2 je prvi polet s človeško posadko proti Luni po več kot 50 letih.: Delno: Članek omenja misijo Artemis 2 s posadko, ki potuje proti Luni.
Misija Artemis 2 služi kot preizkus sistemov za prihodnje pristanke na Luni in poti na Mars.: Delno: Navedeno je, da misija utira pot pristanku na Luni.
Nasa načrtuje vzpostavitev stalne baze na Luni, vredne 20 milijard dolarjev.: Ni omenjeno
Posadka je v orbiti preverjala sisteme in odpravljala manjše težave s straniščem in komunikacijo.: Ni omenjeno
Program Artemis predstavlja tekmovanje s Kitajsko, ki želi poslati ljudi na Luno do leta 2030.: Ni omenjeno
Prvi pristanek ljudi na Luni v okviru programa Artemis je načrtovan za leto 2028.: Ni omenjeno
Raketa Space Launch System (SLS) je najmočnejše operativno vesoljsko plovilo, kar jih je Nasa kdaj izstrelila.: Ni omenjeno
Slovensko podjetje Dewesoft je prispevalo merilne sisteme za raketo in nadzorni center.: Ni omenjeno
Vlada Donalda Trumpa pritiska na Naso za čimprejšnji pristanek na Luni.: Ni omenjeno
ZDA se pri razvoju pristajalnih modulov zanašajo na zasebni sektor, predvsem podjetji SpaceX in Blue Origin.: Ni omenjeno
Štiričlanska posadka bo v okviru desetdnevne misije obletela Luno brez pristanka.: Da: Omenjena štiričlanska posadka in desetdnevna misija.

SiOL

Astronavti bodo dosegli rekordno oddaljenost od Zemlje, več kot 400.000 kilometrov.: Ni omenjeno
Kapsula Orion bo Luno dosegla predvidoma 6. aprila po trajektoriji proste vrnitve.: Ni omenjeno
Misija Artemis 2 je prvi polet s človeško posadko proti Luni po več kot 50 letih.: Da: Navaja, da gre za prvi polet s posadko po letu 1972.
Misija Artemis 2 služi kot preizkus sistemov za prihodnje pristanke na Luni in poti na Mars.: Delno: Članek omenja utiranje poti pristanku na Luni, Mars ni omenjen.
Nasa načrtuje vzpostavitev stalne baze na Luni, vredne 20 milijard dolarjev.: Ni omenjeno
Posadka je v orbiti preverjala sisteme in odpravljala manjše težave s straniščem in komunikacijo.: Delno: Omenjeno preverjanje opreme in manjše težave, specifični sistemi ne.
Program Artemis predstavlja tekmovanje s Kitajsko, ki želi poslati ljudi na Luno do leta 2030.: Ni omenjeno
Prvi pristanek ljudi na Luni v okviru programa Artemis je načrtovan za leto 2028.: Da: Besedilo izrecno navaja cilj pristanka na Luni leta 2028.
Raketa Space Launch System (SLS) je najmočnejše operativno vesoljsko plovilo, kar jih je Nasa kdaj izstrelila.: Delno: Opisana je kot nova ogromna raketa, moč ni neposredno primerjana.
Slovensko podjetje Dewesoft je prispevalo merilne sisteme za raketo in nadzorni center.: Ni omenjeno
Vlada Donalda Trumpa pritiska na Naso za čimprejšnji pristanek na Luni.: Ni omenjeno
ZDA se pri razvoju pristajalnih modulov zanašajo na zasebni sektor, predvsem podjetji SpaceX in Blue Origin.: Ni omenjeno
Štiričlanska posadka bo v okviru desetdnevne misije obletela Luno brez pristanka.: Da: Četverica bo v 10 dneh krožila okoli Lune brez omembe pristanka.

Slovenske Novice

Astronavti bodo dosegli rekordno oddaljenost od Zemlje, več kot 400.000 kilometrov.: Da: Navedena razdalja nad 400.000 km kot najbolj oddaljena točka.
Kapsula Orion bo Luno dosegla predvidoma 6. aprila po trajektoriji proste vrnitve.: Delno: Omenjen prihod na oddaljeno stran Lune v ponedeljek.
Misija Artemis 2 je prvi polet s človeško posadko proti Luni po več kot 50 letih.: Da: Besedilo omenja prvi polet s posadko po letu 1972.
Misija Artemis 2 služi kot preizkus sistemov za prihodnje pristanke na Luni in poti na Mars.: Delno: Omenjen je preizkus sistemov za nadaljevanje poti.
Nasa načrtuje vzpostavitev stalne baze na Luni, vredne 20 milijard dolarjev.: Ni omenjeno
Posadka je v orbiti preverjala sisteme in odpravljala manjše težave s straniščem in komunikacijo.: Delno: Omenjeno preverjanje sistemov in težave s komunikacijo.
Program Artemis predstavlja tekmovanje s Kitajsko, ki želi poslati ljudi na Luno do leta 2030.: Ni omenjeno
Prvi pristanek ljudi na Luni v okviru programa Artemis je načrtovan za leto 2028.: Ni omenjeno
Raketa Space Launch System (SLS) je najmočnejše operativno vesoljsko plovilo, kar jih je Nasa kdaj izstrelila.: Delno: Članek omenja izstrelitev rakete SLS, a ne navaja presežnikov.
Slovensko podjetje Dewesoft je prispevalo merilne sisteme za raketo in nadzorni center.: Da: Oprema Dewesofta je na raketi in v nadzornem centru.
Vlada Donalda Trumpa pritiska na Naso za čimprejšnji pristanek na Luni.: Ni omenjeno
ZDA se pri razvoju pristajalnih modulov zanašajo na zasebni sektor, predvsem podjetji SpaceX in Blue Origin.: Ni omenjeno
Štiričlanska posadka bo v okviru desetdnevne misije obletela Luno brez pristanka.: Da: Omenjena 10-dnevna misija, oblet brez pristanka in 4 člani.

Analiza sentimenta

Entiteta	Ključne razlike	STA	RTV Slovenija	24ur	Nova24TV	Mladina	Dnevnik	Domovina	Slovenske Novice	Bloomberg Adria	SiOL
Nasa	Večina poroča nevtralno, Domovina pa poudarja uspeh in varnost.	Nevtralno: Informativna omemba agencije in njenih objav.	Nevtralno: Informativno omenjena kot organizator misije.	Nevtralno: Omenjena kot organizator zgodovinske misije brez vrednotenja.	Nevtralno: Omenjena kot organizator misije in vir informacij.	Nevtralno: Omenjena kot organizator misije in vir informacij o pripravah.	Nevtralno: Informativno omenjena kot organizator in vir informacij.	Pozitivno: Avtor poudarja uspešno izstrelitev in vztrajnost pri varnosti.	Nevtralno: Omenjena kot organizator misije brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: Omenjena kot agencija, ki vodi misijo in postavlja mejnike.	Nevtralno: Informativno omenjena kot organizator misije.
Christina Koch	Vsi viri so nevtralni; razlika je le v poudarku na spolu.	Nevtralno: Implicirana kot članica posadke brez izrecnega vrednotenja.	Nevtralno: Omenjena le kot članica posadke misije Artemis 2.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjena kot specialistka misije in prva ženska.	Nevtralno: Omenjena kot prva ženska v posadki za polet proti Luni.	Nevtralno: Omenjena le kot članica posadke brez vrednotenja.	Nevtralno: Omenjena le kot članica štiričlanske posadke misije.	Nevtralno: Informativno navedena kot članica posadke.	Nevtralno: Omenjena kot specialistka misije in prva ženska pri Luni.	Nevtralno: Citirana glede pogleda na planet brez meta-vrednotenja.
Reid Wiseman	Vsi viri so nevtralni; razlika je le v citiranju izjav.	Nevtralno: Omenjen kot poveljnik misije in avtor fotografij.	Nevtralno: Citiran kot govorec o vizualni izkušnji brez meta-vrednotenja.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjen le kot poveljnik posadke.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjen le kot član posadke brez vrednotenja.	Nevtralno: Astronavt je citiran in omenjen kot poveljnik misije.	Nevtralno: Informativno naveden kot član posadke.	Nevtralno: Citiran kot poveljnik misije in informativno opisan.	Nevtralno: Omenjen le kot član posadke.
Victor Glover	Vsi nevtralni; nekateri izpostavijo le rasno pripadnost.	Nevtralno: Impliciran kot član posadke brez izrecnega vrednotenja.	Nevtralno: Omenjen le kot član posadke misije Artemis 2.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjen kot pilot in prvi temnopolti astronavt na Luni.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjen le kot član posadke brez vrednotenja.	Nevtralno: Omenjen le kot član štiričlanske posadke misije.	Nevtralno: Informativno naveden kot član posadke.	Nevtralno: Omenjen kot pilot in prvi temnopolti astronavt na misiji.	Nevtralno: Omenjen le kot član posadke.
Jeremy Hansen	Vsi viri so nevtralni; razlika je le v poudarku na državljanstvu.	Nevtralno: Impliciran kot član posadke brez izrecnega vrednotenja.	Nevtralno: Omenjen le kot član posadke misije Artemis 2.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjen kot specialist misije in prvi neameriški državljan.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjen le kot član posadke brez vrednotenja.	Nevtralno: Omenjen le kot član štiričlanske posadke misije.	Nevtralno: Informativno naveden kot član posadke.	Nevtralno: Omenjen kot prvi kanadski astronavt na misiji proti Luni.	Nevtralno: Omenjen le kot član posadke.
ZDA	Vsi viri so nevtralni, razlikujejo se le v geopolitičnem poudarku.	Nevtralno: Omenjena država izvora vesoljske agencije.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjeni le ameriški astronavti kot del posadke.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjene v kontekstu izvora astronavtov in vlaganj v misijo.	Nevtralno: Omenjene v kontekstu naložb in vzpostavitve baz.	Nevtralno: Omenjena ameriška vesoljska agencija in lokacija na Floridi.	Nevtralno: Omenjene v kontekstu državljanstva astronavtov.	Nevtralno: Omenjene v kontekstu tekmovanja s Kitajsko za Luno.	Ni omenjeno
Kanada	Enotno nevtralna omemba le prek državljanstva astronavta.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjeni le kanadski astronavti kot del posadke.	Nevtralno: Posredno omenjena preko kanadskega astronavta Hansena.	Nevtralno: Omenjena kot država, iz katere prihaja eden od astronavtov.	Nevtralno: Implicirana preko narodnosti člana posadke.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjena v kontekstu državljanstva astronavta.	Nevtralno: Omenjena v povezavi z državljanstvom astronavta Hansna.	Ni omenjeno
Jared Isaacman	Viri ga enotno, a napačno navajajo kot vodjo Nase.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Citiran kot administrator Nase o začetku nove ere.	Nevtralno: Citiran kot vodja Nase glede načrtov za bazo na Luni.	Nevtralno: Nastopa kot govorec, ki poroča o stanju posadke.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjen kot administrator in govorec o načrtih misije.	Ni omenjeno
Donald Trump	Viri so nevtralni, razlikujejo se le v časovnem kontekstu.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjen kot govorec, ki izvaja pritisk na časovnico projekta.	Nevtralno: Omenjen v kontekstu preteklega mandata in naložb.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjen zgolj kot časovni okvir za Isaacmanovo funkcijo.	Ni omenjeno
Kitajska	Viri enotno nevtralno poudarjajo vlogo vesoljske tekmice.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjena kot tekmica v vesoljski tekmi za pristanek na Luni.	Nevtralno: Omenjena kot konkurentka v vesoljski tekmi.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjena kot tekmica v vesoljski tekmi z lastnimi uspehi.	Ni omenjeno
Dewesoft	Le 24ur in Slovenske novice izpostavljajo slovensko znanje.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Pozitivno: Izpostavljeno kot slovensko znanje, ki prispeva k misiji.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Pozitivno: Izpostavljena pomembna vloga in slovensko znanje.	Ni omenjeno	Ni omenjeno
SpaceX	Viri ga nevtralno opisujejo kot ključnega partnerja ZDA.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjeno kot podjetje, na katerega se ZDA zanašajo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjen kot razvijalec pristajalnikov in partner misije.	Ni omenjeno
Blue Origin	Le redki viri poročajo, poudarek je le na tehničnem razvoju.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjeno kot podjetje, ki razvija pristajalni modul.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjen kot razvijalec pristajalnikov in partner misije.	Ni omenjeno
Lockheed Martin	Le Bloomberg Adria poroča nevtralno o vesoljski tehnologiji.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Informativno omenjen kot proizvajalec kapsule Orion.	Ni omenjeno
Boeing	Le Bloomberg Adria nevtralno omenja vlogo pri raketi SLS.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Informativno omenjen kot proizvajalec rakete SLS.	Ni omenjeno

