MedVrsticami

Posadka misije Artemis 2 obletela Luno in postavila nov rekord oddaljenosti 4.4.2026

Analiziranih 10 virov Slovenščina

Štirje astronavti misije Artemis 2 – Reid Wiseman, Victor Glover, Christina Koch in Jeremy Hansen – so uspešno obleteli Luno in s tem izvedli prvo človeško odpravo izven nizke zemeljske orbite po več kot 50 letih. Med poletom so s plovilom Orion dosegli rekordno oddaljenost 406.771 kilometrov od Zemlje, s čimer so presegli dosedanji rekord misije Apollo 13 iz leta 1970. Posadka je med preletom izvajala natančna znanstvena opazovanja luninega površja, vključno z oddaljeno stranjo Lune, ki je bila prvič videna v sončni svetlobi. Dogodek so zaznamovali tudi čustveni in simbolni trenutki, kot je predlog za poimenovanje luninega kraterja po pokojni ženi poveljnika Wisemana ter opazovanje skoraj enournega sončnega mrka iz vesolja. Astronavte je prek video klica pozdravil tudi ameriški predsednik Donald Trump, ki je poudaril pomen ameriškega vodstva v vesolju. Plovilo Orion se po uspešnem manevru okoli Lune že vrača proti Zemlji, kjer je pristanek v Tihem oceanu predviden v petek.

Infografika

image url: /static/img/infographics/sl_0ac5b3144ead7f96.webp

Analiza trditev

Trditev	Ključne razlike	STA	24ur	Delo	Mladina	Dnevnik	Večer	Domovina	Bloomberg Adria	SiOL	Svet24
Misija Artemis 2 je prva človeška odprava, ki je zapustila nizko zemeljsko orbito po letu 1972.	Večina potrjuje časovni okvir, razlike so v natančnosti mejnikov.	Delno: Omenjeno je, da so prvič po več kot pol stoletja obleteli Luno.	Ni omenjeno	Da: Članek potrjuje, da je to prva takšna misija po Apollu 17.	Da: Navedeno, da je to prva človeška odprava proti Luni po 50 letih.	Delno: Omenjeno je, da so storili, česar ni še noben človek po Apollu.	Da: Navedeno, da je to prva človeška odprava proti Luni po 50 letih.	Delno: Omenjeno je, da so presegli rekord iz leta 1970 po 50 letih.	Delno: Omenjeno je največje približanje Luni v zadnjih 50 letih.	Da: Navedeno, da je to prva človeška odprava proti Luni po 50 letih.	Delno: Navedeno kot prva odprava proti Luni po več kot 50 letih.
Astronavti so dosegli največjo razdaljo od Zemlje, ki znaša približno 406.771 kilometrov.	Razlike v natančnosti številk; nekateri molčijo ali zaokrožajo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Navedena je točna razdalja 406.771 km kot nov rekord.	Delno: Omenjeno, da so presegli 400.171 km, točna številka ni navedena.	Da: Članek navaja točno to številko kot rekordno oddaljenost.	Delno: Omenjeno, da so dosegli rekordno razdaljo, številka ni navedena.	Da: Navedeno je, da bodo prepotovali približno 406.771 kilometrov.	Delno: Navedena je razdalja približno 406.800 kilometrov.	Delno: Omenjeno, da so dosegli rekordno razdaljo, številka ni navedena.	Delno: Omenjeno, da so se oddaljili dlje kot kdorkoli doslej.
Posadka je predlagala poimenovanje dveh luninih kraterjev: Integrity in Carroll.	Razlike v omembi obeh imen, le enega ali popolni prezrti.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Predlagali so imeni po plovilu Integrity in po pokojni ženi.	Ni omenjeno	Da: Predlagali so imeni Integriteta in Carroll po soprogi poveljnika.	Delno: Omenjeno poimenovanje kraterja Carroll, Integrity ni omenjen.	Da: Posadka je predlagala poimenovanje kraterjev Integrity in Carroll.	Da: Hansen je predlagal imeni Integrity in Carroll za dva kraterja.	Delno: Omenjeno poimenovanje kraterja Carroll po Wisemanovi ženi.	Delno: Omenjen le predlog za poimenovanje kraterja Carroll.
Vrnitev posadke na Zemljo s pristankom v oceanu je predvidena za petek oziroma soboto.	Razlike v določitvi dneva (petek/sobota) in lokacije pristanka.	Delno: Članek potrjuje vrnitev v petek in pristanek plovila Orion.	Ni omenjeno	Delno: Omenjen je pristanek v Tihem oceanu predvidoma v petek.	Da: Članek navaja vrnitev v petek s pristankom v morju.	Da: Pristanek v Tihem oceanu je predviden v noči na soboto.	Delno: Omenjen pristanek v morju v petek, sobota ni omenjena.	Da: Pristanek je načrtovan za petek (lokalno) oziroma soboto (v SLO).	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Delno: Omenjen je pristanek v oceanu v petek.
Posadka je prvič po več kot 50 letih videla oddaljeno stran Lune s prostim očesom.	Večina potrjuje, nekateri molčijo, SiOL poudarja prvenstvo.	Da: Članek navaja, da so prvič po pol stoletja videli oddaljeno stran.	Ni omenjeno	Da: Prva misija izven nizke orbite po 1972, videli so jo z očmi.	Ni omenjeno	Delno: Omenjeno je opazovanje v živo in primerjava z Apollo misijami.	Da: Navedeno, da so prvič po pol stoletja videli oddaljeno stran Lune.	Delno: Navedeno je, da bodo prvi, ki bodo na lastne oči videli te dele.	Da: Članek omenja opazovanje delov Lune, ki jih človek še ni videl.	Da: Navedeno, da so videli prizore, ki jih ni videl še noben človek.	Da: Navedeno, da so prvič po pol stoletja uzrli oddaljeno stran.
Astronavti so med misijo opazovali popoln sončni mrk iz vesoljskega plovila Orion.	Večina potrjuje, nekateri le napovedujejo, trije ne omenjajo.	Da: Besedilo potrjuje, da so opazovali popoln sončni mrk.	Delno: Članek napoveduje, da bodo videli sončev mrk iz plovila Orion.	Da: Opisano je opazovanje mrka, ki je iz Oriona trajal 53 minut.	Ni omenjeno	Da: Šesti dan poleta so opazovali 57 minut dolg popolni sončni mrk.	Ni omenjeno	Delno: Članek napoveduje, da bodo priča sončnemu mrku med poletom.	Da: Besedilo potrjuje opazovanje sončnega mrka in korone iz Oriona.	Ni omenjeno	Da: Članek izrecno omenja opazovanje popolnega sončnega mrka.
Predsednik Donald Trump je astronavte poklical prek video klica in jih povabil v Belo hišo.	Polovica virov dogodek potrjuje, ostali ga sploh ne omenjajo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Trump jih je poklical prek video klica in povabil na sprejem.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Članek opisuje Trumpov video klic, čestitke in povabilo.	Delno: Opravil je telefonski klic in jih povabil v Ovalno pisarno.	Delno: Trump se je pogovarjal s posadko in jih povabil v Belo hišo.	Da: Trump jih je poklical, čestital in povabil v Belo hišo.	Da: Članek potrjuje Trumpov klic in povabilo v Belo hišo.
Plovilo Orion se je površju Lune najbolj približalo na razdaljo približno 6.545 do 7.500 kilometrov.	Viri navajajo različne razdalje (6.545 vs. 7.500 km) ali molčijo.	Ni omenjeno	Da: Navedeno je približevanje na približno 7500 kilometrov.	Ni omenjeno	Delno: Navedeno, da se bo Orion v naslednjih urah najbolj približal Luni.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Delno: Omenjeno je približanje na zgolj 6.545 kilometrov.	Da: Navedeno je približanje na približno 6.550 kilometrov.	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Astronavti so poročali o zaznavanju rjavih in zelenih barvnih odtenkov na površju Lune.	Le Delo potrjuje barve, Bloomberg le delno, ostali molčijo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Članek izrecno omenja poročanje o rjavih in zelenih odtenkih.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Delno: Omenjeno je opisovanje barv in zaznavanje subtilnih razlik.	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Astronavti so na rekordni razdalji jedli kanadske piškote z javorjevo kremo.	Dnevnik trditev potrjuje, Delo jo zanika, ostali molčijo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ne: Piškote v obliki Lune sta pripravili hčerki doma, ne v vesolju.	Ni omenjeno	Da: Na razdalji 406.771 km so pojedli piškote z javorjevo kremo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Misija Artemis 2 je podrla rekord misije Apollo 13 v oddaljenosti človeka od Zemlje.	Večina potrjuje rekord, STA molči, 24ur pa ostaja pri napovedi.	Ni omenjeno	Delno: Napovedano je, da se bodo odpravili dlje kot kdorkoli doslej.	Da: Članek navaja, da so presegli rekord Apolla 13 za 6.616 km.	Da: Članek potrjuje, da so podrli rekord misije Apollo 13 iz leta 1970.	Da: Razdaljo Apolla 13 so presegli za dobrih 6500 kilometrov.	Da: Članek navaja, da so se oddaljili dlje kot katerikoli človek doslej.	Da: Članek navaja, da so presegli rekord misije Apollo 13 iz leta 1970.	Da: Presegli so razdaljo 400.170 km, ki jo je dosegel Apollo 13.	Da: Članek navaja, da so se oddaljili dlje kot katerikoli človek doslej.	Da: Članek navaja, da so presegli rekord misije Apollo 13.
Astronavti so za opazovanje in fotografiranje površja Lune uporabili 32 različnih kamer.	Le Delo potrjuje število 32, drugi le omenjajo več kamer.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Besedilo navaja uporabo niza 32 kamer za dokumentiranje.	Delno: Omenjeno, da so poslali več posnetkov Zemlje in vesolja.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Delno: Omenjene so številne kamere, s katerimi upravljajo astronavti.	Ni omenjeno	Delno: Omenjeno, da so poslali več posnetkov Zemlje in vesolja.	Ni omenjeno
Med preletom oddaljene strani Lune je bila komunikacija z Zemljo prekinjena za približno 40 minut.	Večina potrjuje 40-minutni molk, Domovina in Bloomberg le napoved.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Navedeno je, da so bili nedosegljivi približno 40 minut.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Članek potrjuje, da je bila posadka nedosegljiva okoli 40 minut.	Da: Nasa pričakuje načrtovano 40-minutno prekinitev komunikacije.	Delno: Omenjena je pričakovana prekinitev komunikacije za Luno.	Da: Članek potrjuje, da je bila posadka nedosegljiva 40 minut.	Da: Navedeno, da je bila posadka 40 minut brez stika.

claims

Misija Artemis 2 je prva človeška odprava, ki je zapustila nizko zemeljsko orbito po letu 1972.
Astronavti so dosegli največjo razdaljo od Zemlje, ki znaša približno 406.771 kilometrov.
Posadka je predlagala poimenovanje dveh luninih kraterjev: Integrity in Carroll.
Vrnitev posadke na Zemljo s pristankom v oceanu je predvidena za petek oziroma soboto.
Posadka je prvič po več kot 50 letih videla oddaljeno stran Lune s prostim očesom.
Astronavti so med misijo opazovali popoln sončni mrk iz vesoljskega plovila Orion.
Predsednik Donald Trump je astronavte poklical prek video klica in jih povabil v Belo hišo.
Plovilo Orion se je površju Lune najbolj približalo na razdaljo približno 6.545 do 7.500 kilometrov.
Astronavti so poročali o zaznavanju rjavih in zelenih barvnih odtenkov na površju Lune.
Astronavti so na rekordni razdalji jedli kanadske piškote z javorjevo kremo.
Misija Artemis 2 je podrla rekord misije Apollo 13 v oddaljenosti človeka od Zemlje.
Astronavti so za opazovanje in fotografiranje površja Lune uporabili 32 različnih kamer.
Med preletom oddaljene strani Lune je bila komunikacija z Zemljo prekinjena za približno 40 minut.

key differences

Astronavti so dosegli največjo razdaljo od Zemlje, ki znaša približno 406.771 kilometrov.: Razlike v natančnosti številk; nekateri molčijo ali zaokrožajo.
Astronavti so med misijo opazovali popoln sončni mrk iz vesoljskega plovila Orion.: Večina potrjuje, nekateri le napovedujejo, trije ne omenjajo.
Astronavti so na rekordni razdalji jedli kanadske piškote z javorjevo kremo.: Dnevnik trditev potrjuje, Delo jo zanika, ostali molčijo.
Astronavti so poročali o zaznavanju rjavih in zelenih barvnih odtenkov na površju Lune.: Le Delo potrjuje barve, Bloomberg le delno, ostali molčijo.
Astronavti so za opazovanje in fotografiranje površja Lune uporabili 32 različnih kamer.: Le Delo potrjuje število 32, drugi le omenjajo več kamer.
Med preletom oddaljene strani Lune je bila komunikacija z Zemljo prekinjena za približno 40 minut.: Večina potrjuje 40-minutni molk, Domovina in Bloomberg le napoved.
Misija Artemis 2 je podrla rekord misije Apollo 13 v oddaljenosti človeka od Zemlje.: Večina potrjuje rekord, STA molči, 24ur pa ostaja pri napovedi.
Misija Artemis 2 je prva človeška odprava, ki je zapustila nizko zemeljsko orbito po letu 1972.: Večina potrjuje časovni okvir, razlike so v natančnosti mejnikov.
Plovilo Orion se je površju Lune najbolj približalo na razdaljo približno 6.545 do 7.500 kilometrov.: Viri navajajo različne razdalje (6.545 vs. 7.500 km) ali molčijo.
Posadka je predlagala poimenovanje dveh luninih kraterjev: Integrity in Carroll.: Razlike v omembi obeh imen, le enega ali popolni prezrti.
Posadka je prvič po več kot 50 letih videla oddaljeno stran Lune s prostim očesom.: Večina potrjuje, nekateri molčijo, SiOL poudarja prvenstvo.
Predsednik Donald Trump je astronavte poklical prek video klica in jih povabil v Belo hišo.: Polovica virov dogodek potrjuje, ostali ga sploh ne omenjajo.
Vrnitev posadke na Zemljo s pristankom v oceanu je predvidena za petek oziroma soboto.: Razlike v določitvi dneva (petek/sobota) in lokacije pristanka.

source analyses

24ur

Astronavti so dosegli največjo razdaljo od Zemlje, ki znaša približno 406.771 kilometrov.: Ni omenjeno
Astronavti so med misijo opazovali popoln sončni mrk iz vesoljskega plovila Orion.: Delno: Članek napoveduje, da bodo videli sončev mrk iz plovila Orion.
Astronavti so na rekordni razdalji jedli kanadske piškote z javorjevo kremo.: Ni omenjeno
Astronavti so poročali o zaznavanju rjavih in zelenih barvnih odtenkov na površju Lune.: Ni omenjeno
Astronavti so za opazovanje in fotografiranje površja Lune uporabili 32 različnih kamer.: Ni omenjeno
Med preletom oddaljene strani Lune je bila komunikacija z Zemljo prekinjena za približno 40 minut.: Ni omenjeno
Misija Artemis 2 je podrla rekord misije Apollo 13 v oddaljenosti človeka od Zemlje.: Delno: Napovedano je, da se bodo odpravili dlje kot kdorkoli doslej.
Misija Artemis 2 je prva človeška odprava, ki je zapustila nizko zemeljsko orbito po letu 1972.: Ni omenjeno
Plovilo Orion se je površju Lune najbolj približalo na razdaljo približno 6.545 do 7.500 kilometrov.: Da: Navedeno je približevanje na približno 7500 kilometrov.
Posadka je predlagala poimenovanje dveh luninih kraterjev: Integrity in Carroll.: Ni omenjeno
Posadka je prvič po več kot 50 letih videla oddaljeno stran Lune s prostim očesom.: Ni omenjeno
Predsednik Donald Trump je astronavte poklical prek video klica in jih povabil v Belo hišo.: Ni omenjeno
Vrnitev posadke na Zemljo s pristankom v oceanu je predvidena za petek oziroma soboto.: Ni omenjeno

Bloomberg Adria

Astronavti so dosegli največjo razdaljo od Zemlje, ki znaša približno 406.771 kilometrov.: Delno: Navedena je razdalja približno 406.800 kilometrov.
Astronavti so med misijo opazovali popoln sončni mrk iz vesoljskega plovila Orion.: Da: Besedilo potrjuje opazovanje sončnega mrka in korone iz Oriona.
Astronavti so na rekordni razdalji jedli kanadske piškote z javorjevo kremo.: Ni omenjeno
Astronavti so poročali o zaznavanju rjavih in zelenih barvnih odtenkov na površju Lune.: Delno: Omenjeno je opisovanje barv in zaznavanje subtilnih razlik.
Astronavti so za opazovanje in fotografiranje površja Lune uporabili 32 različnih kamer.: Ni omenjeno
Med preletom oddaljene strani Lune je bila komunikacija z Zemljo prekinjena za približno 40 minut.: Delno: Omenjena je pričakovana prekinitev komunikacije za Luno.
Misija Artemis 2 je podrla rekord misije Apollo 13 v oddaljenosti človeka od Zemlje.: Da: Presegli so razdaljo 400.170 km, ki jo je dosegel Apollo 13.
Misija Artemis 2 je prva človeška odprava, ki je zapustila nizko zemeljsko orbito po letu 1972.: Delno: Omenjeno je največje približanje Luni v zadnjih 50 letih.
Plovilo Orion se je površju Lune najbolj približalo na razdaljo približno 6.545 do 7.500 kilometrov.: Da: Navedeno je približanje na približno 6.550 kilometrov.
Posadka je predlagala poimenovanje dveh luninih kraterjev: Integrity in Carroll.: Da: Hansen je predlagal imeni Integrity in Carroll za dva kraterja.
Posadka je prvič po več kot 50 letih videla oddaljeno stran Lune s prostim očesom.: Da: Članek omenja opazovanje delov Lune, ki jih človek še ni videl.
Predsednik Donald Trump je astronavte poklical prek video klica in jih povabil v Belo hišo.: Delno: Trump se je pogovarjal s posadko in jih povabil v Belo hišo.
Vrnitev posadke na Zemljo s pristankom v oceanu je predvidena za petek oziroma soboto.: Ni omenjeno

Delo

Astronavti so dosegli največjo razdaljo od Zemlje, ki znaša približno 406.771 kilometrov.: Da: Navedena je točna razdalja 406.771 km kot nov rekord.
Astronavti so med misijo opazovali popoln sončni mrk iz vesoljskega plovila Orion.: Da: Opisano je opazovanje mrka, ki je iz Oriona trajal 53 minut.
Astronavti so na rekordni razdalji jedli kanadske piškote z javorjevo kremo.: Ne: Piškote v obliki Lune sta pripravili hčerki doma, ne v vesolju.
Astronavti so poročali o zaznavanju rjavih in zelenih barvnih odtenkov na površju Lune.: Da: Članek izrecno omenja poročanje o rjavih in zelenih odtenkih.
Astronavti so za opazovanje in fotografiranje površja Lune uporabili 32 različnih kamer.: Da: Besedilo navaja uporabo niza 32 kamer za dokumentiranje.
Med preletom oddaljene strani Lune je bila komunikacija z Zemljo prekinjena za približno 40 minut.: Da: Navedeno je, da so bili nedosegljivi približno 40 minut.
Misija Artemis 2 je podrla rekord misije Apollo 13 v oddaljenosti človeka od Zemlje.: Da: Članek navaja, da so presegli rekord Apolla 13 za 6.616 km.
Misija Artemis 2 je prva človeška odprava, ki je zapustila nizko zemeljsko orbito po letu 1972.: Da: Članek potrjuje, da je to prva takšna misija po Apollu 17.
Plovilo Orion se je površju Lune najbolj približalo na razdaljo približno 6.545 do 7.500 kilometrov.: Ni omenjeno
Posadka je predlagala poimenovanje dveh luninih kraterjev: Integrity in Carroll.: Da: Predlagali so imeni po plovilu Integrity in po pokojni ženi.
Posadka je prvič po več kot 50 letih videla oddaljeno stran Lune s prostim očesom.: Da: Prva misija izven nizke orbite po 1972, videli so jo z očmi.
Predsednik Donald Trump je astronavte poklical prek video klica in jih povabil v Belo hišo.: Da: Trump jih je poklical prek video klica in povabil na sprejem.
Vrnitev posadke na Zemljo s pristankom v oceanu je predvidena za petek oziroma soboto.: Delno: Omenjen je pristanek v Tihem oceanu predvidoma v petek.

Dnevnik

Astronavti so dosegli največjo razdaljo od Zemlje, ki znaša približno 406.771 kilometrov.: Da: Članek navaja točno to številko kot rekordno oddaljenost.
Astronavti so med misijo opazovali popoln sončni mrk iz vesoljskega plovila Orion.: Da: Šesti dan poleta so opazovali 57 minut dolg popolni sončni mrk.
Astronavti so na rekordni razdalji jedli kanadske piškote z javorjevo kremo.: Da: Na razdalji 406.771 km so pojedli piškote z javorjevo kremo.
Astronavti so poročali o zaznavanju rjavih in zelenih barvnih odtenkov na površju Lune.: Ni omenjeno
Astronavti so za opazovanje in fotografiranje površja Lune uporabili 32 različnih kamer.: Ni omenjeno
Med preletom oddaljene strani Lune je bila komunikacija z Zemljo prekinjena za približno 40 minut.: Ni omenjeno
Misija Artemis 2 je podrla rekord misije Apollo 13 v oddaljenosti človeka od Zemlje.: Da: Razdaljo Apolla 13 so presegli za dobrih 6500 kilometrov.
Misija Artemis 2 je prva človeška odprava, ki je zapustila nizko zemeljsko orbito po letu 1972.: Delno: Omenjeno je, da so storili, česar ni še noben človek po Apollu.
Plovilo Orion se je površju Lune najbolj približalo na razdaljo približno 6.545 do 7.500 kilometrov.: Ni omenjeno
Posadka je predlagala poimenovanje dveh luninih kraterjev: Integrity in Carroll.: Da: Predlagali so imeni Integriteta in Carroll po soprogi poveljnika.
Posadka je prvič po več kot 50 letih videla oddaljeno stran Lune s prostim očesom.: Delno: Omenjeno je opazovanje v živo in primerjava z Apollo misijami.
Predsednik Donald Trump je astronavte poklical prek video klica in jih povabil v Belo hišo.: Ni omenjeno
Vrnitev posadke na Zemljo s pristankom v oceanu je predvidena za petek oziroma soboto.: Da: Pristanek v Tihem oceanu je predviden v noči na soboto.

Domovina

Astronavti so dosegli največjo razdaljo od Zemlje, ki znaša približno 406.771 kilometrov.: Da: Navedeno je, da bodo prepotovali približno 406.771 kilometrov.
Astronavti so med misijo opazovali popoln sončni mrk iz vesoljskega plovila Orion.: Delno: Članek napoveduje, da bodo priča sončnemu mrku med poletom.
Astronavti so na rekordni razdalji jedli kanadske piškote z javorjevo kremo.: Ni omenjeno
Astronavti so poročali o zaznavanju rjavih in zelenih barvnih odtenkov na površju Lune.: Ni omenjeno
Astronavti so za opazovanje in fotografiranje površja Lune uporabili 32 različnih kamer.: Delno: Omenjene so številne kamere, s katerimi upravljajo astronavti.
Med preletom oddaljene strani Lune je bila komunikacija z Zemljo prekinjena za približno 40 minut.: Da: Nasa pričakuje načrtovano 40-minutno prekinitev komunikacije.
Misija Artemis 2 je podrla rekord misije Apollo 13 v oddaljenosti človeka od Zemlje.: Da: Članek navaja, da so presegli rekord misije Apollo 13 iz leta 1970.
Misija Artemis 2 je prva človeška odprava, ki je zapustila nizko zemeljsko orbito po letu 1972.: Delno: Omenjeno je, da so presegli rekord iz leta 1970 po 50 letih.
Plovilo Orion se je površju Lune najbolj približalo na razdaljo približno 6.545 do 7.500 kilometrov.: Delno: Omenjeno je približanje na zgolj 6.545 kilometrov.
Posadka je predlagala poimenovanje dveh luninih kraterjev: Integrity in Carroll.: Da: Posadka je predlagala poimenovanje kraterjev Integrity in Carroll.
Posadka je prvič po več kot 50 letih videla oddaljeno stran Lune s prostim očesom.: Delno: Navedeno je, da bodo prvi, ki bodo na lastne oči videli te dele.
Predsednik Donald Trump je astronavte poklical prek video klica in jih povabil v Belo hišo.: Delno: Opravil je telefonski klic in jih povabil v Ovalno pisarno.
Vrnitev posadke na Zemljo s pristankom v oceanu je predvidena za petek oziroma soboto.: Da: Pristanek je načrtovan za petek (lokalno) oziroma soboto (v SLO).