entities

Nasa
Christina Koch
Reid Wiseman
Victor Glover
Jeremy Hansen
ZDA
Kanada
Jared Isaacman
Donald Trump
Kitajska
Dewesoft
SpaceX
Blue Origin
Lockheed Martin
Boeing

key differences

Blue Origin: Le redki viri poročajo, poudarek je le na tehničnem razvoju.
Boeing: Le Bloomberg Adria nevtralno omenja vlogo pri raketi SLS.
Christina Koch: Vsi viri so nevtralni; razlika je le v poudarku na spolu.
Dewesoft: Le 24ur in Slovenske novice izpostavljajo slovensko znanje.
Donald Trump: Viri so nevtralni, razlikujejo se le v časovnem kontekstu.
Jared Isaacman: Viri ga enotno, a napačno navajajo kot vodjo Nase.
Jeremy Hansen: Vsi viri so nevtralni; razlika je le v poudarku na državljanstvu.
Kanada: Enotno nevtralna omemba le prek državljanstva astronavta.
Kitajska: Viri enotno nevtralno poudarjajo vlogo vesoljske tekmice.
Lockheed Martin: Le Bloomberg Adria poroča nevtralno o vesoljski tehnologiji.
Nasa: Večina poroča nevtralno, Domovina pa poudarja uspeh in varnost.
Reid Wiseman: Vsi viri so nevtralni; razlika je le v citiranju izjav.
SpaceX: Viri ga nevtralno opisujejo kot ključnega partnerja ZDA.
Victor Glover: Vsi nevtralni; nekateri izpostavijo le rasno pripadnost.
ZDA: Vsi viri so nevtralni, razlikujejo se le v geopolitičnem poudarku.

source analyses

24ur

Blue Origin: Ni omenjeno
Boeing: Ni omenjeno
Christina Koch: Ni omenjeno
Dewesoft: Pozitivno: Izpostavljeno kot slovensko znanje, ki prispeva k misiji.
Donald Trump: Ni omenjeno
Jared Isaacman: Ni omenjeno
Jeremy Hansen: Ni omenjeno
Kanada: Nevtralno: Omenjeni le kanadski astronavti kot del posadke.
Kitajska: Ni omenjeno
Lockheed Martin: Ni omenjeno
Nasa: Nevtralno: Omenjena kot organizator zgodovinske misije brez vrednotenja.
Reid Wiseman: Ni omenjeno
SpaceX: Ni omenjeno
Victor Glover: Ni omenjeno
ZDA: Nevtralno: Omenjeni le ameriški astronavti kot del posadke.

Bloomberg Adria

Blue Origin: Nevtralno: Omenjen kot razvijalec pristajalnikov in partner misije.
Boeing: Nevtralno: Informativno omenjen kot proizvajalec rakete SLS.
Christina Koch: Nevtralno: Omenjena kot specialistka misije in prva ženska pri Luni.
Dewesoft: Ni omenjeno
Donald Trump: Nevtralno: Omenjen zgolj kot časovni okvir za Isaacmanovo funkcijo.
Jared Isaacman: Nevtralno: Omenjen kot administrator in govorec o načrtih misije.
Jeremy Hansen: Nevtralno: Omenjen kot prvi kanadski astronavt na misiji proti Luni.
Kanada: Nevtralno: Omenjena v povezavi z državljanstvom astronavta Hansna.
Kitajska: Nevtralno: Omenjena kot tekmica v vesoljski tekmi z lastnimi uspehi.
Lockheed Martin: Nevtralno: Informativno omenjen kot proizvajalec kapsule Orion.
Nasa: Nevtralno: Omenjena kot agencija, ki vodi misijo in postavlja mejnike.
Reid Wiseman: Nevtralno: Citiran kot poveljnik misije in informativno opisan.
SpaceX: Nevtralno: Omenjen kot razvijalec pristajalnikov in partner misije.
Victor Glover: Nevtralno: Omenjen kot pilot in prvi temnopolti astronavt na misiji.
ZDA: Nevtralno: Omenjene v kontekstu tekmovanja s Kitajsko za Luno.

Dnevnik

Blue Origin: Ni omenjeno
Boeing: Ni omenjeno
Christina Koch: Nevtralno: Omenjena le kot članica posadke brez vrednotenja.
Dewesoft: Ni omenjeno
Donald Trump: Nevtralno: Omenjen v kontekstu preteklega mandata in naložb.
Jared Isaacman: Nevtralno: Nastopa kot govorec, ki poroča o stanju posadke.
Jeremy Hansen: Nevtralno: Omenjen le kot član posadke brez vrednotenja.
Kanada: Nevtralno: Implicirana preko narodnosti člana posadke.
Kitajska: Nevtralno: Omenjena kot konkurentka v vesoljski tekmi.
Lockheed Martin: Ni omenjeno
Nasa: Nevtralno: Informativno omenjena kot organizator in vir informacij.
Reid Wiseman: Nevtralno: Omenjen le kot član posadke brez vrednotenja.
SpaceX: Ni omenjeno
Victor Glover: Nevtralno: Omenjen le kot član posadke brez vrednotenja.
ZDA: Nevtralno: Omenjene v kontekstu naložb in vzpostavitve baz.

Domovina

Blue Origin: Ni omenjeno
Boeing: Ni omenjeno
Christina Koch: Nevtralno: Omenjena le kot članica štiričlanske posadke misije.
Dewesoft: Ni omenjeno
Donald Trump: Ni omenjeno
Jared Isaacman: Ni omenjeno
Jeremy Hansen: Nevtralno: Omenjen le kot član štiričlanske posadke misije.
Kanada: Ni omenjeno
Kitajska: Ni omenjeno
Lockheed Martin: Ni omenjeno
Nasa: Pozitivno: Avtor poudarja uspešno izstrelitev in vztrajnost pri varnosti.
Reid Wiseman: Nevtralno: Astronavt je citiran in omenjen kot poveljnik misije.
SpaceX: Ni omenjeno
Victor Glover: Nevtralno: Omenjen le kot član štiričlanske posadke misije.
ZDA: Nevtralno: Omenjena ameriška vesoljska agencija in lokacija na Floridi.

Mladina

Blue Origin: Nevtralno: Omenjeno kot podjetje, ki razvija pristajalni modul.
Boeing: Ni omenjeno
Christina Koch: Nevtralno: Omenjena kot prva ženska v posadki za polet proti Luni.
Dewesoft: Ni omenjeno
Donald Trump: Nevtralno: Omenjen kot govorec, ki izvaja pritisk na časovnico projekta.
Jared Isaacman: Nevtralno: Citiran kot vodja Nase glede načrtov za bazo na Luni.
Jeremy Hansen: Ni omenjeno
Kanada: Nevtralno: Omenjena kot država, iz katere prihaja eden od astronavtov.
Kitajska: Nevtralno: Omenjena kot tekmica v vesoljski tekmi za pristanek na Luni.
Lockheed Martin: Ni omenjeno
Nasa: Nevtralno: Omenjena kot organizator misije in vir informacij o pripravah.
Reid Wiseman: Ni omenjeno
SpaceX: Nevtralno: Omenjeno kot podjetje, na katerega se ZDA zanašajo.
Victor Glover: Ni omenjeno
ZDA: Nevtralno: Omenjene v kontekstu izvora astronavtov in vlaganj v misijo.