Mladina

Astronavti so dosegli največjo razdaljo od Zemlje, ki znaša približno 406.771 kilometrov.: Delno: Omenjeno, da so presegli 400.171 km, točna številka ni navedena.
Astronavti so med misijo opazovali popoln sončni mrk iz vesoljskega plovila Orion.: Ni omenjeno
Astronavti so na rekordni razdalji jedli kanadske piškote z javorjevo kremo.: Ni omenjeno
Astronavti so poročali o zaznavanju rjavih in zelenih barvnih odtenkov na površju Lune.: Ni omenjeno
Astronavti so za opazovanje in fotografiranje površja Lune uporabili 32 različnih kamer.: Delno: Omenjeno, da so poslali več posnetkov Zemlje in vesolja.
Med preletom oddaljene strani Lune je bila komunikacija z Zemljo prekinjena za približno 40 minut.: Ni omenjeno
Misija Artemis 2 je podrla rekord misije Apollo 13 v oddaljenosti človeka od Zemlje.: Da: Članek potrjuje, da so podrli rekord misije Apollo 13 iz leta 1970.
Misija Artemis 2 je prva človeška odprava, ki je zapustila nizko zemeljsko orbito po letu 1972.: Da: Navedeno, da je to prva človeška odprava proti Luni po 50 letih.
Plovilo Orion se je površju Lune najbolj približalo na razdaljo približno 6.545 do 7.500 kilometrov.: Delno: Navedeno, da se bo Orion v naslednjih urah najbolj približal Luni.
Posadka je predlagala poimenovanje dveh luninih kraterjev: Integrity in Carroll.: Ni omenjeno
Posadka je prvič po več kot 50 letih videla oddaljeno stran Lune s prostim očesom.: Ni omenjeno
Predsednik Donald Trump je astronavte poklical prek video klica in jih povabil v Belo hišo.: Ni omenjeno
Vrnitev posadke na Zemljo s pristankom v oceanu je predvidena za petek oziroma soboto.: Da: Članek navaja vrnitev v petek s pristankom v morju.

STA

Astronavti so dosegli največjo razdaljo od Zemlje, ki znaša približno 406.771 kilometrov.: Ni omenjeno
Astronavti so med misijo opazovali popoln sončni mrk iz vesoljskega plovila Orion.: Da: Besedilo potrjuje, da so opazovali popoln sončni mrk.
Astronavti so na rekordni razdalji jedli kanadske piškote z javorjevo kremo.: Ni omenjeno
Astronavti so poročali o zaznavanju rjavih in zelenih barvnih odtenkov na površju Lune.: Ni omenjeno
Astronavti so za opazovanje in fotografiranje površja Lune uporabili 32 različnih kamer.: Ni omenjeno
Med preletom oddaljene strani Lune je bila komunikacija z Zemljo prekinjena za približno 40 minut.: Ni omenjeno
Misija Artemis 2 je podrla rekord misije Apollo 13 v oddaljenosti človeka od Zemlje.: Ni omenjeno
Misija Artemis 2 je prva človeška odprava, ki je zapustila nizko zemeljsko orbito po letu 1972.: Delno: Omenjeno je, da so prvič po več kot pol stoletja obleteli Luno.
Plovilo Orion se je površju Lune najbolj približalo na razdaljo približno 6.545 do 7.500 kilometrov.: Ni omenjeno
Posadka je predlagala poimenovanje dveh luninih kraterjev: Integrity in Carroll.: Ni omenjeno
Posadka je prvič po več kot 50 letih videla oddaljeno stran Lune s prostim očesom.: Da: Članek navaja, da so prvič po pol stoletja videli oddaljeno stran.
Predsednik Donald Trump je astronavte poklical prek video klica in jih povabil v Belo hišo.: Ni omenjeno
Vrnitev posadke na Zemljo s pristankom v oceanu je predvidena za petek oziroma soboto.: Delno: Članek potrjuje vrnitev v petek in pristanek plovila Orion.

SiOL

Astronavti so dosegli največjo razdaljo od Zemlje, ki znaša približno 406.771 kilometrov.: Delno: Omenjeno, da so dosegli rekordno razdaljo, številka ni navedena.
Astronavti so med misijo opazovali popoln sončni mrk iz vesoljskega plovila Orion.: Ni omenjeno
Astronavti so na rekordni razdalji jedli kanadske piškote z javorjevo kremo.: Ni omenjeno
Astronavti so poročali o zaznavanju rjavih in zelenih barvnih odtenkov na površju Lune.: Ni omenjeno
Astronavti so za opazovanje in fotografiranje površja Lune uporabili 32 različnih kamer.: Delno: Omenjeno, da so poslali več posnetkov Zemlje in vesolja.
Med preletom oddaljene strani Lune je bila komunikacija z Zemljo prekinjena za približno 40 minut.: Da: Članek potrjuje, da je bila posadka nedosegljiva 40 minut.
Misija Artemis 2 je podrla rekord misije Apollo 13 v oddaljenosti človeka od Zemlje.: Da: Članek navaja, da so se oddaljili dlje kot katerikoli človek doslej.
Misija Artemis 2 je prva človeška odprava, ki je zapustila nizko zemeljsko orbito po letu 1972.: Da: Navedeno, da je to prva človeška odprava proti Luni po 50 letih.
Plovilo Orion se je površju Lune najbolj približalo na razdaljo približno 6.545 do 7.500 kilometrov.: Ni omenjeno
Posadka je predlagala poimenovanje dveh luninih kraterjev: Integrity in Carroll.: Delno: Omenjeno poimenovanje kraterja Carroll po Wisemanovi ženi.
Posadka je prvič po več kot 50 letih videla oddaljeno stran Lune s prostim očesom.: Da: Navedeno, da so videli prizore, ki jih ni videl še noben človek.
Predsednik Donald Trump je astronavte poklical prek video klica in jih povabil v Belo hišo.: Da: Trump jih je poklical, čestital in povabil v Belo hišo.
Vrnitev posadke na Zemljo s pristankom v oceanu je predvidena za petek oziroma soboto.: Ni omenjeno

Svet24

Astronavti so dosegli največjo razdaljo od Zemlje, ki znaša približno 406.771 kilometrov.: Delno: Omenjeno, da so se oddaljili dlje kot kdorkoli doslej.
Astronavti so med misijo opazovali popoln sončni mrk iz vesoljskega plovila Orion.: Da: Članek izrecno omenja opazovanje popolnega sončnega mrka.
Astronavti so na rekordni razdalji jedli kanadske piškote z javorjevo kremo.: Ni omenjeno
Astronavti so poročali o zaznavanju rjavih in zelenih barvnih odtenkov na površju Lune.: Ni omenjeno
Astronavti so za opazovanje in fotografiranje površja Lune uporabili 32 različnih kamer.: Ni omenjeno
Med preletom oddaljene strani Lune je bila komunikacija z Zemljo prekinjena za približno 40 minut.: Da: Navedeno, da je bila posadka 40 minut brez stika.
Misija Artemis 2 je podrla rekord misije Apollo 13 v oddaljenosti človeka od Zemlje.: Da: Članek navaja, da so presegli rekord misije Apollo 13.
Misija Artemis 2 je prva človeška odprava, ki je zapustila nizko zemeljsko orbito po letu 1972.: Delno: Navedeno kot prva odprava proti Luni po več kot 50 letih.
Plovilo Orion se je površju Lune najbolj približalo na razdaljo približno 6.545 do 7.500 kilometrov.: Ni omenjeno
Posadka je predlagala poimenovanje dveh luninih kraterjev: Integrity in Carroll.: Delno: Omenjen le predlog za poimenovanje kraterja Carroll.
Posadka je prvič po več kot 50 letih videla oddaljeno stran Lune s prostim očesom.: Da: Navedeno, da so prvič po pol stoletja uzrli oddaljeno stran.
Predsednik Donald Trump je astronavte poklical prek video klica in jih povabil v Belo hišo.: Da: Članek potrjuje Trumpov klic in povabilo v Belo hišo.
Vrnitev posadke na Zemljo s pristankom v oceanu je predvidena za petek oziroma soboto.: Delno: Omenjen je pristanek v oceanu v petek.

Večer

Astronavti so dosegli največjo razdaljo od Zemlje, ki znaša približno 406.771 kilometrov.: Delno: Omenjeno, da so dosegli rekordno razdaljo, številka ni navedena.
Astronavti so med misijo opazovali popoln sončni mrk iz vesoljskega plovila Orion.: Ni omenjeno
Astronavti so na rekordni razdalji jedli kanadske piškote z javorjevo kremo.: Ni omenjeno
Astronavti so poročali o zaznavanju rjavih in zelenih barvnih odtenkov na površju Lune.: Ni omenjeno
Astronavti so za opazovanje in fotografiranje površja Lune uporabili 32 različnih kamer.: Ni omenjeno
Med preletom oddaljene strani Lune je bila komunikacija z Zemljo prekinjena za približno 40 minut.: Da: Članek potrjuje, da je bila posadka nedosegljiva okoli 40 minut.
Misija Artemis 2 je podrla rekord misije Apollo 13 v oddaljenosti človeka od Zemlje.: Da: Članek navaja, da so se oddaljili dlje kot katerikoli človek doslej.
Misija Artemis 2 je prva človeška odprava, ki je zapustila nizko zemeljsko orbito po letu 1972.: Da: Navedeno, da je to prva človeška odprava proti Luni po 50 letih.
Plovilo Orion se je površju Lune najbolj približalo na razdaljo približno 6.545 do 7.500 kilometrov.: Ni omenjeno
Posadka je predlagala poimenovanje dveh luninih kraterjev: Integrity in Carroll.: Delno: Omenjeno poimenovanje kraterja Carroll, Integrity ni omenjen.
Posadka je prvič po več kot 50 letih videla oddaljeno stran Lune s prostim očesom.: Da: Navedeno, da so prvič po pol stoletja videli oddaljeno stran Lune.
Predsednik Donald Trump je astronavte poklical prek video klica in jih povabil v Belo hišo.: Da: Članek opisuje Trumpov video klic, čestitke in povabilo.
Vrnitev posadke na Zemljo s pristankom v oceanu je predvidena za petek oziroma soboto.: Delno: Omenjen pristanek v morju v petek, sobota ni omenjena.

Analiza sentimenta

Entiteta	Ključne razlike	STA	24ur	Delo	Mladina	Dnevnik	Večer	Domovina	Bloomberg Adria	SiOL	Svet24
Jeremy Hansen	Razpon od nevtralne omembe do čustvenih pohval in Trumpovih čestitk.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjen zgolj kot kanadski član posadke.	Pozitivno: pohvaljen za pogum in sočutno gesto s posvetitvijo kraterja.	Nevtralno: Citiran kot govorec o pomenu misije.	Nevtralno: Omenjen kot govorec in član posadke, ki deli priboljške.	Pozitivno: Trump ga pohvali za zgodovinski dosežek.	Pozitivno: Opisan kot astronavt, ki pooseblja doseganje nemogočega.	Nevtralno: Omenjen kot govorec in prvi Kanadčan na poti proti Luni.	Pozitivno: Trump mu izreče čestitke in izrazi ponos Amerike.	Pozitivno: Avtor izpostavi njegov čustven in ganljiv nagovor.
Artemis 2	Razpon od nevtralne informatike do zgodovinske evforije.	Nevtralno: Informativna omemba misije in njenih dejavnosti.	Nevtralno: Misija je omenjena v kontekstu poteka in ciljev.	Pozitivno: opisana kot zgodovinska misija s pionirskimi dosežki.	Nevtralno: Informativna omemba misije in njenih dosežkov.	Nevtralno: Informativno opisana kot pripravljalna misija in prelomnica.	Nevtralno: Informativna omemba misije in njenih mejnikov.	Pozitivno: Avtor opisuje misijo kot zgodovinsko, ki postavlja nove mejnike.	Nevtralno: Informativno opisana kot zgodovinska misija in generalka.	Nevtralno: Informativno opisana kot prva odprava po 50 letih.	Pozitivno: Opisana kot zgodovinski mejnik in globoko človeška zgodba.
Reid Wiseman	Od nevtralne vloge do čustvenega vodje in simbola ponosa.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjen zgolj kot član štiričlanske posadke.	Pozitivno: izpostavljen kot čustven vodja in predan oče.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjen kot poveljnik misije v informativnem kontekstu.	Pozitivno: Trump ga pohvali, da je Ameriko naredil ponosno.	Pozitivno: Opisan kot astronavt, ki pooseblja doseganje nemogočega.	Nevtralno: Omenjen kot poveljnik misije in govorec o svojih vtisih.	Pozitivno: Trump mu izreče čestitke in izrazi ponos Amerike.	Pozitivno: Prikazan kot predan poveljnik z močno osebno zgodbo.
Victor Glover	Od nevtralnih poročil do političnih in osebnih pohval.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjen zgolj kot član štiričlanske posadke.	Nevtralno: citiran kot govorec o svojih vtisih in opazovanjih.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjen kot pilot misije brez meta-vrednotenja.	Pozitivno: Trump ga pohvali, da je Ameriko naredil ponosno.	Pozitivno: Opisan kot astronavt, ki pooseblja doseganje nemogočega.	Nevtralno: Omenjen kot član posadke in prvi temnopolti astronavt.	Pozitivno: Trump mu izreče čestitke in izrazi ponos Amerike.	Nevtralno: Citiran kot pilot med opravljanjem dolžnosti.
Christina Koch	Od nevtralne članice do simbola ponosa in nemogočih dosežkov.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjena zgolj kot članica štiričlanske posadke.	Nevtralno: citirana kot govorka o svojih čustvih in pogledih.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjena kot specialistka misije brez meta-vrednotenja.	Pozitivno: Trump jo pohvali, da je Ameriko naredila ponosno.	Pozitivno: Opisana kot astronavtka, ki pooseblja doseganje nemogočega.	Nevtralno: Omenjena kot članica posadke in prva ženska na tej poti.	Pozitivno: Trump ji izreče čestitke in izrazi ponos Amerike.	Nevtralno: Omenjena kot članica posadke, ki je prejela čestitke.
Carroll Taylor Wiseman	Razpon od čustvenega spoštovanja do nevtralne omembe imena.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Pozitivno: opisana kot navdihujoča oseba, ki ji je posvečen krater.	Ni omenjeno	Pozitivno: Avtor povzema predlog poimenovanja kraterja kot svetle točke.	Pozitivno: Čustvena omemba ob poimenovanju kraterja po njej.	Nevtralno: Omenjena v kontekstu predloga za poimenovanje kraterja.	Nevtralno: Omenjena v kontekstu predloga za poimenovanje kraterja.	Pozitivno: Po njej čustveno poimenujejo krater na Luni.	Pozitivno: Opisana s spoštovanjem kot požrtvovalna medicinska sestra.
Zemlja	Večina nevtralno-tehnična, Delo pa čustveno in vrednostno.	Nevtralno: Omenjena kot cilj vrnitve astronavtov.	Nevtralno: Omenjena kot referenčna točka za razdaljo in opazovanje.	Pozitivno: opisana kot dragocen dom in simbol ljubezni.	Nevtralno: Omenjena kot referenčna točka za razdaljo.	Nevtralno: Omenjena kot izhodiščna točka in objekt opazovanja.	Nevtralno: Omenjena kot izhodišče in cilj vrnitve.	Nevtralno: Omenjena le kot referenčna točka za merjenje razdalje.	Nevtralno: Omenjena kot izhodišče in cilj vrnitve posadke.	Nevtralno: Omenjena kot izhodišče in cilj vrnitve.	Nevtralno: Omenjena kot referenčna točka za razdaljo in vrnitev.
Apollo 13	Večina nevtralno primerja rekord, Domovina pa jo povzdigne.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjena kot referenca za trenutni rekord razdalje.	Nevtralno: omenjen le kot prejšnji rekorder za primerjavo razdalje.	Nevtralno: Omenjena kot prejšnja rekordna misija.	Nevtralno: Uporabljena kot zgodovinska referenca za primerjavo rekordov.	Ni omenjeno	Pozitivno: Besedilo misijo označi za legendarno.	Nevtralno: Omenjena zgolj kot prejšnja rekordna misija za primerjavo.	Ni omenjeno	Nevtralno: Uporabljena le kot referenca za primerjavo rekorda.
Orion	Vsi viri so nevtralni; razlikujejo se le v tehničnih podrobnostih.	Nevtralno: Omenjeno kot plovilo za vrnitev na Zemljo.	Nevtralno: Plovilo je omenjeno kot lokacija opazovanja mrka.	Nevtralno: informativno omenjen kot plovilo, ki prevaža posadko.	Nevtralno: Opisano kot plovilo, ki izvaja manevre.	Nevtralno: Opisana kot kapsula, ki prestaja teste in deluje.	Nevtralno: Informativna omemba plovila in njegovih manevrov.	Nevtralno: Plovilo je informativno omenjeno kot sredstvo potovanja.	Nevtralno: Opisana kot plovilo, ki je doseglo rekordno razdaljo.	Nevtralno: Omenjeno kot prevozno sredstvo brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: Informativna omemba plovila in njegovega pristanka.
Luna	Vsi viri so nevtralni; razlike so le v tehničnih poudarkih.	Nevtralno: Omenjena kot lokacija obleta in opazovanja.	Nevtralno: Omenjena kot cilj obleta in astronomski objekt.	Nevtralno: predmet znanstvenega opazovanja in opisovanja.	Nevtralno: Omenjena kot cilj in gravitacijski vpliv.	Nevtralno: Opisana kot cilj opazovanja in znanstvenega raziskovanja.	Nevtralno: Omenjena kot cilj preleta in lokacija kraterja.	Nevtralno: Omenjena kot cilj raziskovanja in zbiranja podatkov.	Nevtralno: Omenjena kot cilj preleta in predmet opazovanja.	Nevtralno: Omenjena kot cilj preleta in lokacija kraterja.	Nevtralno: Prizorišče misije in predmet opazovanja.
Nasa	Enotno nevtralno poročanje brez razlik v interpretaciji.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjena v vlogi organizatorja in vira informacij.	Nevtralno: Navedena kot vir informacij o dosežku.	Nevtralno: Omenjena kot organizator misije in izdelovalec opreme.	Nevtralno: Omenjena kot vir informacij o poteku misije.	Nevtralno: Omenjena kot organizatorka misije in v kontekstu proračuna.	Nevtralno: Omenjena kot organizator misije in vir podatkov.	Nevtralno: Omenjena le kot vir informacij o poteku misije.	Nevtralno: Omenjena v kontekstu nadzornega centra in misije.
Donald Trump	Enotno nevtralen prikaz kot govornika brez vrednotenja avtorjev.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: citiran kot govorec; avtor omeni njegov slog brez vrednotenja.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Govorec, ki čestita posadki; brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: Omenjen kot govorec, ki čestita posadki in predlaga proračun.	Nevtralno: Govorec, ki pohvali posadko; avtor ga ne vrednoti.	Nevtralno: Nastopa kot govorec, ki čestita; avtor ga ne vrednoti.	Nevtralno: Govorec, ki čestita posadki brez meta-vrednotenja avtorja.
Space Launch System (SLS)	Vsi viri so nevtralni; razlika je le v podrobnosti opisa.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Informativna omemba rakete ob izstrelitvi.	Ni omenjeno	Nevtralno: Informativna omemba rakete, uporabljene za izstrelitev.	Nevtralno: Informativna omenitev rakete, ki je izvedla izstrelitev.	Ni omenjeno	Nevtralno: Informativna omemba rakete, uporabljene pri izstrelitvi.	Nevtralno: Informativna omemba rakete, ki je izstrelila kapsulo.
Mednarodna astronomska zveza (IAU)	Vsi viri so nevtralni; poudarjajo le vlogo pri poimenovanju.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjena le kot uradni organ za poimenovanje teles.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjena kot uradni organ, ki odloča o poimenovanjih.	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjena kot uradni organ za potrjevanje imen kraterjev.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Omenjena kot uradni organ, ki odloča o poimenovanju.
Kanadska vesoljska agencija (CSA)	Vsi viri so nevtralni; razlikujejo se le v izbiri astronavta.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: zgolj informativno navedena kot matična agencija Hansena.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: Informativna navedba institucije, ki ji pripada Hansen.	Nevtralno: Omenjena v povezavi z astronavtko Jenni Gibbons.	Ni omenjeno	Ni omenjeno

entities

Jeremy Hansen
Artemis 2
Reid Wiseman
Victor Glover
Christina Koch
Carroll Taylor Wiseman
Zemlja
Apollo 13
Orion
Luna
Nasa
Donald Trump
Space Launch System (SLS)
Mednarodna astronomska zveza (IAU)
Kanadska vesoljska agencija (CSA)

key differences

Apollo 13: Večina nevtralno primerja rekord, Domovina pa jo povzdigne.
Artemis 2: Razpon od nevtralne informatike do zgodovinske evforije.
Carroll Taylor Wiseman: Razpon od čustvenega spoštovanja do nevtralne omembe imena.
Christina Koch: Od nevtralne članice do simbola ponosa in nemogočih dosežkov.
Donald Trump: Enotno nevtralen prikaz kot govornika brez vrednotenja avtorjev.
Jeremy Hansen: Razpon od nevtralne omembe do čustvenih pohval in Trumpovih čestitk.
Kanadska vesoljska agencija (CSA): Vsi viri so nevtralni; razlikujejo se le v izbiri astronavta.
Luna: Vsi viri so nevtralni; razlike so le v tehničnih poudarkih.
Mednarodna astronomska zveza (IAU): Vsi viri so nevtralni; poudarjajo le vlogo pri poimenovanju.
Nasa: Enotno nevtralno poročanje brez razlik v interpretaciji.
Orion: Vsi viri so nevtralni; razlikujejo se le v tehničnih podrobnostih.
Reid Wiseman: Od nevtralne vloge do čustvenega vodje in simbola ponosa.
Space Launch System (SLS): Vsi viri so nevtralni; razlika je le v podrobnosti opisa.
Victor Glover: Od nevtralnih poročil do političnih in osebnih pohval.
Zemlja: Večina nevtralno-tehnična, Delo pa čustveno in vrednostno.

source analyses

24ur

Apollo 13: Nevtralno: Omenjena kot referenca za trenutni rekord razdalje.
Artemis 2: Nevtralno: Misija je omenjena v kontekstu poteka in ciljev.
Carroll Taylor Wiseman: Ni omenjeno
Christina Koch: Nevtralno: Omenjena zgolj kot članica štiričlanske posadke.
Donald Trump: Ni omenjeno
Jeremy Hansen: Nevtralno: Omenjen zgolj kot kanadski član posadke.
Kanadska vesoljska agencija (CSA): Ni omenjeno
Luna: Nevtralno: Omenjena kot cilj obleta in astronomski objekt.
Mednarodna astronomska zveza (IAU): Ni omenjeno
Nasa: Ni omenjeno
Orion: Nevtralno: Plovilo je omenjeno kot lokacija opazovanja mrka.
Reid Wiseman: Nevtralno: Omenjen zgolj kot član štiričlanske posadke.
Space Launch System (SLS): Ni omenjeno
Victor Glover: Nevtralno: Omenjen zgolj kot član štiričlanske posadke.
Zemlja: Nevtralno: Omenjena kot referenčna točka za razdaljo in opazovanje.

Bloomberg Adria

Apollo 13: Nevtralno: Omenjena zgolj kot prejšnja rekordna misija za primerjavo.
Artemis 2: Nevtralno: Informativno opisana kot zgodovinska misija in generalka.
Carroll Taylor Wiseman: Nevtralno: Omenjena v kontekstu predloga za poimenovanje kraterja.
Christina Koch: Nevtralno: Omenjena kot članica posadke in prva ženska na tej poti.
Donald Trump: Nevtralno: Govorec, ki pohvali posadko; avtor ga ne vrednoti.
Jeremy Hansen: Nevtralno: Omenjen kot govorec in prvi Kanadčan na poti proti Luni.
Kanadska vesoljska agencija (CSA): Nevtralno: Omenjena v povezavi z astronavtko Jenni Gibbons.
Luna: Nevtralno: Omenjena kot cilj preleta in predmet opazovanja.
Mednarodna astronomska zveza (IAU): Ni omenjeno
Nasa: Nevtralno: Omenjena kot organizator misije in vir podatkov.
Orion: Nevtralno: Opisana kot plovilo, ki je doseglo rekordno razdaljo.
Reid Wiseman: Nevtralno: Omenjen kot poveljnik misije in govorec o svojih vtisih.
Space Launch System (SLS): Ni omenjeno
Victor Glover: Nevtralno: Omenjen kot član posadke in prvi temnopolti astronavt.
Zemlja: Nevtralno: Omenjena kot izhodišče in cilj vrnitve posadke.

Delo

Apollo 13: Nevtralno: omenjen le kot prejšnji rekorder za primerjavo razdalje.
Artemis 2: Pozitivno: opisana kot zgodovinska misija s pionirskimi dosežki.
Carroll Taylor Wiseman: Pozitivno: opisana kot navdihujoča oseba, ki ji je posvečen krater.
Christina Koch: Nevtralno: citirana kot govorka o svojih čustvih in pogledih.
Donald Trump: Nevtralno: citiran kot govorec; avtor omeni njegov slog brez vrednotenja.
Jeremy Hansen: Pozitivno: pohvaljen za pogum in sočutno gesto s posvetitvijo kraterja.
Kanadska vesoljska agencija (CSA): Nevtralno: zgolj informativno navedena kot matična agencija Hansena.
Luna: Nevtralno: predmet znanstvenega opazovanja in opisovanja.
Mednarodna astronomska zveza (IAU): Nevtralno: omenjena le kot uradni organ za poimenovanje teles.
Nasa: Nevtralno: omenjena v vlogi organizatorja in vira informacij.
Orion: Nevtralno: informativno omenjen kot plovilo, ki prevaža posadko.
Reid Wiseman: Pozitivno: izpostavljen kot čustven vodja in predan oče.
Space Launch System (SLS): Ni omenjeno
Victor Glover: Nevtralno: citiran kot govorec o svojih vtisih in opazovanjih.
Zemlja: Pozitivno: opisana kot dragocen dom in simbol ljubezni.