Nova24TV

Blue Origin: Ni omenjeno
Boeing: Ni omenjeno
Christina Koch: Nevtralno: Omenjena kot specialistka misije in prva ženska.
Dewesoft: Ni omenjeno
Donald Trump: Ni omenjeno
Jared Isaacman: Nevtralno: Citiran kot administrator Nase o začetku nove ere.
Jeremy Hansen: Nevtralno: Omenjen kot specialist misije in prvi neameriški državljan.
Kanada: Nevtralno: Posredno omenjena preko kanadskega astronavta Hansena.
Kitajska: Ni omenjeno
Lockheed Martin: Ni omenjeno
Nasa: Nevtralno: Omenjena kot organizator misije in vir informacij.
Reid Wiseman: Nevtralno: Omenjen le kot poveljnik posadke.
SpaceX: Ni omenjeno
Victor Glover: Nevtralno: Omenjen kot pilot in prvi temnopolti astronavt na Luni.
ZDA: Ni omenjeno

RTV Slovenija

Blue Origin: Ni omenjeno
Boeing: Ni omenjeno
Christina Koch: Nevtralno: Omenjena le kot članica posadke misije Artemis 2.
Dewesoft: Ni omenjeno
Donald Trump: Ni omenjeno
Jared Isaacman: Ni omenjeno
Jeremy Hansen: Nevtralno: Omenjen le kot član posadke misije Artemis 2.
Kanada: Ni omenjeno
Kitajska: Ni omenjeno
Lockheed Martin: Ni omenjeno
Nasa: Nevtralno: Informativno omenjena kot organizator misije.
Reid Wiseman: Nevtralno: Citiran kot govorec o vizualni izkušnji brez meta-vrednotenja.
SpaceX: Ni omenjeno
Victor Glover: Nevtralno: Omenjen le kot član posadke misije Artemis 2.
ZDA: Ni omenjeno

STA

Blue Origin: Ni omenjeno
Boeing: Ni omenjeno
Christina Koch: Nevtralno: Implicirana kot članica posadke brez izrecnega vrednotenja.
Dewesoft: Ni omenjeno
Donald Trump: Ni omenjeno
Jared Isaacman: Ni omenjeno
Jeremy Hansen: Nevtralno: Impliciran kot član posadke brez izrecnega vrednotenja.
Kanada: Ni omenjeno
Kitajska: Ni omenjeno
Lockheed Martin: Ni omenjeno
Nasa: Nevtralno: Informativna omemba agencije in njenih objav.
Reid Wiseman: Nevtralno: Omenjen kot poveljnik misije in avtor fotografij.
SpaceX: Ni omenjeno
Victor Glover: Nevtralno: Impliciran kot član posadke brez izrecnega vrednotenja.
ZDA: Nevtralno: Omenjena država izvora vesoljske agencije.

SiOL

Blue Origin: Ni omenjeno
Boeing: Ni omenjeno
Christina Koch: Nevtralno: Citirana glede pogleda na planet brez meta-vrednotenja.
Dewesoft: Ni omenjeno
Donald Trump: Ni omenjeno
Jared Isaacman: Ni omenjeno
Jeremy Hansen: Nevtralno: Omenjen le kot član posadke.
Kanada: Ni omenjeno
Kitajska: Ni omenjeno
Lockheed Martin: Ni omenjeno
Nasa: Nevtralno: Informativno omenjena kot organizator misije.
Reid Wiseman: Nevtralno: Omenjen le kot član posadke.
SpaceX: Ni omenjeno
Victor Glover: Nevtralno: Omenjen le kot član posadke.
ZDA: Ni omenjeno

Slovenske Novice

Blue Origin: Ni omenjeno
Boeing: Ni omenjeno
Christina Koch: Nevtralno: Informativno navedena kot članica posadke.
Dewesoft: Pozitivno: Izpostavljena pomembna vloga in slovensko znanje.
Donald Trump: Ni omenjeno
Jared Isaacman: Ni omenjeno
Jeremy Hansen: Nevtralno: Informativno naveden kot član posadke.
Kanada: Nevtralno: Omenjena v kontekstu državljanstva astronavta.
Kitajska: Ni omenjeno
Lockheed Martin: Ni omenjeno
Nasa: Nevtralno: Omenjena kot organizator misije brez meta-vrednotenja.
Reid Wiseman: Nevtralno: Informativno naveden kot član posadke.
SpaceX: Ni omenjeno
Victor Glover: Nevtralno: Informativno naveden kot član posadke.
ZDA: Nevtralno: Omenjene v kontekstu državljanstva astronavtov.