Dnevnik

Apollo 13: Nevtralno: Uporabljena kot zgodovinska referenca za primerjavo rekordov.
Artemis 2: Nevtralno: Informativno opisana kot pripravljalna misija in prelomnica.
Carroll Taylor Wiseman: Pozitivno: Avtor povzema predlog poimenovanja kraterja kot svetle točke.
Christina Koch: Nevtralno: Omenjena kot specialistka misije brez meta-vrednotenja.
Donald Trump: Ni omenjeno
Jeremy Hansen: Nevtralno: Omenjen kot govorec in član posadke, ki deli priboljške.
Kanadska vesoljska agencija (CSA): Ni omenjeno
Luna: Nevtralno: Opisana kot cilj opazovanja in znanstvenega raziskovanja.
Mednarodna astronomska zveza (IAU): Nevtralno: Omenjena kot uradni organ, ki odloča o poimenovanjih.
Nasa: Nevtralno: Omenjena kot organizator misije in izdelovalec opreme.
Orion: Nevtralno: Opisana kot kapsula, ki prestaja teste in deluje.
Reid Wiseman: Nevtralno: Omenjen kot poveljnik misije v informativnem kontekstu.
Space Launch System (SLS): Ni omenjeno
Victor Glover: Nevtralno: Omenjen kot pilot misije brez meta-vrednotenja.
Zemlja: Nevtralno: Omenjena kot izhodiščna točka in objekt opazovanja.

Domovina

Apollo 13: Pozitivno: Besedilo misijo označi za legendarno.
Artemis 2: Pozitivno: Avtor opisuje misijo kot zgodovinsko, ki postavlja nove mejnike.
Carroll Taylor Wiseman: Nevtralno: Omenjena v kontekstu predloga za poimenovanje kraterja.
Christina Koch: Pozitivno: Opisana kot astronavtka, ki pooseblja doseganje nemogočega.
Donald Trump: Nevtralno: Omenjen kot govorec, ki čestita posadki in predlaga proračun.
Jeremy Hansen: Pozitivno: Opisan kot astronavt, ki pooseblja doseganje nemogočega.
Kanadska vesoljska agencija (CSA): Nevtralno: Informativna navedba institucije, ki ji pripada Hansen.
Luna: Nevtralno: Omenjena kot cilj raziskovanja in zbiranja podatkov.
Mednarodna astronomska zveza (IAU): Nevtralno: Omenjena kot uradni organ za potrjevanje imen kraterjev.
Nasa: Nevtralno: Omenjena kot organizatorka misije in v kontekstu proračuna.
Orion: Nevtralno: Plovilo je informativno omenjeno kot sredstvo potovanja.
Reid Wiseman: Pozitivno: Opisan kot astronavt, ki pooseblja doseganje nemogočega.
Space Launch System (SLS): Nevtralno: Informativna omenitev rakete, ki je izvedla izstrelitev.
Victor Glover: Pozitivno: Opisan kot astronavt, ki pooseblja doseganje nemogočega.
Zemlja: Nevtralno: Omenjena le kot referenčna točka za merjenje razdalje.

Mladina

Apollo 13: Nevtralno: Omenjena kot prejšnja rekordna misija.
Artemis 2: Nevtralno: Informativna omemba misije in njenih dosežkov.
Carroll Taylor Wiseman: Ni omenjeno
Christina Koch: Ni omenjeno
Donald Trump: Ni omenjeno
Jeremy Hansen: Nevtralno: Citiran kot govorec o pomenu misije.
Kanadska vesoljska agencija (CSA): Ni omenjeno
Luna: Nevtralno: Omenjena kot cilj in gravitacijski vpliv.
Mednarodna astronomska zveza (IAU): Ni omenjeno
Nasa: Nevtralno: Navedena kot vir informacij o dosežku.
Orion: Nevtralno: Opisano kot plovilo, ki izvaja manevre.
Reid Wiseman: Ni omenjeno
Space Launch System (SLS): Nevtralno: Informativna omemba rakete ob izstrelitvi.
Victor Glover: Ni omenjeno
Zemlja: Nevtralno: Omenjena kot referenčna točka za razdaljo.

STA

Apollo 13: Ni omenjeno
Artemis 2: Nevtralno: Informativna omemba misije in njenih dejavnosti.
Carroll Taylor Wiseman: Ni omenjeno
Christina Koch: Ni omenjeno
Donald Trump: Ni omenjeno
Jeremy Hansen: Ni omenjeno
Kanadska vesoljska agencija (CSA): Ni omenjeno
Luna: Nevtralno: Omenjena kot lokacija obleta in opazovanja.
Mednarodna astronomska zveza (IAU): Ni omenjeno
Nasa: Ni omenjeno
Orion: Nevtralno: Omenjeno kot plovilo za vrnitev na Zemljo.
Reid Wiseman: Ni omenjeno
Space Launch System (SLS): Ni omenjeno
Victor Glover: Ni omenjeno
Zemlja: Nevtralno: Omenjena kot cilj vrnitve astronavtov.

SiOL

Apollo 13: Ni omenjeno
Artemis 2: Nevtralno: Informativno opisana kot prva odprava po 50 letih.
Carroll Taylor Wiseman: Pozitivno: Po njej čustveno poimenujejo krater na Luni.
Christina Koch: Pozitivno: Trump ji izreče čestitke in izrazi ponos Amerike.
Donald Trump: Nevtralno: Nastopa kot govorec, ki čestita; avtor ga ne vrednoti.
Jeremy Hansen: Pozitivno: Trump mu izreče čestitke in izrazi ponos Amerike.
Kanadska vesoljska agencija (CSA): Ni omenjeno
Luna: Nevtralno: Omenjena kot cilj preleta in lokacija kraterja.
Mednarodna astronomska zveza (IAU): Ni omenjeno
Nasa: Nevtralno: Omenjena le kot vir informacij o poteku misije.
Orion: Nevtralno: Omenjeno kot prevozno sredstvo brez meta-vrednotenja.
Reid Wiseman: Pozitivno: Trump mu izreče čestitke in izrazi ponos Amerike.
Space Launch System (SLS): Nevtralno: Informativna omemba rakete, uporabljene pri izstrelitvi.
Victor Glover: Pozitivno: Trump mu izreče čestitke in izrazi ponos Amerike.
Zemlja: Nevtralno: Omenjena kot izhodišče in cilj vrnitve.

Svet24

Apollo 13: Nevtralno: Uporabljena le kot referenca za primerjavo rekorda.
Artemis 2: Pozitivno: Opisana kot zgodovinski mejnik in globoko človeška zgodba.
Carroll Taylor Wiseman: Pozitivno: Opisana s spoštovanjem kot požrtvovalna medicinska sestra.
Christina Koch: Nevtralno: Omenjena kot članica posadke, ki je prejela čestitke.
Donald Trump: Nevtralno: Govorec, ki čestita posadki brez meta-vrednotenja avtorja.
Jeremy Hansen: Pozitivno: Avtor izpostavi njegov čustven in ganljiv nagovor.
Kanadska vesoljska agencija (CSA): Ni omenjeno
Luna: Nevtralno: Prizorišče misije in predmet opazovanja.
Mednarodna astronomska zveza (IAU): Nevtralno: Omenjena kot uradni organ, ki odloča o poimenovanju.
Nasa: Nevtralno: Omenjena v kontekstu nadzornega centra in misije.
Orion: Nevtralno: Informativna omemba plovila in njegovega pristanka.
Reid Wiseman: Pozitivno: Prikazan kot predan poveljnik z močno osebno zgodbo.
Space Launch System (SLS): Nevtralno: Informativna omemba rakete, ki je izstrelila kapsulo.
Victor Glover: Nevtralno: Citiran kot pilot med opravljanjem dolžnosti.
Zemlja: Nevtralno: Omenjena kot referenčna točka za razdaljo in vrnitev.

Večer

Apollo 13: Ni omenjeno
Artemis 2: Nevtralno: Informativna omemba misije in njenih mejnikov.
Carroll Taylor Wiseman: Pozitivno: Čustvena omemba ob poimenovanju kraterja po njej.
Christina Koch: Pozitivno: Trump jo pohvali, da je Ameriko naredila ponosno.
Donald Trump: Nevtralno: Govorec, ki čestita posadki; brez meta-vrednotenja.
Jeremy Hansen: Pozitivno: Trump ga pohvali za zgodovinski dosežek.
Kanadska vesoljska agencija (CSA): Ni omenjeno
Luna: Nevtralno: Omenjena kot cilj preleta in lokacija kraterja.
Mednarodna astronomska zveza (IAU): Ni omenjeno
Nasa: Nevtralno: Omenjena kot vir informacij o poteku misije.
Orion: Nevtralno: Informativna omemba plovila in njegovih manevrov.
Reid Wiseman: Pozitivno: Trump ga pohvali, da je Ameriko naredil ponosno.
Space Launch System (SLS): Nevtralno: Informativna omemba rakete, uporabljene za izstrelitev.
Victor Glover: Pozitivno: Trump ga pohvali, da je Ameriko naredil ponosno.
Zemlja: Nevtralno: Omenjena kot izhodišče in cilj vrnitve.