Viri

articles

article order
30
body
Houston, 03. aprila (STA) Ameriška vesoljska agencija Nasa je danes objavila prvi fotografiji Zemlje, ki ju je iz kapsule Orion posnel poveljnik misije Artemis 2 Reid Wiseman. Ta skupaj s tremi drugimi člani posadke potuje proti Luni. Cilj Nasine desetdnevne misije je utreti pot pristanku na Luni ...
language
slv
published at
2026-04-03T18:55:03
source
STA
title
Nasa objavila prvi fotografiji Zemlje, posneti iz kapsule Orion
url
https://www.sta.si/3541753/
article order
29
body
Prvo fotografijo so v Nasinem kontrolnem centru v Houstonu opisali kot "opomnik, da ne glede na to, kako daleč gremo, smo še vedno en svet, ki opazuje, upa in sega višje", poroča ameriški medij CNN. Wiseman je po poročanju CNN pojasnil, da je v nekem trenutku kontrolni center njihovo plovilo preusmeril tako, da so lahko videli celotno zemeljsko kroglo. "Lahko si videl Afriko, Evropo. In če si pogledal zelo natančno, si lahko videl severni sij. To je bil najbolj spektakularen trenutek". Na drugi fotografiji je del Zemlje videti skozi eno od oken kapsule Orion. Četverica astronavtov misije Artemis 2 je ponoči po srednjeevropskem času zagnala motor kapsule Orion in se iz Zemljine orbite odpravila na pot proti Luni, okoli katere bo nato krožila v okviru desetdnevne Nasine misije. Posadka, ki jo sestavljajo Američani Wiseman, Victor Glover in Christina Koch ter Kanadčan Jeremy Hansen, je pred tem skoraj 24 ur krožila okoli Zemlje, da bi preizkusila sisteme in se odločila, ali bo nadaljevala pot proti Luni. Raketo Space Launch System (SLS), ki je v kapsuli Orion proti Luni prvič po letu 1972 ponesla človeško posadko, so z vesoljskega izstrelišča v Cape Canaveralu na Floridi izstrelili v četrtek ponoči po našem času.
language
slv
published at
2026-04-03T19:22:41
source
RTV Slovenija
title
Nasa objavila prvi fotografiji Zemlje, posneti iz kapsule Orion
url
https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/nasa-objavila-prvi-fotografiji-zemlje-posneti-iz-kapsule-orion/778454
article order
27
body
Zgodovinski trenutki za človeštvo: izstrelitev proti Luni je uspela. Gre za prvi polet proti Luni s človeško posadko po več kot 50 letih - iz vesoljskega izstrelišča na Floridi so v okviru zgodovinske Nasine misije Artemis 2 v vesolje uspešno poleteli štirje ameriški in kanadski astronavti. Svoj prispevek k izstrelitvi je dalo tudi slovensko znanje, v programu Artemis namreč uporabljajo merilne sisteme trboveljskega podjetja Dewesoft, ki z Naso sicer sodeluje že več kot 20 let. Zakaj je ta Nasina misija pomembna in kdaj bi lahko ljudje na Luni tudi pristali? Podrobnosti o odpravi je v oddaji Svet na Kanalu A predstavil Tomaž Zwitter z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko.
language
slv
published at
2026-04-02T17:42:59
source
24ur
title
Proti Luni poleteli prvič po pol stoletja, a odprava še ne pomeni tudi pristanka
url
https://www.24ur.com/novice/znanost-in-tehnologija/proti-luni-poleteli-prvic-po-pol-stoletja-a-odprava-se-ne-pomeni-tudi-pristanka.html
article order
21
body
NASA je po več kot pol stoletja spet poslala ljudi proti Luni. V sredo, 1. aprila 2026, ob 18:35 po lokalnem času je z izstrelitvenega kompleksa 39B v Kennedyjevem vesoljskem središču na Floridi poletela raketa Space Launch System (SLS) z vesoljskim plovilom Orion na vrhu. Na krovu so bili štirje astronavti, ki so se podali na desetdnevno testno misijo Artemis II - prvo človeško odpravo proti Luni od misije Apollo 17 leta 1972. Misija je čista preizkušnja. Astronavti ne bodo pristali na Luni, temveč jo bodo obleteli po trajektoriji proste vrnitve, ki se opira na gravitacijo Lune in Zemlje. Med potjo bodo preleteli približno 1,1 milijona kilometrov in se oddaljili od Zemlje dlje kot kdorkoli doslej - več kot 6400 kilometrov onkraj Lune. To bo nov rekord v oddaljenosti človeka od našega planeta. Po obletu se bodo vrnili in pristali v Tihem oceanu. "Artemis II bo tlakoval pot prihodnjim pristankom na Luni, pa tudi naslednjemu velikemu skoku - astronavtom na Marsu," je med drugim zapisala NASA na X. Posadko vodi poveljnik Reid Wiseman, pilot je Victor Glover, medtem ko sta misijska specialista Christina Koch in kanadski astronavt Jeremy Hansen. Gre za zgodovinsko mešanico: Glover je prvi temnopolt astronavt na poti proti Luni, Koch prva ženska, Hansen pa prvi neameriški državljan, ki je poletel tako daleč v globoki vesolje. Vsi štirje so po izstrelitvi sporočili, da so varni, v odličnem razpoloženju in pripravljeni na pustolovščino. Takoj po izstrelitvi je Orion vstopil v orbito okoli Zemlje, kjer posadka in zemeljska ekipa v naslednjih približno 24 urah temeljito preverjata vse sisteme plovila. Če bo vse delovalo po načrtih, bo sledil ključni manever, ki bo Orion usmeril proti Luni. NASA poudarja, da je varnost na prvem mestu, zato obstaja možnost, da se misija skrajša in astronavti prej kot načrtovano zavijejo nazaj proti Zemlji. "Posadka Artemisa meče naokoli svoje iPhone ki lebdijo v breztežnosti," je zapisal ob videoposnetku uporabnik na X. Izstrelitev je potekala gladko, čeprav so jo v preteklih mesecih večkrat prestavili zaradi tehničnih težav. Raketa SLS je ob vzletu razvila več kot 8,8 milijona funtov potiska in postala najmočnejše operativno vesoljsko plovilo, kar ga je NASA kdaj izstrelila. Preden so astronavti vstopili, so v raketo natočili več kot 2,6 milijona litrov goriva. Artemis II predstavlja pomemben korak v novi eri raziskovanja globokega vesolja. Za polovico svetovnega prebivalstva, ki se je rodila po zadnji misiji Apollo, je to prvič, da vidijo ljudi na poti proti Luni. Za razliko od programa Apollo, ki je bil osredotočen predvsem na hitro zmago v tekmi s Sovjetsko zvezo, Artemis stremi k trajnostni prisotnosti na Luni. NASA načrtuje vzpostavitev baze blizu južnega pola Lune, ki bo služila kot odskočna deska za prihodnje polete na Mars. Administrator NASA Jared Isaacman je po uspešni izstrelitvi dejal, da se začenja nova era raziskovanja, naslednji koraki programa Artemis pa so že začrtani. Misija Artemis III je načrtovana za leto 2027 in bo vključevala testiranje priklopa s luninim pristajalcem v orbiti okoli Zemlje. Prvi pristanek ljudi na Luni po letu 1972 pa naj bi sledil z misijo Artemis IV leta 2028. S tem NASA želi zagotoviti redne polete in postaviti temelje za dolgoročno človeško prisotnost na Luni in še dlje.
language
slv
published at
2026-04-02T12:51:51
source
Nova24TV
title
Artemis II: Uspešen polet proti Luni po pol stoletja
url
https://nova24tv.si/artemis-ii-uspesen-polet-proti-luni-po-pol-stoletja/
article order
0
body
Štirje astronavti iz ZDA in Kanade bodo v okviru zgodovinske misije Artemis 2 poleteli v vesolje, kar bo prvi polet proti Luni s posadko po več kot 50 letih Štirje astronavti iz ZDA in Kanade bodo v okviru zgodovinske misije Artemis 2 predvidoma danes poleteli v vesolje, kar bo prvi polet proti Luni s posadko po več kot 50 letih. Pristanek na Luni sicer v tej fazi še ni predviden. Izstrelitev je načrtovana nekaj po 18. uri po lokalnem oz. nekaj čez polnoč v četrtek po srednjeevropskem času. Misija Artemis 2 ameriške vesoljske agencije Nasa je bila večkrat preložena, če ne bo dodatnih presenečenj, pa bodo prvič po letu 1972 poslali človeško posadko proti Luni, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Gre tudi za prvi polet Nasine rakete Space Launch System (SLS), ki bo v vesolje v kapsuli Orion ponesla enega astronavta iz Kanade in tri iz ZDA, med njimi tudi Christino Koch - prvo žensko, ki bo sodelovala v poletu proti Luni. Ekipa bo v okviru približno 10-dnevne misije obletela Luno in se vrnila na Zemljo. Predstavniki Nase so v torek izrazili optimizem glede zadnjih priprav, pa tudi glede vremenskih pogojev za izstrelitev, navaja AFP. Misija Artemis 2 je bila prvotno načrtovana že za november 2024, vendar so jo zaradi tehničnih in drugih težav večkrat preložili. Nasa je pred tem leta 2022 uspešno izvedla poskusni polet okrog Lune brez posadke z misijo Artemis 1, nova ogromna oranžno-bela raketa SLS pa je zasnovana tako, da bo v prihodnjih letih omogočila ponavljajoče se vrnitve na Luno. Misiji Artemis 2 bo namreč sledila misija Artemis 3, ki bo namenjena testu priključitve pristajalnega modula, nato naj bi astronavti v okviru misij Artemis 4 in 5 tudi pristali na Luni, kar želijo izvesti do konca leta 2028. Nedavno imenovani vodja Nase Jared Isaacman je minuli teden dejal tudi, da nameravajo ZDA v naslednjih letih na Luni postaviti 20 milijard dolarjev vredno bazo, ki bo odskočna deska za nadaljnje raziskovanje in kasnejše poti na Mars. Ambiciozni program Artemis se sicer že od začetka sooča z zamudami in presežnimi stroški. Vlada predsednika ZDA Donalda Trumpa ob tem pritiska na Naso, da bi pristanek na Luni izvedli še pred koncem njegovega mandata, nekateri strokovnjaki pa izražajo dvome v izvedljivost tega projekta, navaja AFP. Washington se pri programu Artemis izdatno zanaša tudi na zasebni sektor in vesoljska podjetja ameriških milijarderjev, kot sta SpaceX Elona Muska in Blue Origin Jeffa Bezosa. Za spust na površino Lune in pristanek bodo namreč potrebovali še pristajalni modul, ki ga podjetji še razvijata. Ameriška vlaganja v misijo Artemis mnogi vidijo tudi kot tekmovanje s Kitajsko, ki si trenutno prizadeva poslati ljudi na Luno do leta 2030, navaja AFP.
language
slv
published at
2026-04-01T10:43:09
source
Mladina
title
Zgodovinski polet proti Luni
url
https://www.mladina.si/247769/zgodovinski-polet-proti-luni/
article order
10
body
Ameriška vesoljska agencija Nasa je astronavtom misije Artemis 2 odobrila nadaljevanje poti proti Luni. Astronavti, ki trenutno krožijo okoli Zemlje, bodo nekaj pred 2. uro po našem času zagnali motor kapsule Orion, da jo pošljejo na tridnevno pot, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Posadka je skoraj 24 ur krožila okoli Zemlje, da bi preizkusila sisteme in se odločila, ali bo nadaljevala štiridnevno pot proti Luni. Potrditev z Nase je prišla po sestanku, ki so ga sklenili okoli 22. ure po našem času, je sporočil vodja poleta Jeff Radigan iz kontrolnega centra v Houstonu. "Kontrolorji leta bodo med manevrom natančno spremljali delovanje motorjev, vodenje in navigacijske podatke, da bi zagotovili, da Orion ostane natančno poravnan za odhodno pot," je sporočila Nasa. Posadka, ki jo sestavljajo Američani Reid Wiseman, Victor Glover in Christina Koch ter Kanadčan Jeremy Hansen, so prve ure v vesolju preživeli s pregledovanjem opreme in odpravljanjem manjših težav, da bi zagotovili zanesljivost in varnost vesoljskega plovila, ki še nikoli ni prevažalo ljudi, še poroča AFP. Naleteli so na težave s krmilnikom stranišča in komunikacijsko težavo, ki pa so jih astronavti odpravili. "Astronavtom Artemis 2 gre odlično," je v objavi na X dejal vodja Nase Jared Isaacman. Sporočil je še, da so astronavti odlično razpoloženi. Trenutno obdobje ameriških naložb v pristanek na Luno je bila med mandatom predsednika Donalda Trumpa prikazana kot prizadevanje za konkuriranje Kitajski, ki si prizadeva, da bi na Luni ljudje pristali do leta 2030. Med brifingom po izstrelitvi je Isaacman dejal, da je konkurenca "odličen način za mobilizacijo državnih virov". Iz vesoljskega izstrelišča v Cape Canaveralu na Floridi so danes ponoči po srednjeevropskem času v okviru Nasine misije Artemis 2 uspešno izstrelili raketo Space Launch System (SLS), ki je proti Luni v kapsuli Orion prvič po letu 1972 ponesla človeško posadko. Orion bo v okviru 10-dnevne misije Artemis 2, katere cilj je utreti pot pristanku na Luni leta 2028, obkrožil Luno. Misija Artemis 2 je bila prvotno načrtovana že za november 2024, vendar so jo zaradi tehničnih in drugih težav večkrat preložili. Nasa je pred tem leta 2022 uspešno izvedla poskusni polet okrog Lune brez posadke z misijo Artemis 1, nova ogromna oranžno-bela raketa SLS pa je zasnovana tako, da bo v prihodnjih letih omogočila ponavljajoče se vrnitve na Luno. To bi ZDA omogočilo vzpostavitev stalnih baz za raziskovanje.
language
slv
published at
2026-04-02T22:13:24
source
Dnevnik
title
Nasa: Astronavti misije Artemis 2 lahko nadaljujejo pot proti Luni
url
https://www.dnevnik.si/novice/svet/nasa-astronavtom-misije-artemis-2-dala-odobrila-nadaljevanje-poti-proti-luni-2794599/
article order
25
body
"Pred nami je čudovit vzhod Lune. Gremo naravnost proti njej," so bile besede, ki jih je približno pet minut po izstrelitvi izrekel Reid Wiseman, Nasin astronavt in poveljnik misije Artemis II. To je bil čustven trenutek, ko se je po več kot pol stoletja človeštvo znova podalo na pot proti našemu naravnemu satelitu. Dogodek na Floridi je po poročanju lokalnih medijev v živo spremljalo več kot 400 tisoč ljudi. Nasina misija Artemis II je z grmenjem poletela z obale Floride in svojo štiričlansko posadko ponesla na zgodovinsko potovanje okoli Lune. NASA je s tem uspešno izstrelila misijo, ki predstavlja prvi polet s človeško posadko v bližino Lune po zaključku programa Apollo leta 1972. Skoraj 98 metrov visoka in 32 nadstropij visoka raketa Space Launch System (SLS) je vzletela v sredo zgodaj zvečer ob 18.35 po lokalnem času, kar pomeni natančno ob 00.35 ponoči po našem, srednjeevropskem času. Vzletela je s Cape Canaverala na Floridi in poslala kapsulo s posadko Orion na 10-dnevno potovanje. Izstrelitev je sledila izjemno napetemu odštevanju, med katerim so morali inženirji odpraviti več tehničnih preprek. Ekipe so med polnjenjem goriva raketo podrobno spremljale zaradi nevarnosti uhajanja tekočega vodika - težave, ki je misijo v preteklosti že prestavila, vendar na dan izstrelitve tokrat k sreči niso zaznali večjih odstopanj. Inženirji so tik pred zdajci in pred prižigom zelene luči za vzlet uspešno rešili tudi težave s senzorji na baterijah ter sistemom za prekinitev poleta. Gre za kritičen varnostni mehanizem, namenjen uničenju rakete, če bi le-ta nevarno zašla z začrtane smeri. Po vseh preverjanjih je mogočna raketa vzletela pred množico ljudi, ki se je zbrala v bližini izstrelitvenega mesta, posadka pa je zdaj na poti, ki jo bo ponesla v orbito okoli Lune in nato nazaj proti Zemlji. Pričakuje se, da bo kapsula Luno dosegla okoli 6. aprila, na šesti dan misije. Cilj potovanja je utrjevanje poti za pristanek na Luni v prihodnosti. Čeprav kapsula Orion na misiji Artemis II ne bo pristala na Luni, bo letela po tako imenovani "prosti povratni trajektoriji", ki bo obkrožila Mesec. Glavni namen te poti je neizpodbitno dokazati, da lahko plovilo in njegovi sistemi za ohranjanje življenja varno vzdržujejo posadko v zahtevnem okolju globokega vesolja za vse prihodnje misije. Načrt ameriške vesoljske agencije je, da se na površje edinega Zemljinega naravnega satelita znova spustijo na naslednjih poletih, pri čemer naj bi pristanek izvedli v okviru misije Artemis IV leta 2028. Pričakuje se, da bo misija Artemis II trajala približno 10 dni in bo sledila naslednjemu časovnemu načrtu: Posadka bo prva dva dneva preživela v visoki zemeljski orbiti, kjer bo izvedla obsežna preverjanja sistemov vesoljskega plovila. Ko bodo ta preverjanja uspešno zaključena, bo Orionov pogonski sistem izvedel "vžig za prehod na lunarno trajektorijo" (translunar injection). Gre za kritičen manever Orionovega pogonskega sistema. Ta manever, ki sledi začetnemu preverjanju sistemov, plovilo potisne iz zemeljske orbite in ga usmeri na neposredno pot proti Luni. Med tranzitom proti Mesecu bodo astronavti v naslednjih dneh nadaljevali z natančnim nadzorom Orionovih sistemov. Vesoljsko plovilo bo nato preletelo območje za Luno po tako imenovani "prosti povratni trajektoriji" - gre za strateško pot, ki s pomočjo gravitacije kapsulo naravno usmeri nazaj proti Zemlji, ne da bi za to potrebovala kakršen koli dodaten pogon. Orion bo vstopil v Lunino gravitacijsko polje, ki bo na tej točki postalo močnejše od Zemljinega. Astronavti bodo prvih nekaj ur tega dneva preživeli ob testiranju svojih vesoljskih oblek. Vadili bodo, kako hitro si jih lahko nadenejo, jih napolnijo s tlakom in se varno pripnejo v svoje sedeže. To je dan, ko bo posadka letela mimo Lune. Vesoljsko plovilo se bo Mesecu najbolj približalo in bo letelo približno od 6.450 do 9.650 kilometrov nad luninim površjem. Po preletu bo Orion ostal na svoji prosti povratni trajektoriji. Posadka se bo v tem času posvetila znanstvenim raziskavam v globokem vesolju, kar vključuje tudi podrobno zdravstveno in medicinsko spremljanje astronavtov prek programov, kot je ARCHER. Kapsula Orion se bo ločila od servisnega modula in ponovno vstopila v Zemljino ozračje z izjemno hitrostjo približno 40.230 km/h. Zgodovinska misija se bo zaključila s pristankom s padali v vodah Tihega oceana. Zgodovina se ne piše vsak dan, a ko se, jo je vredno spremljati z odprtimi očmi. Nocoj se je po več kot pol stoletja človeštvo znova podalo v globoko vesolje. Štiričlanska posadka misije Artemis II - Reid Wiseman, Victor Glover, Christina Hammock Koch in Jeremy Hansen - je na vrhu mogočne rakete SLS predrla zemeljsko atmosfero in se podala na 400.000 kilometrov dolgo potovanje okoli našega naravnega satelita. A tokratna misija prinaša še eno revolucijo, to je način, kako bomo ta zgodovinski dogodek lahko spremljamo. Ko je Neil Armstrong leta 1969 izrekel tisti slavni stavek o "majhnem koraku za človeka", je svet zastal. Pred televizijske in radijske sprejemnike se je nagnetlo med 600 in 650 milijonov ljudi, kar je takrat predstavljalo skoraj petino celotnega človeštva. To je bil absolutni medijski čudež tistega časa. Več kot 5,4 milijarde ljudi ima v svojih rokah pametni telefon z dostopom do interneta. Misija Artemis II tako ni omejena le na peščico televizijskih mrež, prenaša se v živo, v 4K ločljivosti preko Nasine platforme: NASA+, kanala YouTube, omrežja X, TikToka in Twitcha. Gledalci ne bodo zgolj pasivno opazovali tega spektakla - lahko bodo izbirali različne kote kamer, od pogleda iz kapsule do spektakularnega pogleda na oddaljujočo se Zemljo, dogajanje bodo komentirali v realnem času. Misija Artemis II se bo prenašala v živo v 4K ločljivosti preko Nasine platforme: (NASA+), kanala YouTube, omrežja X, TikToka in Twitcha. Strokovnjaki za medije so povedali, da ima že testni polet okoli Lune potencial, da zbere več kot milijardo sočasnih ogledov. Pravi spletni potres pa se obeta z misijo Artemis III, ko bo človek znova stopil na Lunin prah. Ta dogodek bi lahko presegel 2 milijardi gledalcev in postavil nov, nedotakljiv rekord v zgodovini interneta in človeštva. Za bralce portala Domovina.je smo zbrali uradne povezave, na katerih boste lahko ta zgodovinski dogodek spremljali v najvišji ločljivosti in brez prekinitev. NASA je prenos v živo z vsemi strokovnimi komentarji začela že nekaj ur pred samo izstrelitvijo: Da bi resnično razumeli veličino tega, kar bomo opazovali, moramo dogodek postaviti v pravo perspektivo. Tukaj je nekaj fascinantnih dejstev o misiji Artemis II, ki jih morda niste poznali: Ne glede na to, kako naporno ali kaotično se nam trenutno zdi naše vsakdanje življenje na naših tleh, je pogled proti zvezdam vedno imel posebno moč, da nas lahko združi. Izstrelitev ni potekala brez zapletov. Raketa bi morala poleteti že 6. februarja in nato 6. marca, dokler ni uhajanje vodika prisililo Naso, da je celoten sistem prepeljala nazaj v stavbo za sestavljanje (Vehicle Assembly Building) na dodaten varnostni pregled. Pred tem je bil polet načrtovan že za november 2024, a je NASA takrat sporočila, da zaradi tehničnih preiskav, predvsem tistih, povezanih z varnostjo Orionovega toplotnega ščita, misijo zamika. Vztrajnost se je očitno izplačala, saj je prva ovira zdaj uspešno premagana.
language
slv
published at
2026-04-02T10:27:39
source
Domovina
title
Z grmenjem rakete na Floridi se je začelo zgodovinsko potovanje okoli Lune - Domovina