Viri

articles

article order
12
body
Cape Canaveral, 07. aprila (STA) Astronavti misije Artemis 2, ki so ponoči obleteli Luno in opazovali popoln sončni mrk, so na poti nazaj na Zemljo. Prvič po več kot pol stoletja so videli oddaljeno stran Lune. Na Zemljo naj bi se vrnili v petek, ko naj bi vesoljsko plovilo Orion pristalo v ...
language
slv
published at
2026-04-07T04:49:04
source
STA
title
Astronavti Artemis 2 se vračajo proti Zemlji
url
https://www.sta.si/3542279/
article order
11
body
V naslednjih nekaj urah naj bi se vesoljsko plovilo najbolj približalo Luni, na približno 7500 kilometrov. Od tam bodo astronavti lahko hkrati videli Zemljo in Luno in tudi sončev mrk, ko bo iz plovila Orion videti, kako Luna zakrije Sonce. Če bo vse potekalo gladko, bo štiričlanska posadka, v kateri so ameriški astronavti Victor Glover, Christina Koch in Reid Wiseman ter Kanadčan Jeremy Hansen, obletela Luno in se odpravila dlje kot katerikoli človek doslej. Trenutni rekord je leta 1970 postavila posadka misije Apollo 13, in sicer na približno 400.171 kilometrih od Zemlje.
language
slv
published at
2026-04-06T06:43:58
source
24ur
title
Astronavti se približujejo Luni, kmalu jo bodo obleteli
url
https://www.24ur.com/novice/znanost-in-tehnologija/astronavti-se-priblizujejo-luni-kmalu-jo-bodo-obleteli.html
article order
17
body
Astronavti misije Artemis 2 so ponoči obleteli Luno, poskrbeli za enega najbolj ganljivih trenutkov v odpravi, opazovali popoln sončni mrk in se pogovarjali z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Artemis 2 je prva misija, ko so astronavti zapustili nizko zemeljsko orbito po odpravi Apollo 17 leta 1972. Odprava se je začela 2. aprila ob 0.35 po našem času, 6. aprila so Nasini astronavti Reid Wiseman, Victor Glover in Christina Koch ter Jeremy Hansen iz Kanadske vesoljske agencije so v kapsuli orion, ki so jo poimenovali Integrity, prispeli do Lune. Ponoči po srednjeevropskem času jih je čakal vrhunec potovanja, ko so obleteli Luno. V tem času so jo podrobno opazovali in neštetokrat fotografirali. V nadzornem centru je bilo zbranih več znanstvenikov, ki so se razveselili vseh opažanj, ki so jih posredovali astronavti. Posadka je med drugim poročala o barvnih odtenkih - zaznali so tako rjave kot zelene odtenke, ki bodo pomagali izboljšati znanstveno razumevanje Lune. Odtenki rjave in modre barve, ki jih lahko zazna človeško oko, lahko pomagajo razkriti mineralno sestavo posameznega reliefnega elementa in njegovo starost. Eden od glavnih ciljev opazovanja astronavtov je bilo Vzhodno morje (Mare Orientale). Gre za udarni krater s premerom 965 km, znan je kot veliki kanjon Lune. Razteza se na meji med bližnjo in oddaljeno stranjo Lune in ga, po podatkih Nase, človeško oko do misije Artemis 2 še nikoli ni videlo v sončni svetlobi. Astronavti so zato krater natančno opisovali. "Prstanast obroč, ki ga, mislim, vsi opisujejo kot ustnice ali poljub na oddaljeni strani Lune, je od tu videti zelo krožen," je povedal Wiseman. "Severni del je širši, temnejši; južni del je precej svetlejši," je dodal. "Izgleda zelo lepo - veliko bolj krožno, kot se ga spominjam iz našega usposabljanja." Artemis 2 je takšna opazovanja s prostim očesom dopolnil s fotografskimi dokazi, posnetimi z nizom 32 kamer. Petnajst od njih je nameščenih na samem plovilu; preostalih 17 so ročni instrumenti, ki jih upravljajo astronavti, ki so se izmenjevali pred oknom. "Bila je neverjetna izkušnja. V nekem trenutku, proti koncu snemanja pri oknu 3, so me ob pogledu na Luno prevzela močna čustva," je povedala Kochova. Posadka je tako z lastnimi očmi videla prizore, ki jih ni videl pred njimi še noben človek. So pa seveda območja že opazovale robotske sonde. Kitajska je s sondo Chang'e 6 tudi pristala na nam oddaljeni strani. Astronavti so na poti prečkali še en mejnih: postali so najdlje oddaljeni ljudje od Zemlje. Od Zemlje so bili oddaljeni kar 406.771 km. Pred tem je ta rekord držala posadka Apolla 13, Artemis 2 je rekord presegel za 6.616 km. "Iz kabine plovila orion Integrity, ko presegamo največjo razdaljo, ki jo je človek kdaj preletel od planeta Zemlja, to počnemo v čast izjemnim prizadevanjem in dosežkom naših predhodnikov v raziskovanju vesolja," je dejal poveljnik odprave Artemis 2 Reid Wiseman. "Naše potovanje bomo nadaljevali še dlje v vesolje, preden nas bo mati Zemlja uspela privleči nazaj k vsemu, kar nam je dragoceno. A najpomembnejše je, da izberemo ta trenutek, da izzovemo to generacijo in naslednjo, da se prepričamo, da ta rekord ne bo dolgo veljal," je poudaril. Med obletom Lune je bila posadka tudi približno 40 minut nedosegljiva nadzornemu centru. To ni nič običajnega, saj Luna prepreči komunikacijo, ko je plovilo za njo. Podobno je bilo tudi v odpravah Apollo in Artemis 1, a vendar gre za zelo napete trenutke. Astronavti so prepuščeni samim sebi, nadzorni center ne ve, kaj se z njimi dogaja, dokler se ne pojavijo na drugi strani. Pred prekinitvijo stika je Victor Glover poslal pomenljivo sporočilo Zemlji. Takrat so kamere na orionu v kader ujele vesoljsko plovilo, Luno in Zemljo. Celotno človeštvo na eni fotografiji. "Hvala vsem, da ste nam omogočili neizmeren privilegij, da smo se skupaj podali na to potovanje. To je res neverjetno," je dejal. "In ko se približujemo točki, ki je najbližja Luni in najbolj oddaljena od Zemlje, ko nadaljujemo z razkrivanjem skrivnosti vesolja, bi vas rad spomnil na eno najpomembnejših skrivnosti na Zemlji, in to je ljubezen. Ko se pripravljamo na prekinitev radijske komunikacije, čutimo vašo ljubezen z Zemlje. In vsem vam tam spodaj na Zemlji in okoli Zemlje: radi vas imamo tudi z Lune." Posadka je bila nato še priča sončnemu mrku, saj se je Sonce gledano iz oriona skrilo za Luno. Wiseman je dejal, da so videli prizore, ki jih ni videl še nihče drug, Glover pa je dodal, da "ni pridevnikov, ki bi opisali, kaj so videli." Mrk je bil seveda precej drugačen, kakršnega lahko opazujemo s planeta. Luna je bila namreč za astronavte toliko večja in zato je mrk trajal kar 53 minut, medtem ko smo na Zemlji deležni le nekaj minut. Opazovali so sončevo korono, to je zunanjo plast atmosfere, kjer so temperature precej višje kot na samem "površju" Sonca, zakaj, je eno največjih vprašanj o naši zvezdi. Astronavti, ki imajo že zaradi poleta v mikrotežnosti težave z očmi, so morali paziti, da v zvezdo ne pogledajo naravnost. Okna oriona namreč niso ustrezno zaščitena, tako so morali uporabljati posebna očala. "To je nerealno," je med mrkom dejal Glover. "Sonce je zašlo za Luno, korona pa je še vedno vidna, svetla in ustvarja svetlobni obroč skoraj okoli celotne Lune." Ko so Luno obleteli, jih je nato zavihtelo nazaj proti domu. Zdaj je orion že izven luninega gravitacijskega vpliva. Posadka bo predvidoma v petek prispela nazaj na planet, ko bodo pristali v Tihem oceanu. Posadka je sinoči tudi poskrbela za enega najbolj ganljivih trenutkov v odpravi. Ko so presegli rekord v razdalji, ki ga je postavil Apollo 13, je specialist misije Jeremy Hansen prevzel mikrofon in enega od luninih kraterjev posvetil spominu na "izgubljeno ljubljeno osebo". "Imenovala se je Carroll, bila je žena Reida ter mama Katie in Ellie," je dejal Hansen. Žena poveljnika odprave je maja 2020 umrla za rakom, stara je bila 46 let. Wiseman je, potem ko so ženi postavili diagnozo, želel opustiti svoje sanje in kariero astronavta, vendar mu ona tega ni dopustila. Novo posvečen krater Carroll se nahaja v bližini kraterja Glushko, "neposredno severozahodno od njega, na isti zemljepisni širini kot dom", je dejal Hansen in dodal, da je "svetla točka na Luni", ki jo je mogoče videti z Zemlje. Hansenu se je ob teh besedah močno zatresel glas, Wiseman je zajokal in objel kolega, v objemu sta se jima pridružila še preostala člana posadke. Po poročanju Nase so bile Wisemanove hčerke med preletom v galeriji nadzornega centra odprave v Houstonu. Wiseman je večkrat poudaril, da mu je največji izziv v življenju vzgajanje hčera. Navdušen je bil nad tem, da ga je Nasa leta 2023 izbrala za odpravo Artemis 2, vendar ga je skrbelo, kako bosta odreagirali hčeri. Obe sta ga nato podprli, naslednje jutro sta ga pričakali s piškoti v obliki Lune. Sicer so člani posadke tudi predlagali, da enega izmed kraterjev poimenujejo tudi Integrity (popolnost, skladnost) po njihovem plovilu. Nasa bo zdaj predlagala imena Mednarodni astronomski zvezi, ki je uradno zadolžena za poimenovanje nebesnih teles in značilnosti na njih. Astronavte je ponoči prek video klica poklical ameriški predsednik Donald Trump in jim izrekel čestitke ter jih po pristanku na Zemlji povabil na sprejem v Belo hišo. "Danes ste zapisali zgodovino in vso Ameriko naredili resnično ponosno, neverjetno ponosno," je v svojem slogu dejal Trump, ki je sicer znova predlagal veliko zmanjšanje sredstev za Naso, predvsem za njihove znanstvene programe. Trump se je nato spomnil, da je v odpravi tudi Kanadčan in dejal, da so s sosedi dobri prijatelji. "Zelo so ponosni na vas in imate veliko poguma," je dejal Trump, ki v pogovoru k sreči ni omenil vojne. "Amerika je država pionirjev, štirje pogumni astronavti misije Artemis 2 pa so resnično sodobni pionirji," je dejal predsednik in dodal, da ZDA nameravajo "nato nadaljevati pot proti Marsu". Predsednik je astronavte v približno 12 minutah pogovora, med katerim se je zveza enkrat prekinila, vprašal, kaj jim je bilo najbolj nepozabno na potovanju po oddaljeni strani Lune. Wiseman je izpostavil neverjetne razglede, in da so med mrkom zagledali tudi Mars. Kochova je povedala, da je bil zanjo vrhunec trenutek, ko je po preletu okoli Lune prvič znova uzrla Zemljo. "To te resnično spomni, kakšen poseben kraj imamo in kako pomembno je za našo državo, da pri raziskovanju vesolja vodimo in ne sledimo," je dejala. Glover je predsedniku povedal, da je bilo njihovo bivanje na drugi strani Lune "precej prijetno", vendar je bila posadka zaposlena z natančnimi znanstvenimi opazovanji. Kanadčan Hansen pa je ameriškemu predsedniku povedal, da "so Kanadčani zelo ponosni, da so del tega programa". Trump je še dejal, da upa, da jih bo po vrnitvi povabil v Belo hišo, kjer jim namerava izkazati "veliko spoštovanje" in jih prositi za avtograme. "Pravzaprav ne prosim pogosto za avtograme, ampak vi si to zaslužite," je dejal predsednik, ki si močno želi, da bi ZDA s posadko pristale na površju Lune še pred iztekom njegovega drugega mandata. Trenutno Nasa pristanek načrtuje za leto 2028, če bo šlo vse po načrtih.
language
slv
published at
2026-04-07T06:15:40
source
Delo
title
Posadko, ki je zdaj že na poti domov, poklical tudi Trump
url
https://www.delo.si/novice/znanoteh/astronavti-artemis-2-se-vracajo-proti-zemlji
article order
2
body
Astronavti misije Artemis 2 so podrli dosedanji rekord, ki ga je leta 1970 pri 400.171 kilometrih od Zemlje postavila misija Apollo 13 Astronavti misije Artemis 2 so na svoji poti proti Luni dosegli razdaljo, s katero so se oddaljili od Zemlje dlje kot katerikoli človek doslej, je danes sporočila ameriška vesoljska agencija Nasa. Dosedanji rekord je leta 1970 pri 400.171 kilometrih od Zemlje postavila misija Apollo 13, poročajo tuje tiskovne agencije. Kanadski astronavt Jeremy Hansen je povedal, da je misija Artemis 2 namenjena tudi počastitvi predhodnikov v vesoljskih poletih s človeško posadko. Po njegovih besedah bi moral njihov dosežek "izzvati to in naslednjo generacijo, da zagotovita, da ta rekord ne bo dolgo obstal," navaja nemška tiskovna agencija dpa. Štirje astronavti misije Artemis 2 so danes dosegli območje gravitacijskega vpliva Lune. V naslednjih urah naj bi se vesoljsko plovilo Orion najbolj približalo Luni in jo nato obletelo. Na Zemljo naj bi se astronavti vrnili v petek, ko naj bi vesoljsko plovilo Orion pristalo v morju. Prva človeška odprava proti Luni po 50 letih se je s kapsulo Orion na raketi Space Launch System iz ameriškega vesoljskega izstrelišča Cape Canaveral odpravila v sredo zvečer. Približno 24 ur kasneje je s posebnim manevrom zapustila zemeljsko orbito in odtlej poslala več posnetkov Zemlje in vesolja.