url
https://www.domovina.je/z-grmenjem-rakete-na-floridi-se-je-zacelo-zgodovinsko-potovanje-okoli-lune
article order
23
body
Iz vesoljskega izstrelišča v Cape Canaveralu na Floridi so včeraj ponoči po srednjeevropskem času v okviru Nasine misije Artemis 2 uspešno izstrelili raketo Space Launch System (SLS), ki je proti Luni v kapsuli Orion prvič po letu 1972 ponesla človeško posadko: Kanadčana Jeremyja Hansna in Američane Reida Wisemana, Victorja Gloverja ter Christino Koch. Ta je prva ženska, ki sodeluje v poletu proti Zemljinemu satelitu, Hansen je prvi astronavt na lunarni misiji, ki ni iz ZDA, Glover pa prvi temnopolti. Svoj prispevek k izstrelitvi je dalo tudi slovensko znanje, saj je pri najbolj vznemirljivem delu vesoljskega poleta pomembno vlogo odigrala oprema trboveljskega visokotehnološkega podjetja Dewesoft, nameščena na raketo, na izstrelitveno ploščad in prenosno izstrelišče ter v nadzornem centru. Zajela in prikazala je različne telemetrijske podatke in inženirji so lahko v realnem času analizirali parametre z izstrelitvene ploščadi in tudi same rakete. Artemis 2 je približno deset minut po izstrelitvi dosegla Zemljino orbito. Štiričlanska posadka bo v orbiti okoli 24 ur krožila okoli Zemlje, da bi preizkusila sisteme in se odločila, ali bo nadaljevala štiridnevno pot proti Luni. Tik pred izstrelitvijo je bilo nekaj napetosti, saj so tehniki reševali težavo s senzorjem, ki je kazal temperaturo baterije zunaj dovoljenega območja, in odpravili težavo s komunikacijskim sistemom. Če bo misija uspešna, bodo astronavti v ponedeljek prispeli na oddaljeno stran Lune. Dosegli bodo najbolj oddaljeno točko v vesolju, ki jo je človeštvo kdaj doseglo, več kot 400.000 kilometrov daleč, ne bodo pa pristali na Luni. V okviru približno 10-dnevne misije bodo obleteli Luno in se vrnili na Zemljo.
language
slv
published at
2026-04-03T03:54:41
source
Slovenske Novice
title
Na poti na drugo stran Lune, tudi zahvaljujoč slovenskemu znanju
url
https://slovenskenovice.delo.si/novice/svet/na-poti-na-drugo-stran-lune-tudi-zahvaljujoc-slovenskemu-znanju
article order
24
body
Posadka astronavtov agencije NASA je po izstrelitvi dosegla stabilno orbito, s čimer se je začela prelomna odprava, ki jih bo popeljala bližje luninemu površju kot kogarkoli v zadnjih več kot 50 letih. Začetna faza 10-dnevne misije obkrožanja Lune, večmilijardnega podviga, ki so ga pripravljali približno desetletje, predstavlja pomemben mejnik za ameriško agencijo NASA in njene dolgoletne letalsko-vesoljske partnerje, saj si agencija prizadeva vzpostaviti bazo na Luninem površju in se nato podati proti Marsu. Kapsula Orion, ki jo je izdelalo podjetje Lockheed Martin, nameščena na raketi Space Launch System podjetja Boeing, je ob 18:35 po lokalnem času vzletela iz vesoljskega centra Kennedy Space Center na Floridi. Raketni sistem, višji od Kipa svobode, je dosegel hitrost približno 17.500 milj na uro, ko se je pognal v vesolje. Za seboj je puščal sled ognja in dima ter med vzponom odvrgel stranske pospeševalnike, ki so zagotavljali dodatni potisk. Znotraj kapsule je bilo mogoče videti astronavte, kako so pritisnjeni v sedeže v svetlo oranžnih vesoljskih oblekah. Približno osem minut po vzletu so se glavni motorji SLS, kot načrtovano, ugasnili in kapsula je dosegla vesolje. "Imamo čudovit vzhod Lune. Letimo naravnost proti njej," je med prenosom v živo povedal astronavt NASA in poveljnik misije Reid Wiseman. Približno eno uro kasneje se je vklopil glavni motor kapsule Orion, ki je plovilo in posadko postavil v stabilno orbito okoli Zemlje. Posadka naj bi potovala dlje v vesolje kot kdorkoli v zgodovini. Misije Artemis bodo skušale ponoviti in preseči dosežke zgodovinskega programa Apollo program, v okviru katerega je Neil Armstrong skupaj z enajstimi drugimi moškimi pristal na Luninem površju v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja. Po vsej državi so potekala skupinska spremljanja izstrelitve, tudi v pomembnih vesoljskih središčih, kot so Seattle, Houston in Huntsville, kjer izdelujejo osrednji del rakete SLS. Prenos misije je v živo spremljalo več sto tisoč gledalcev. Z misijami Artemis - poimenovanimi po dvojčici boga Apolona - želi NASA dolgoročno ostati na Luni. Administrator NASA v času predsednika Donald Trump, Jared Isaacman, je predstavil desetletni načrt v vrednosti 30 milijard dolarjev za vzpostavitev baze na Luni, kjer bi astronavti lahko živeli in delali. Isaacman je pospešil tudi pomembne spremembe misije, vključno z dodatno testno odpravo leta 2027, ki bo poslala posadko na priklop z enim izmed luninih pristajalnikov, ki jih razvijata podjetji SpaceX in Blue Origin. "Veliko manj stresno je biti pripet v raketi kot pa biti odgovoren zanjo tukaj na Zemlji," je po izstrelitvi dejal Isaacman, ki je dvakrat poletel v orbito v misijah podjetja SpaceX. Posadka bo približno štiri dni potovala proti območju Lune, kjer bo obkrožila njeno oddaljeno stran - pogled, ki z Zemlje ni nikoli viden. Predvideno je, da bodo 6. aprila izvedli prelet luninega površja. Če bo misija potekala po načrtih, se bodo Luni približali na približno 6.618 kilometrov, pri čemer bo Luna skozi okno kapsule videti približno velika kot košarkarska žoga, ki jo držimo v iztegnjeni roki. Wiseman, 27-letni veteran mornarice in nekdanji vodja oddelka za astronavte pri NASA, je v posadki skupaj z astronavtoma Victor Glover (pilot misije) in Christina Koch (specialistka misije, ki je izvedla prvi popolnoma ženski vesoljski sprehod). Kanadski astronavt Jeremy Hansen bo tokrat prvič poletel v vesolje. Približno tri ure in pol po vzletu se je kapsula Orion ločila od zgornjega dela rakete SLS. Takrat je Glover prevzel ročno upravljanje kapsule, jo obrnil in približal delu rakete. Ob tem je opozoril na razlike med dejanskim upravljanjem plovila v orbiti in simulatorji, na katerih so trenirali. Ta demonstracija je bila namenjena testiranju manevriranja kapsule Orion ter vadbi postopkov, ki bodo potrebni za prihodnje priklope z luninimi pristajalniki podjetij SpaceX in Blue Origin. Manevri so trajali približno eno uro. Po zaključku se je kapsula Orion oddaljila od dela rakete SLS in nadaljevala kroženje okoli Zemlje. Drugi dan leta bo Orion znova vžgal glavni motor, ki bo posadko poslal na pot proti Luni. ZDA tekmujejo, da bi se vrnile na Luno pred Kitajsko, ki si prav tako prizadeva poslati svoje astronavte tja še pred koncem desetletja. Nekateri ameriški politiki, med njimi senator Ted Cruz iz Teksasa, misijo Artemis vidijo kot tekmo za strateško prevlado v vesolju. Kitajska še ni poslala ljudi na Luno, vendar je dosegla več pomembnih uspehov, vključno z edinstvenimi pristanki na njeni oddaljeni strani. Prav tako vodi projekt vzpostavitve mednarodne raziskovalne postaje blizu južnega pola Lune. Misija Artemis II je posebna zaradi številnih "prvič". Koch bo prva ženska, ki bo letela blizu Lune, Glover pa prvi temnopolti astronavt s tem dosežkom. Hansen bo postal tudi prvi Kanadčan, ki bo poletel proti Luni. To je šele drugi polet rakete SLS, ki je močno zamujala za načrtovanim urnikom. Tako raketa kot kapsula Orion sta se soočali z zamudami in prekoračitvami stroškov, kar je vplivalo na celoten program Artemis. Senator Mark Kelly iz Arizone podpira načrte za vzpostavitev baze na Luni, vendar ostaja skeptičen glede možnosti pristanka že leta 2028. "Zelo zahtevno bo," je dejal Kelly. "Ne mislim pa, da je nemogoče." Po preletu Lune bo gravitacija posadko potegnila nazaj proti Zemlji. Deseti dan misije bo kapsula vstopila v Zemljino atmosfero, nato pa se bodo z uporabo padal spustili v Tihi ocean, kjer jih bodo pobrale reševalne ekipe NASA in ameriške mornarice.
language
slv
published at
2026-04-02T05:43:55
source
Bloomberg Adria
title
Uspešna iztrelitev: Nasini astronavti na zgodovinski misiji proti Luni
url
https://si.bloombergadria.com/tehnologija/inovacije/100929/uspesna-iztrelitev-nasini-astronavti-na-zgodovinski-misiji-proti-luni-video/news
article order
16
body
Četverica astronavtov misije Artemis 2 je ponoči po srednjeevropskem času zagnala motor kapsule Orion in se iz Zemljine orbite odpravila na pot proti Luni, okoli katere bo nato krožila v okviru desetdnevne misije ameriške vesoljske agencije Nasa. Posadka, ki jo sestavljajo Američani Reid Wiseman, Victor Glover in Christina Koch ter Kanadčan Jeremy Hansen, je skoraj 24 ur krožila okoli Zemlje, da bi preizkusila sisteme in se odločila, ali bo nadaljevala pot proti Luni. Potrditev nadaljevanja poti je iz Nasinega kontrolnega centra v Houstonu prišla po sestanku v četrtek zvečer po srednjeevropskem času. Pred tem so astronavti prve ure v vesolju preživeli s pregledovanjem opreme in odpravljanjem manjših težav v plovilu, ki še nikoli ni prevažalo ljudi. Prav tako so odgovarjali na vprašanja ameriških medijev, po lastnih besedah so precej časa prebili tudi "prilepljeni na okno". "Nič te ne pripravi na ta osupljiv pogled na tvoj domači planet," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejala Koch. Raketo Space Launch System (SLS), ki je v kapsuli Orion proti Luni prvič po letu 1972 ponesla človeško posadko, so z vesoljskega izstrelišča v Cape Canaveralu na Floridi izstrelili v četrtek ponoči po našem času. Orion bo v okviru desetdnevne misije, katere cilj je utreti pot pristanku na Luni leta 2028, obkrožil Zemljin naravni satelit. Misija Artemis 2 je bila prvotno načrtovana že za november 2024, a so jo zaradi tehničnih in drugih težav večkrat preložili. Nasa je dve leti pred tem uspešno izvedla poskusni polet okrog Lune brez posadke z misijo Artemis 1, nova ogromna oranžno-bela raketa SLS pa je zasnovana tako, da bo v prihodnje omogočila vračanje na Luno.
language
slv
published at
2026-04-03T06:04:36
source
SiOL
title
Posadka misije Artemis 2 na poti proti Luni
url
https://siol.net/novice/svet/posadka-misije-artemis-2-na-poti-proti-luni-video-688497

source scope

analyzed source count

omitted articles

article order
19
body
Ameriška vesoljska agencija Nasa je danes objavila prvi fotografiji Zemlje, ki ju je iz kapsule Orion posnel poveljnik misije Artemis 2 Reid Wiseman. Ta skupaj s tremi drugimi člani posadke potuje proti Luni. Cilj misije je utreti pot pristanku na Luni leta 2028. Prvo fotografijo so v Nasinem kontrolnem centru v Houstonu opisali kot "opomnik, da ne glede na to, kako daleč gremo, smo še vedno en svet, ki opazuje, upa in sega višje", poroča ameriški medij CNN. Wiseman je po poročanju CNN pojasnil, da je v nekem trenutku kontrolni center njihovo plovilo preusmeril tako, da so lahko videli celotno zemeljsko kroglo. "Lahko si videl Afriko, Evropo. In če si pogledal zelo natančno, si lahko videl severni sij. To je bil najbolj spektakularen trenutek". Četverica astronavtov misije Artemis 2 je ponoči po srednjeevropskem času zagnala motor kapsule Orion in se iz Zemljine orbite odpravila na pot proti Luni, okoli katere bo nato krožila v okviru desetdnevne Nasine misije. Posadka, ki jo sestavljajo Američani Wiseman, Victor Glover in Christina Koch ter Kanadčan Jeremy Hansen, je pred tem skoraj 24 ur krožila okoli Zemlje, da bi preizkusila sisteme in se odločila, ali bo nadaljevala pot proti Luni. Raketo Space Launch System (SLS), ki je v kapsuli Orion proti Luni prvič po letu 1972 ponesla človeško posadko, so z vesoljskega izstrelišča v Cape Canaveralu na Floridi izstrelili v četrtek ponoči po našem času.
language
slv
published at
2026-04-03T19:22:48
source
Žurnal24
title
Nasa objavila spektakularne nove posnetke Zemlje
url
https://www.zurnal24.si/svet/nasa-objavila-spektakularne-nove-posnetke-zemlje-457078
article order
33
body
Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo. Štirje astronavti na misiji Artemis II so zapustili Zemljino orbito, potem ko je njihovo vesoljsko plovilo Orion uspešno zagnalo glavni motor za zadnji pospešek proti Luni. Skoraj šest minutna translunarna injekcija (TLI), je potekala "brezhibno," je sporočila Lori Glaze iz ameriške nacionalne administracije za aeronavtiko in vesolje (NASA). Kanadski astronavt Jeremy Hansen pa je iz kapsule Orion sporočil, da se posadka "na poti proti Luni počuti precej dobro." Artemis II je zdaj na krožni poti, ki bo posadko ponesla okoli oddaljene strani Lune in nazaj, kar je tudi prvič po uspehu programa Apollo iz leta 1972, da ljudje potujejo izven Zemljine orbite. "Človeštvo je znova pokazalo, česa smo sposobni," je v komunikaciji z nadzornim centrom dejal Hansen in dodal: "Na to potovanje okoli Lune nas zdaj nosijo upi za prihodnost." Po približno enem dnevu v Zemljini orbiti je posadka preverila Orionove motorje, navigacijske sisteme in sisteme za vzdrževanje življenja, medtem ko je kapsula še krožila okoli planeta. Nato je bila dana končna odobritev za zagon motorja, to je bil tudi odločilni korak misije proti Luni. Manever tako imenovane translunarne injekcije je bil uspešen, posadko pa bo Orion ponesel dlje od zemlje kot kogarkoli doslej, več kot 7600 kilometrov onkraj Lune, preden bo gravitacija posadko obrnila nazaj proti domu. Še vedno pa ostaja možnost, da kontrolorji sami izvedejo manever za vrnitev na Zemljo tudi po obletu Lune, če bi se misija kakorkoli sfižila. V prvih 36 urah po pospešku (TLI) bo ob morebitnih težavah še vedno najhitrejša in najlažja pot domov obračanje, po tem obdobju pa bo hitreje in lažje Lino zaokrožiti in se na Zemljo vrniti po načrtovani poti, je že pred izstrelitvijo pojasnil vodja programa Orion Howard Hu. Dodal je, da je ekipa izvedla več sto tisoč simulacij, da bi zagotovili varno vrnitev posadke. Po uspešnem manevru ni skrival navdušenja: "Kakšna čudovita dva dneva!"
language
slv
published at
2026-04-03T06:57:34
source
Svet24
title
Manever uspešen, astronavti na poti proti temni strani Lune
url
https://svet24.si/novice/artemis-ii-zapustil-zemljino-orbito-tli-pot-na-luno-1890542
article order
13
body
Včeraj ponoči so iz vesoljskega izstrelišča v Cape Canaveralu na Floridi v okviru Nasine misije Artemis 2 uspešno izstrelili raketo Space Launch System "Paralelizem" med energetsko krizo iz začetka sedemdesetih let z zdajšnjo, ki smo ga začeli v včerajšnjem članku, lahko danes nadaljujemo z novo vzporednico med vesoljskimi misijami. Včeraj ponoči so iz vesoljskega izstrelišča v Cape Canaveralu na Floridi v okviru Nasine misije Artemis 2 uspešno izstrelili raketo Space Launch System (SLS), ki bo proti Luni v kapsuli Orion prvič po letu 1972 oziroma misiji Apollo 17 ponesla človeško posadko. Štiričlanska posadka astronavtov je v približno desetih minutah dosegla Zemljino orbito in se takoj spopadla s prvim nepričakovanim izzivom misije, in sicer okvare WC-ja v kapsuli, kar so tudi takoj, s pomočjo iz Houstona, uspešno rešili. O delikatnosti projekta priča tudi dejstvo, da je bilo nekaj napetosti tudi tik pred izstrelitvijo, saj so tehniki reševali težavo s senzorjem, ki je kazal temperaturo baterije zunaj dovoljenega območja, in odpravili težavo s komunikacijskim sistemom. Kmalu po izstrelitvi so poročali o začasni prekinitvi komunikacije med astronavti in nadzornim centrom na Zemlji, a kot je povedal direktor Nase Jared Isaacman, so jo kmalu ponovno vzpostavili. Naj tudi spomnimo na zaplete, ki so spremljale misijo Artemis 2, ki je bila prvotno načrtovana že za november 2024, vendar so jo zaradi tehničnih in drugih težav večkrat preložili. Če bo misija uspešna, bodo astronavti v ponedeljek prispeli na oddaljeno stran Lune. O tem, ali se bodo res tja odpravili, so se najbrž odločili sinoči, in sicer potem ko so okoli Zemlje krožili okoli 24 ur in preizkušali najrazličnejše sisteme in naprave. Če so se odločili nadaljevati štiridnevno pot proti Luni, bodo dosegli najbolj oddaljeno točko v vesolju, ki jo je človeštvo kdaj doseglo, več kot 400.000 kilometrov daleč, ne bodo pa pristali na Luni. V okviru približno 10-dnevne misije bodo mesec obleteli in se vrnili na Zemljo. Misiji Artemis 2 bo nato sledila misija Artemis 3, ki bo namenjena testu priključitve pristajalnega modula, nato naj bi astronavti v okviru misij Artemis 4 in 5 tudi pristali na Luni, kar želijo izvesti do konca leta 2028. Nedavno imenovani vodja Nase Jared Isaacman je minuli teden dejal tudi, da nameravajo ZDA v naslednjih letih na Luni postaviti 20 milijard dolarjev vredno bazo, ki bo odskočna deska za nadaljnje raziskovanje in kasnejše poti na Mars. Ameriška vlaganja v misijo Artemis mnogi vidijo tudi kot tekmovanje s Kitajsko, ki si trenutno prizadeva poslati ljudi na Luno do leta 2030.
language
slv
published at
2026-04-03T04:57:23
source
Primorski Dnevnik
title
Človeška posadka je spet poletela proti Luni
url
https://www.primorski.eu/se/cloveska-posadka-je-spet-poletela-proti-luni-GY2155008
article order
2
body
CAPE CANAVERAL * Misija Artemis 2 ameriške vesoljske agencije Nasa je bila večkrat preložena, če ne bo dodatnih presenečenj, pa bodo prvič po letu 1972 poslali človeško posadko proti Luni, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Gre tudi za prvi polet Nasine rakete Space Launch System (SLS), ki bo v vesolje v kapsuli Orion ponesla enega astronavta iz Kanade in tri iz ZDA, med njimi tudi Christino Koch - prvo žensko, ki bo sodelovala v poletu proti Luni. Ekipa bo v okviru približno 10-dnevne misije obletela Luno in se vrnila na Zemljo. Predstavniki Nase so v torek izrazili optimizem glede zadnjih priprav, pa tudi glede vremenskih pogojev za izstrelitev. Misija Artemis 2 je bila prvotno načrtovana že za november 2024, vendar so jo zaradi tehničnih in drugih težav večkrat preložili. Nasa je pred tem leta 2022 uspešno izvedla poskusni polet okrog Lune brez posadke z misijo Artemis 1, nova ogromna oranžno-bela raketa SLS pa je zasnovana tako, da bo v prihodnjih letih omogočila ponavljajoče se vrnitve na Luno. Misiji Artemis 2 bo namreč sledila misija Artemis 3, ki bo namenjena testu priključitve pristajalnega modula, nato naj bi astronavti v okviru misij Artemis 4 in 5 tudi pristali na Luni, kar želijo izvesti do konca leta 2028. Nedavno imenovani vodja Nase Jared Isaacman je minuli teden dejal tudi, da nameravajo ZDA v naslednjih letih na Luni postaviti 20 milijard dolarjev vredno bazo, ki bo odskočna deska za nadaljnje raziskovanje in kasnejše poti na Mars. Ambiciozni program Artemis se sicer že od začetka sooča z zamudami in presežnimi stroški. Vlada predsednika ZDA Donalda Trumpa ob tem pritiska na Naso, da bi pristanek na Luni izvedli še pred koncem njegovega mandata, nekateri strokovnjaki pa izražajo dvome v izvedljivost tega projekta, navaja AFP. Washington se pri programu Artemis izdatno zanaša tudi na zasebni sektor in vesoljska podjetja ameriških milijarderjev, kot sta SpaceX Elona Muska in Blue Origin Jeffa Bezosa. Za spust na površino Lune in pristanek bodo namreč potrebovali še pristajalni modul, ki ga podjetji še razvijata. Ameriška vlaganja v misijo Artemis mnogi vidijo tudi kot tekmovanje s Kitajsko, ki si trenutno prizadeva poslati ljudi na Luno do leta 2030, navaja AFP.
language
slv
published at
2026-04-01T08:57:15
source
Primorske Novice
title
Prvič po letu 1972 bodo poslali človeško posadko proti Luni
url
https://primorske.svet24.si/svet/prvic-po-letu-1972-bodo-poslali-clovesko-posadko-proti-luni
article order
4
body