language
slv
published at
2026-04-06T20:09:34
source
Mladina
title
Rekordna oddaljenost človeka od Zemlje
url
https://www.mladina.si/247875/rekordna-oddaljenost-cloveka-od-zemlje/
article order
15
body
Štirje astronavti misije Artemis 2 so se od Zemlje oddaljili najdlje doslej, dosegli Luno, jo obleteli in se ob dobrih šest ur dolgem opazovanju površja njene oddaljene strani spet usmerili nazaj k Zemlji. Pristanek v Tihem oceanu je predviden v noči na soboto po srednjeevropskem času, pred tem pa plovilo čaka še en kritični test. Štirje astronavti Nasine misije Artemis 2 so v noči na torek storili, česar ni še noben človek: 406.771 kilometrov stran od Zemlje so pojedli piškote z javorjevo kremo. Tako pač je, če imaš v ekipi Kanadčana. Petdesetletni Jeremy Hansen je trem ameriškim kolegom v kapsuli Orion ponudil domači priboljšek, ko so med poletom dosegli rekordno oddaljenost človeka od domačega planeta. Razdaljo posadke Apollo 13 iz leta 1970 so presegli za dobrih 6500 kilometrov. "Ob tem trenutku izzivamo sedanjo in prihodnjo generacijo, naj zagotovi, da rekord ne bo dolgotrajen," je prelomnico obeležil Hansen. Šest ur in pol za enkratni pogled To pa je bil le eden od več velikih dogodkov šestega in najpomembnejšega dne poleta do Lune in nazaj, kamor se je posadka zdaj že odpravila. Astronavti so obleteli Luno ter opazovali površje njene oddaljene strani, ki je precej drugačno kot površje strani, ki ves čas gleda proti Zemlji. Nekatere dele so človeške oči prvič videle v živo, saj ob poletih v programu Apollo pred več kot pol stoletja niso bili osvetljeni ali vidni. Vse štiri astronavte so pred poletom s poučevanjem geologije pripravljali na opazovanje, posebej na trideset značilnosti na površju. Med prednostnimi je skoraj tisoč kilometrov širok krater Vzhodno morje, ki je star 3,8 milijarde let. Takrat je velikanski objekt zadel Luno in povzročil 100 kilometrov visok cunami materiala. Posledice so še vedno vidne. Kot pravi glavna znanstvenica Nase za Luno pri misiji Artemis 2 Kelsey Young, lahko iz njega sklepajo o kraterjih na planetih v vsem osončju. Posadka je površje Lune izdatno fotografirala s profesionalnimi fotoaparati pa tudi z mobilnimi telefoni ter sproti opisovala, kaj vidi - od starodavnih rek lave do grebenov ter sprememb v barvi, svetlosti in materialu površja, na podlagi česar lahko sklepajo o sestavi in zgodovini Luninih tal. Opazovali so južni tečaj, kjer naj bi v prihodnosti pristali, pa tudi mesta, kjer sta leta 1969 in 1971 pristala Apollo 12 in 14. Za opazovanje so imeli na voljo približno šest ur in pol. Čustveni trenutek Nekaj je bilo tudi posebej čustvenih trenutkov. Četverica - ob Hansenu so to poveljnik Reid Wiseman, pilot Victor Glover in specialistka Christina Koch - je videla nove kraterje in za dva predlagala imeni. Prvi naj bo Integriteta, so dejali, saj je to ime, ki so ga sami nadeli svoji vesoljski kapsuli. Drugi pa naj bo Carroll po pokojni soprogi poveljnika Wisemana. Umrla je za rakom, tako da sam vzgaja njuna otroka. "Ta krater je svetla točka na Luni. Radi bi jo poimenovali Carroll," je dejal Hansen. Po vrnitvi bodo imeni uradno predlagali Mednarodni astronomski zvezi, ki odloča o poimenovanju nebesnih teles in značilnosti na njihovem površju. Šesti dan poleta so astronavti opazovali tudi 57 minut dolg popolni sončni mrk ter "vzhajanje" in "zahajanje" Zemlje za Luno, kar je sicer mogoče le iz vesoljskega plovila. To je prineslo nekaj primerjav z znamenito fotografijo Vzhod Zemlje, ki jo je leta 1968 posnela posadka Apolla 8 in velja za eno najvplivnejših v zgodovini. Nekaj vzporednic z Apollom 8 in 13 Artemis 2 je sicer predvsem pripravljalna misija na prihodnje polete, ko bodo ljudje spet poskusili pristati na Luni, zato je mogoče, da bo kljub vsej sedanji pozornosti sčasoma ostala v senci. Trenutno je pristanek Nase na Luni v misiji Artemis 4 predviden v letu 2028, kar je sicer ob rednih zaostankih precej vprašljivo. Vmes bodo izpeljali še misijo Artemis 3, ko bodo v Zemljini orbiti preizkušali spajanje plovila Orion s povsem novima raketama Blue Moon in Starship, ki bi astronavte ponesli na Luno. Ločeno ju izdelujeta konzorcij Blue Origin ter Space X. Misija Artemis 2 je tako vsaj nekoliko podobna misiji Apollo 8 iz leta 1968, ko je človek prvič poletel do Lune. Tudi takrat na njej niso pristali. So pa vstopili v njeno orbito in jo desetkrat obkrožili ter se ji približali na le 115 kilometrov. Kaj takšnega bi zahtevalo dodatne manevre in prižig motorja, kar na misiji Artemis 2 ni bilo predvideno. Namesto tega so samo izkoristili gravitacijo Lune, da je Orion obrnila nazaj k Zemlji ob minimalni korekciji leta. V tem pogledu je bil polet podoben misiji Apolla 13, ki pa je bil v takšen manever prisiljen zaradi eksplozije na servisnem modulu in kriznih razmer, ko so astronavte komajda pripeljali domov. Takrat so tudi postavili rekord po oddaljenosti od Zemlje, ki je zdaj presežen. K sreči servisni modul Oriona, ki ga je izdelala Evropska vesoljska agencija, za zdaj deluje brez težav (23 milijonov dolarjev vredno stranišče, s katerim so težave, je v kapsuli Orion in ga je izdelala Nasa). Obstaja pa še ena povezava med misijama Apollo 8 in Apollo 13. V ponedeljek je štiri astronavte zbudilo glasovno sporočilo Jima Lovlla, ki je bil v posadki obeh omenjenih poletov. "Dobrodošli v moji stari soseski. To je zgodovinski dan in vem, kako zaposleni ste, toda ne pozabite uživati v razgledu," je rekel na posnetku, ki ga je naredil že lani, malo pred smrtjo. Posadka Artemisa je imela s seboj našitek misije Apollo 8, ki ga je Lovell nosil med poletom okoli Lune. Še en izjemno zahteven korak Glavni del misije Artemis 2 je zdaj torej končan. Ostane pa še morda najzahtevnejši - vrnitev domov. Posebej to velja za vstop v Zemljino atmosfero. Vanjo mora kapsula Orion, ki se bo pred tem ločila od servisnega modula, vstopiti pod točno določenim kotom, da ne zgori ali se odbije od atmosfere. Pri tem mora toplotni ščit zdržati vso obremenitev in okoli 2800 stopinj Celzija vročine, kar je približno polovica temperature na površju Sonca. Potem bo Orion spustil padala in padel v Tihi ocean nekje v višini južne Kalifornije.
language
slv
published at
2026-04-07T22:07:44
source
Dnevnik
title
Pozdravljena, Luna, vrnili smo se
url
https://www.dnevnik.si/novice/svet/pozdravljena-luna-vrnili-smo-se-2795229/
article order
8
body
Prvič po več kot pol stoletja so videli oddaljeno stran Lune. Na Zemljo naj bi se vrnili v petek, ko naj bi vesoljsko plovilo Orion pristalo v morju. Astronavti, ki so ponoči preleteli nevidno stran Lune, so na svoji poti dosegli razdaljo, s katero so se od Zemlje oddaljili dlje kot katerikoli človek doslej. Med preletom Lune je bila posadka nedosegljiva približno 40 minut, je sporočila NASA. "Se vidimo na drugi strani," je pred tem iz vesoljskega plovila Orion dejal astronavt Victor Glover. Poveljnik misije Reid Wiseman dejal, da je posadka vesoljskega plovila Orion "videla prizore, ki jih še noben človek ni videl", medtem ko je pilot Victor Glover dejal, da "ni pridevnikov", ki bi opisali, kaj so opazovali, poroča BBC. Astronavte je ponoči prek video klica poklical ameriški predsednik Donald Trump in jim izrekel čestitke ter jih po pristanku na Zemlji povabil na sprejem v Belo hišo. "Danes ste zapisali zgodovino in vso Ameriko naredili resnično ponosno, neverjetno ponosno," je Trump dejal Američanom Reidu Wisemanu, Victorju Gloverju in Christini Koch ter Kanadčanu Jeremyju Hansenu. Astronavti so prej neimenovani lunin krater poimenovali po pokojni ženi svojega poveljnika Wisemana. Krater - svetla pega na Luni - se bo odslej imenoval krater Carroll, je iz kapsule Orion čustveno sporočil kanadski astronavt Jeremy Hansen. Prva človeška odprava proti Luni po 50 letih se je s kapsulo Orion na raketi Space Launch System iz ameriškega vesoljskega izstrelišča Cape Canaveral odpravila v sredo zvečer. Približno 24 ur kasneje je s posebnim manevrom zapustila zemeljsko orbito in odtlej poslala več posnetkov Zemlje in vesolja.
language
slv
published at
2026-04-07T05:35:24
source
Večer
title
Astronavti Artemis 2 se vračajo proti Zemlji
url
https://vecer.com/svet/astronavti-artemis-2-se-vracajo-proti-zemlji-10411035
article order
19
body
Štirje astronavti na krovu Nasinega plovila Orion so v ponedeljek pisali zgodovino. Šest dni po začetku misije Artemis II so presegli rekord za največjo oddaljenost človeka od Zemlje, ki ga je pred več kot pol stoletja, leta 1970, postavila legendarna misija Apollo 13. Štirje astronavti na krovu Nasinega testnega poleta Artemis II okoli Lune so v ponedeljek, 6. aprila 2026, dosegli nov mejnik v zgodovini raziskovanja vesolja. Nasini astronavti Reid Wiseman, Victor Glover in Christina Koch ter astronavt Kanadske vesoljske agencije (CSA) Jeremy Hansen so se od Zemlje oddaljili za več kot 400.000 kilometrov, s čimer so presegli dosedanji rekord misije Apollo 13. Na svoji najbolj oddaljeni točki bodo astronavti znotraj vesoljskega plovila Orion prepotovali približno 406.771 kilometrov, preden se bodo obrnili nazaj proti našemu domačemu planetu in s tem postavili nov absolutni rekord za človeške vesoljske polete. Plovilo Orion, ki je svojo pot začelo po uspešni izstrelitvi z raketo SLS 1. aprila 2026 iz Kennedyjevega vesoljskega središča na Floridi, je trenutno na vrhuncu svoje misije. Posadka na poti stran od Zemlje pospešeno zbira vizualne in znanstvene podatke o Luni. Rekord, ki ga je podrla posadka misije Artemis II, je bil star skoraj 56 let oziroma natančneje 55 let in 356 dni. Od trenutka, ko je Apollo 13 dosegel svojo najbolj oddaljeno točko, do trenutka, ko ga je Artemis II prehitel, je minilo točno 20.445 dni. Nov rekord je tako padel zgolj 9 dni pred 56. obletnico. "Pri Nasi si upamo seči višje, raziskovati dlje in doseči nemogoče. To popolnoma poosebljajo naši astronavti misije Artemis II," je ob dosežku dejala dr. Lori Glaze, vršilka dolžnosti pridružene administratorke za razvoj raziskovalnih sistemov na sedežu Nase v Washingtonu. "Njihova predanost pomeni več kot samo podiranje rekordov - naše upanje hrani za še bolj drzno raziskovalno prihodnost. Njihova misija nosi našo obljubo, da se vrnemo na površje Lune, a takrat z namenom, da tam ostanemo in tudi vzpostavimo lunarno bazo." Po doseženem rekordu so se astronavti oglasili s čustvenim sporočilom. V imenu posadke je spregovoril kanadski astronavt Jeremy Hansen: "Iz kabine plovila, ki smo ga poimenovali 'Integrity' (Integriteta), presegamo največjo razdaljo, na katero so ljudje kdaj koli potovali od planeta Zemlje. To počnemo v čast izjemnim prizadevanjem in dosežkom naših predhodnikov v človeškem raziskovanju vesolja. Izbrali smo ta trenutek, da izzovemo to in naslednje generacije, naj poskrbijo, da ta rekord ne bo dolgo veljal." Poleg postavitve rekorda je posadka med poletom predlagala poimenovanje dveh kraterjev na Luni. Prvega želijo poimenovati v čast svojemu plovilu - Integrity, drugega pa v spomin na Wisemanovo pokojno ženo, Carroll. Po končani misiji bodo predlogi uradno poslani Mednarodni astronomski zvezi (IAU). V nadaljevanju poleta bo posadka preletela Luno in se njeni površini približala na zgolj 6.545 kilometrov. Astronavti bodo prvi po dolgem času, ki bodo na lastne oči videli dele oddaljene, t. i. "temne" strani Lune. Ob tem bodo - z njihove edinstvene perspektive - priča tudi sončnemu mrku, ko bo Luna prešla pred Sonce. Nasa v tem času pričakuje načrtovano, približno 40-minutno prekinitev komunikacije s posadko. Do izpada bo prišlo, ko bo Luna blokirala signale med plovilom in Zemljo. Ko se bo Orion znova pojavil izza Lune, bo hitro znova vzpostavil stik z nadzorniki poleta v Houstonu. V času preleta bodo številne kamere, s katerimi upravljajo