Iz vesoljskega izstrelišča v Cape Canaveralu na Floridi so danes ponoči po srednjeevropskem času v okviru Nasine misije Artemis 2 uspešno izstrelili raketo Space Launch System (SLS), ki je proti Luni v kapsuli Orion prvič po letu 1972 ponesla človeško posadko. Svoj prispevek k izstrelitvi je dalo tudi slovensko znanje. Uspešna izstrelitev je bila vrhunec zahtevnega postopka, ki se je na izstrelišču na Floridi začel že v začetku tedna, osrednji del procedure pa je potekal od srede zjutraj po lokalnem času. V okolici izstrelišča in Kennedyjevega vesoljskega centra je po pisanju lokalnih medijev izstrelitev pospremilo okoli 400.000 ljudi. Misija Artemis 2 ameriške vesoljske agencije Nasa je bila prvotno načrtovana že za november 2024, vendar so jo zaradi tehničnih in drugih težav večkrat preložili. Zdaj so ob ugodnih vremenskih razmerah in brez pretiranih zapletov vendarle prvič po letu 1972 in takratni misiji Apollo 17 poslali človeško posadko proti Luni. Gre tudi za prvi polet Nasine rakete SLS, ki je v vesolje v kapsuli Orion ponesla Kanadčana Jeremyja Hansna in Američane Reida Wisemana, Victorja Gloverja ter Christino Koch. Ta je prva ženska, ki sodeluje v poletu proti Zemljinemu satelitu, Hansen je prvi astronavt na lunarni misiji, ki ni iz ZDA, Glover pa prvi temnopolti. Ekipa bo v okviru približno 10-dnevne misije obletela Luno in se vrnila na Zemljo. Sama pot do Lune naj bi trajala nekaj dni. Na odpravi bodo preizkusili sisteme, ki skrbijo za posadko in vzdržujejo življenju primerne razmere, pa tudi preverili, ali vesoljska ladja Orion kot celota deluje po načrtih. Če bo misija uspešna, bo šla ekipa astronavtov dlje v vesolje kot kateri koli človek doslej. Pomembno vlogo tako pri njej igra tudi Evropska vesoljska agencija, saj je pod njenim okriljem in v evropski vesoljski industriji - glavni izvajalec je bil Airbus - nastal podporni modul, ki bo astronavtom v Orionu zagotavljal vitalne sisteme - proizvodnjo električne energije s štirimi paneli sončnih celic pa tudi rezervoarje kisika in pogonskih sredstev. Pri tem najbolj vznemirljivem delu vesoljskega poleta je namreč pomembno vlogo odigrala oprema trboveljskega visokotehnološkega podjetja Dewesoft, nameščena na raketo, na izstrelitveno ploščad in prenosno izstrelišče ter v nadzornem centru. Dewesoftova oprema je zajela in prikazala različne telemetrijske podatke in inženirji so lahko v realnem času analizirali parametre z izstrelitvene ploščadi in tudi same rakete. V programu Artemis uporabljajo Dewesoftove merilne sisteme Sirius R8R, Nasi jih je trboveljsko podjetje dostavilo 32. Dewesoft sicer z Naso sodeluje že od leta 2003. Ameriška vesoljska agencija je sicer pred današnjo izstrelitvijo leta 2022 uspešno izvedla poskusni polet okrog Lune brez posadke z misijo Artemis 1, nova ogromna oranžno-bela raketa SLS pa je zasnovana tako, da bo v prihodnjih letih omogočila ponavljajoče se vrnitve na Luno. Misiji Artemis 2 bo namreč sledila misija Artemis 3, ki bo namenjena testu priključitve pristajalnega modula, nato naj bi astronavti v okviru misij Artemis 4 in 5 tudi pristali na Luni, kar želijo izvesti do konca leta 2028. Nedavno imenovani vodja Nase Jared Isaacman je minuli teden dejal tudi, da nameravajo ZDA v naslednjih letih na Luni postaviti 20 milijard dolarjev vredno bazo, ki bo odskočna deska za nadaljnje raziskovanje in kasnejše poti na Mars. Vlada predsednika ZDA Donalda Trumpa, ki je današnjo izstrelitev pospremil z besedami, da ZDA v vseh pogledih "zmagujejo v vesolju, na Zemlji in povsod vmes", ob tem pritiska na Naso, da bi pristanek na Luni izvedli še pred koncem njegovega mandata, nekateri strokovnjaki pa izražajo dvome o izvedljivosti tega. Washington se pri programu Artemis izdatno zanaša tudi na zasebni sektor in vesoljska podjetja ameriških milijarderjev, kot sta SpaceX Elona Muska in Blue Origin Jeffa Bezosa. Za spust na površino Lune in pristanek bodo namreč potrebovali še pristajalni modul, ki ga podjetji še razvijata.
language
slv
published at
2026-04-02T08:22:05
source
Lokalec.si
title
Proti Luni prvič po več kot 50 letih poletela človeška posadka
url
https://www.lokalec.si/proti-luni-prvic-po-vec-kot-50-letih-poletela-cloveska-posadka/
article order
6
body
Uspešna izstrelitev je bila vrhunec zahtevnega postopka, ki se je na izstrelišču na Floridi začel že v začetku tedna, osrednji del procedure pa je potekal od srede zjutraj po lokalnem času. V okolici izstrelišča in Kennedyjevega vesoljskega centra je po pisanju lokalnih medijev izstrelitev pospremilo okoli 400.000 ljudi. Misija Artemis 2 ameriške vesoljske agencije Nasa je bila prvotno načrtovana že za november 2024, vendar so jo zaradi tehničnih in drugih težav večkrat preložili. Zdaj so ob ugodnih vremenskih razmerah in brez pretiranih zapletov vendarle prvič po letu 1972 in takratni misiji Apollo 17 poslali človeško posadko proti Luni. Gre tudi za prvi polet Nasine rakete SLS, ki je v vesolje v kapsuli Orion ponesla Kanadčana Jeremyja Hansna in Američane Reida Wisemana, Victorja Gloverja ter Christino Koch. Ta je prva ženska, ki sodeluje v poletu proti Zemljinemu satelitu, Hansen je prvi astronavt na lunarni misiji, ki ni iz ZDA, Glover pa prvi temnopolti. Ekipa bo v okviru približno 10-dnevne misije obletela Luno in se vrnila na Zemljo. Sama pot do Lune naj bi trajala nekaj dni. Na odpravi bodo preizkusili sisteme, ki skrbijo za posadko in vzdržujejo življenju primerne razmere, pa tudi preverili, ali vesoljska ladja Orion kot celota deluje po načrtih. Če bo misija uspešna, bo šla ekipa astronavtov dlje v vesolje kot kateri koli človek doslej. Misija Artemis je sicer mednarodno partnerstvo. Pomembno vlogo tako pri njej igra tudi Evropska vesoljska agencija, saj je pod njenim okriljem in v evropski vesoljski industriji - glavni izvajalec je bil Airbus - nastal podporni modul, ki bo astronavtom v Orionu zagotavljal vitalne sisteme - proizvodnjo električne energije s štirimi paneli sončnih celic pa tudi rezervoarje kisika in pogonskih sredstev. K današnji izstrelitvi je svoj prispevek dodalo tudi slovensko znanje. Pri tem najbolj vznemirljivem delu vesoljskega poleta je namreč pomembno vlogo odigrala oprema trboveljskega visokotehnološkega podjetja Dewesoft, nameščena na raketo, na izstrelitveno ploščad in prenosno izstrelišče ter v nadzornem centru. Dewesoftova oprema je zajela in prikazala različne telemetrijske podatke in inženirji so lahko v realnem času analizirali parametre z izstrelitvene ploščadi in tudi same rakete. V programu Artemis uporabljajo Dewesoftove merilne sisteme Sirius R8R, Nasi jih je trboveljsko podjetje dostavilo 32. Dewesoft sicer z Naso sodeluje že od leta 2003. Ameriška vesoljska agencija je sicer pred današnjo izstrelitvijo leta 2022 uspešno izvedla poskusni polet okrog Lune brez posadke z misijo Artemis 1, nova ogromna oranžno-bela raketa SLS pa je zasnovana tako, da bo v prihodnjih letih omogočila ponavljajoče se vrnitve na Luno. Misiji Artemis 2 bo namreč sledila misija Artemis 3, ki bo namenjena testu priključitve pristajalnega modula, nato naj bi astronavti v okviru misij Artemis 4 in 5 tudi pristali na Luni, kar želijo izvesti do konca leta 2028. Nedavno imenovani vodja Nase Jared Isaacman je minuli teden dejal tudi, da nameravajo ZDA v naslednjih letih na Luni postaviti 20 milijard dolarjev vredno bazo, ki bo odskočna deska za nadaljnje raziskovanje in kasnejše poti na Mars. Ambiciozni program Artemis se že od začetka sooča z zamudami in presežnimi stroški. Vlada predsednika ZDA Donalda Trumpa, ki je današnjo izstrelitev pospremil z besedami, da ZDA v vseh pogledih "zmagujejo v vesolju, na Zemlji in povsod vmes", ob tem pritiska na Naso, da bi pristanek na Luni izvedli še pred koncem njegovega mandata, nekateri strokovnjaki pa izražajo dvome o izvedljivosti tega. Washington se pri programu Artemis izdatno zanaša tudi na zasebni sektor in vesoljska podjetja ameriških milijarderjev, kot sta SpaceX Elona Muska in Blue Origin Jeffa Bezosa. Za spust na površino Lune in pristanek bodo namreč potrebovali še pristajalni modul, ki ga podjetji še razvijata. Ameriška vlaganja v misijo Artemis mnogi vidijo tudi kot tekmovanje s Kitajsko, ki si trenutno prizadeva poslati ljudi na Luno do leta 2030.
language
slv
published at
2026-04-02T08:06:25
source
Znanost STA
title
Proti Luni prvič po več kot 50 letih poletela človeška posadka
url
https://znanost.sta.si/3540930/proti-luni-prvic-po-vec-kot-50-letih-poletela-cloveska-posadka
article order
32
body
Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo. Iz vesoljskega izstrelišča v Cape Canaveralu na Floridi so danes (2.4.) ponoči ob 00.34 po srednjeevropskem času v okviru Nasine misije Artemis 2 uspešno izstrelili raketo Space Launch System (SLS), ki je proti Luni v kapsuli Orion prvič po letu 1972 ponesla človeško posadko. Svoj prispevek k izstrelitvi je dalo tudi slovensko znanje. Pri tem najbolj vznemirljivem delu vesoljskega poleta je namreč pomembno vlogo odigrala oprema trboveljskega visokotehnološkega podjetja Dewesoft, nameščena na raketo, na izstrelitveno ploščad in prenosno izstrelišče ter v nadzornem centru. Dewesoftova oprema je zajela in prikazala različne telemetrijske podatke in inženirji so lahko v realnem času analizirali parametre z izstrelitvene ploščadi in tudi same rakete. V programu Artemis uporabljajo Dewesoftove merilne sisteme Sirius R8R, Nasi jih je trboveljsko podjetje dostavilo 32. Dewesoft sicer z Naso sodeluje že od leta 2003.
language
slv
published at
2026-04-02T06:46:03
source
Kum24.si
title
V programu Artemis uporabljajo Dewesoftove merilne sisteme - Kum24
url
https://kum.svet24.si/novice/v-programu-artemis-uporabljajo-dewesoftove-merilne-sisteme-1890271
article order
18
body
Štiričlanska posadka bo v orbiti okoli 24 ur krožila okoli Zemlje, da bi preizkusila sisteme in se odločila, ali bo nadaljevala štiridnevno pot proti Luni. Tik pred izstrelitvijo je bilo po poročanju tujih tiskovnih agencij nekaj napetosti, saj so tehniki reševali težavo s senzorjem, ki je kazal temperaturo baterije zunaj dovoljenega območja, in odpravili težavo s komunikacijskim sistemom. Kmalu po izstrelitvi so poročali o začasni prekinitvi komunikacije med astronavti in nadzornim centrom na Zemlji, a kot je povedal direktor Nase Jared Isaacman so jo kmalu ponovno vzpostavili. Če bo misija uspešna, bodo astronavti v ponedeljek prispeli na oddaljeno stran Lune. Dosegli bodo najbolj oddaljeno točko v vesolju, ki jo je človeštvo kdaj doseglo, več kot 400.000 kilometrov daleč, ne bodo pa pristali na Luni. V okviru približno 10-dnevne misije bodo obleteli Luno in se vrnili na Zemljo. Nasina raketa SLS je v vesolje v kapsuli Orion ponesla Kanadčana Jeremyja Hansna in Američane Reida Wisemana, Victorja Gloverja ter Christino Koch. Ta je prva ženska, ki sodeluje v poletu proti Zemljinemu satelitu, Hansen je prvi astronavt na lunarni misiji, ki ni iz ZDA, Glover pa prvi temnopolti. Na odpravi bodo preizkusili sisteme, ki skrbijo za posadko in vzdržujejo življenju primerne razmere, pa tudi preverili, ali vesoljska ladja Orion kot celota deluje po načrtih. Če bo misija uspešna, bo šla ekipa astronavtov dlje v vesolje kot kateri koli človek doslej. Ameriški predsednik Donald Trump je ob uspešni izstrelitvi misije v vesolje ob začetku nagovora Američanom čestital astronavtom in ekipi Nase, ki je omogočila uspešno izstrelitev rakete, s katero se je posadka odpravila na zgodovinsko misijo. Misija Artemis 2 je bila prvotno načrtovana že za november 2024, vendar so jo zaradi tehničnih in drugih težav večkrat preložili. Nasa je pred tem leta 2022 uspešno izvedla poskusni polet okrog Lune brez posadke z misijo Artemis 1, nova ogromna oranžno-bela raketa SLS pa je zasnovana tako, da bo v prihodnjih letih omogočila ponavljajoče se vrnitve na Luno.
language
slv
published at
2026-04-02T05:50:14
source
Reporter
title
Artemis 2 v orbiti: človeška posadka prvič po pol stoletja proti Luni
url
https://reporter.si/clanek/svet/artemis-2-v-orbiti-nato-proti-luni-1890265

omitted source count

total source count