astronavti, zajele posnetke visoke ločljivosti, vključno z lunarnimi značilnostmi, ki jih človeške oči še niso neposredno opazovale. Ameriški predsednik Donald Trump je v ponedeljek zvečer opravil telefonski klic s posadko plovila Orion in jim čestital za zgodovinski prelet Lune v okviru misije Artemis II. Hkrati pa v ameriškem kongresu potekajo ostri politični boji glede predloga zveznega proračuna, ki med drugim predvideva znatne reze v financiranju Nasinega programa. Medtem ko astronavti postavljajo mejnike človeškega raziskovanja vesolja, se tako doma v Washingtonu odvija napeta bitka za sredstva, potrebna za prihodnje misije in razvoj ameriške vesoljske tehnologije. Predlog proračuna Bele hiše za proračunsko leto 2027, ki se trenutno prebija skozi zakonodajni postopek na Capitol Hillu, predlaga zmanjšanje celotnega financiranja Nase za skoraj četrtino, njen proračun za znanost pa bi oklestili za skoraj polovico. Če bo predlog sprejet v obliki zakona, bo to - prilagojeno inflaciji - po ocenah analitikov najmanjši proračun, ki ga je vesoljska agencija imela vse od leta 1961. (Za kontekst: Podobne reze za NASO je Bela hiša predlagala že v proračunu za leto 2026, a jih je ameriški kongres takrat z redkim dvostrankarskim soglasjem med republikanci in demokrati zavrnil, op. a.) Zagovorniki raziskovanja vesolja so predlagane proračunske reze ostro obsodili. Casey Dreier, vodja vesoljske politike pri neprofitni organizaciji Planetary Society, je za revijo Nature dejal, da je najnovejši predlog Bele hiše za NASO "dogodek na ravni izumrtja za znanost". Dodal je: "To bi spodkopalo NASO in ji preprečilo, da bi bila še naprej vodilna v svetu na področju raziskovanja vesolja." Po drugi strani pa administracijo zagovarjajo nekateri vidni akterji, med njimi znani milijarder in zasebni astronavt Jared Isaacman. V nedavni izjavi je dejal, da "močno podpira" predsednikovo fiskalno politiko. "Zahtevane ravni financiranja so zadostne, da Nasa izpolni visoka pričakovanja naroda in uresniči vse prednostne naloge misij," je prepričan Isaacman. Bela hiša se na prošnje za komentar še ni odzvala. Predsednik Trump je med ponedeljkovim klicem astronavtom izpostavil svojo podporo agenciji in spomnil na odločitev iz svojega prvega mandata, ko je podprl raziskovanje vesolja in ustanovil novo vejo ameriške vojske - Vesoljske sile (U.S. Space Force). "Veste, v svojem prvem mandatu sem moral sprejeti odločitev, in ta odločitev je bila, 'kaj bomo storili z Naso?'," je predsednik Trump povedal posadki. Zgodovinski pogovor pa je na polovici naletel na manjšo oviro. Prišlo je do neprijetne tišine, med katero niso spregovorili ne astronavti ne ameriški predsednik. Po celi minuti mučnega molka je posadka zaprosila za "hitro preverjanje zvez" (comms check), na kar je Trump odgovoril, da je še vedno na liniji. Ob koncu pogovora je predsednik astronavte povabil v Washington. "Veselim se srečanja z vami v Ovalni pisarni," je še dejal Trump. "Prosil vas bom za avtogram. Tega sicer ne počnem prav pogosto, a vi si to zaslužite." Astronavti misije Artemis II so trenutno več kot na polovici svoje poti. Vrnitev na Zemljo s pristankom v Tihem oceanu, blizu obale San Diega, je načrtovana za petek, 10. aprila, ob 20.07 po lokalnem času (v soboto zgodaj zjutraj po srednjeevropskem času). Po pristanku bodo reševalne ekipe s helikopterji dvignile posadko in jo prepeljale na ladjo USS John P. Murtha, kjer bodo opravili prve zdravstvene preglede. V okviru programa Artemis namerava Nasa v prihodnjih letih pošiljati astronavte na vse bolj zahtevne misije, kar bo postavilo temelje za prve človeške odprave na Mars.
language
slv
published at
2026-04-07T18:09:05
source
Domovina
title
Posadka misije Artemis II podrla rekord Apolla 13: Ljudje še nikoli niso bili tako daleč od Zemlje - Domovina
url
https://www.domovina.je/posadka-misije-artemis-ii-podrla-rekord-apolla-13-ljudje-se-nikoli-niso-bili-tako-dalec-od-zemlje
article order
18
body
Štiričlanska Nasina posadka misije Artemis je obkrožila Luno in se vrača proti Zemlji, pri čemer je podrla rekorde v oddaljenosti človeških vesoljskih poletov ter se površju Lune približala bolj kot kadarkoli v zadnjih več kot 50 letih. "Vsi vaši kontrolorji poleta in vodja poleta so obrnili svoje oznake Artemis II. Na poti ste nazaj proti Zemlji in pripravljeni smo, da vas pripeljemo domov," je astronavtom povedala Jenni Gibbons, astronavtka Kanadske vesoljske agencije in rezervna članica posadke Artemis II, ko so se po pričakovani prekinitvi komunikacije za Luno znova oglasili. Ob največjem približanju Luni se je kapsula Orion, ki jo je izdelal Lockheed Martin, približala na približno 6.550 kilometrov od lunine površine, kažejo izračuni Nase. Z vidika posadke bi bila Luna videti približno velika kot košarkarska žoga v iztegnjeni roki. Le nekaj minut pozneje je plovilo doseglo tudi največjo oddaljenost od Zemlje, približno 406.800 kilometrov, je na omrežju X zapisal administrator Nase Jared Isaacman. Astronavti so že prej podrli rekord v oddaljenosti človeškega vesoljskega poleta. Malo pred 14. uro po newyorškem času v ponedeljek so presegli razdaljo, ki jo je leta 1970 dosegla posadka misije Apollo 13, in sicer 400.170 kilometrov od Zemlje, je sporočila Nasa. "Naše potovanje se bo nadaljevalo še globlje v vesolje, preden nas bo Mati Zemlja potegnila nazaj k vsemu, kar nam je drago," je ob doseženem rekordu dejal kanadski astronavt Jeremy Hansen. "Predvsem pa želimo s tem trenutkom izzvati to in prihodnje generacije, da ta rekord ne bo dolgo obstal." Hansen je nato predlagal poimenovanje dveh kraterjev na Luninem površju. Prvi naj bi se imenoval Integrity, po vzdevku kapsule, drugi pa Carroll, po pokojni ženi poveljnika misije Reida Wisemana. Wiseman in člani posadke so ob tem predlogu postali ganjeni in se objeli. Najbližji prelet Lune je predstavljal vrhunec misije Artemis II, ki se je začela v sredo, 1. aprila, in v vesolje ponesla astronavte Reida Wisemana, Victorja Gloverja, Christino Koch in Jeremyja Hansena. Med preletom je posadka vstopila v pričakovano območje prekinitve komunikacije, ko je plovilo zašlo za Luno in izgubilo neposredno povezavo z Zemljo. Podobne prekinitve so se pojavljale tudi med misijo Artemis I brez posadke ter pri misijah Apollo. "To je ganljiv trenutek, saj je to prvič v več kot 50 letih, da so ljudje popolnoma nedosegljivi komurkoli na Zemlji," je povedala Leah Cheshier Mustachio iz Nasinega centra Johnson. "Ne glede na to, kako oddaljeni smo, običajno lahko dosežemo kogarkoli na Zemlji. Ko pa posadka leti za Luno, stik preprosto ni mogoč." Po končanem preletu se je posadka pogovarjala s predsednikom Donaldom Trumpom, ki jih je povabil na obisk v Belo hišo. "Danes ste pisali zgodovino in naredili Ameriko izjemno ponosno," jim je dejal Trump. Astronavti so imeli tudi redko priložnost opazovati sončni mrk iz kapsule Orion. Z njihove perspektive je Luna prekrila Sonce, kar jim je omogočilo opazovanje in fotografiranje Sončeve zunanje atmosfere - korone. Videli in fotografirali so tudi več planetov, med drugim Venero, Mars, Saturn in seveda Zemljo. "Ne glede na to, kako dolgo gledamo, naši možgani tega prizora ne morejo dojeti. Je popolnoma osupljiv, skoraj nadrealen," je o mrku dejal Wiseman. "Ni besed - morali bomo izumiti nove, da opišemo, kar vidimo skozi okno." Misija služi kot kompleksna generalka za preizkus plovil, ki naj bi v prihodnjih letih omogočila pristanek ljudi na Luninem površju. Pred najbližjim približanjem so člani posadke posneli številne slike ključnih območij na Lunini površini ter podrobno opisovali barve in osvetlitev, ki so jih opazovali. Nasa računa, da bodo astronavti s svojimi očmi - "najboljšimi kamerami v vesolju", kot je dejal vodja poleta Judd Frieling - opazili tudi dele oddaljene strani Lune, ki jih človek še ni videl. "Izkazalo se je, da približno 60 odstotkov oddaljene strani Lune še nikoli ni bilo videne s človeškimi očmi zaradi svetlobnih razmer," je pred izstrelitvijo dejal Wiseman. V dneh po izstrelitvi so znanstveniki Nase dokončno določili znanstvene cilje in seznam območij, ki naj bi jih posadka podrobno opazovala med preletom. S primerjavo posnetkov iz različnih kotov in ob različnih svetlobnih pogojih želijo bolje razumeti razvoj Lunine površine skozi čas. "Človeško oko, še posebej v povezavi z dobro izurjenimi možgani, kot jih imajo ti štirje ljudje, lahko v delčku sekunde zazna subtilne barvne razlike, ki imajo znanstveni pomen," je dejala Kelsey Young, vodja znanstvenih operacij programa Artemis. Misija Artemis II je prinesla še več mejnikov. Victor Glover je postal prvi temnopolti astronavt, ki je poletel proti Luni, Christina Koch pa prva ženska. Jeremy Hansen je postal prvi Kanadčan na poti proti Luni. "Vsem vam tam spodaj na Zemlji in okoli nje - radi vas imamo z Lune," je tik pred izgubo komunikacije sporočil Glover.
language
slv
published at
2026-04-07T11:25:47
source
Bloomberg Adria
title
Nasina posadka se po rekordnem poletu okoli Lune vrača na Zemljo
url
https://si.bloombergadria.com/politika/splosno/101294/artemis-ii-se-vraca-na-zemljo/news
article order
14
body
Astronavti, ki so ponoči preleteli nevidno stran Lune, so na svoji poti dosegli razdaljo, s katero so se od Zemlje oddaljili dlje kot katerikoli človek doslej. Med preletom Lune je bila posadka nedosegljiva približno 40 minut, je sporočila NASA. "Se vidimo na drugi strani," je pred tem iz vesoljskega plovila Orion dejal astronavt Victor Glover. Poveljnik misije Reid Wiseman dejal, da je posadka vesoljskega plovila Orion "videla prizore, ki jih ni videl še noben človek", medtem ko je pilot Victor Glover dejal, da "ni pridevnikov", ki bi opisali, kaj so opazovali, poroča BBC. Foto: Reuters Astronavte je ponoči prek video klica poklical ameriški predsednik Donald Trump in jim izrekel čestitke ter jih po pristanku na Zemlji povabil na sprejem v Belo hišo. "Danes ste zapisali zgodovino in vso Ameriko naredili resnično ponosno, neverjetno ponosno," je Trump dejal Američanom Reidu Wisemanu, Victorju Gloverju in Christini Koch ter Kanadčanu Jeremyju Hansenu. Astronavti so prej neimenovani lunin krater poimenovali po pokojni ženi svojega poveljnika Wisemana. Krater - svetla pega na Luni - se bo odslej imenoval krater Carroll, je iz kapsule Orion čustveno sporočil kanadski astronavt Jeremy Hansen. Prva človeška odprava proti Luni po 50 letih se je s kapsulo Orion na raketi Space Launch System iz ameriškega vesoljskega izstrelišča Cape Canaveral odpravila v sredo zvečer. Približno 24 ur kasneje je s posebnim manevrom zapustila zemeljsko orbito in odtlej poslala več posnetkov Zemlje in vesolja.
language
slv
published at
2026-04-07T04:51:15
source
SiOL
title
Po zgodovinskem poletu: vračajo se na Zemljo
url
https://siol.net/novice/svet/nasini-astronavti-se-po-zgodovinskem-poletu-okoli-lune-vracajo-na-zemljo-688683
article order
13
body
Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo. Zgodovinski polet misije Artemis II 6. aprila 2026 ni bil le tehnološki mejnik, temveč tudi globoko človeška zgodba. Astronavti so se namreč med najdaljšim potovanjem ljudi stran od Zemlje poklonili osebni izgubi - s predlogom, da bi neimenovan krater na Luni poimenovali po Carroll Taylor Wiseman, ženi poveljnika Reida Wisemana, ki je preminula leta 2020. Astronavti misije Artemis II, ki so ponoči obleteli Luno in opazovali popoln sončni mrk, so že na poti nazaj proti Zemlji. Prvič po več kot pol stoletja so ljudje znova uzrli tudi oddaljeno, s prostim očesom nevidno stran Lune. Vrnitev na Zemljo je predvidena v petek, ko naj bi vesoljsko plovilo Orion pristalo v oceanu. Med potovanjem so dosegli izjemen mejnik - od Zemlje so se oddaljili dlje kot katerikoli človek doslej in s tem presegli rekord misije Apollo 13. Ob preletu Lune je bila posadka približno 40 minut brez stika z nadzornim centrom. Tik pred izgubo signala je pilot Victor Glover dejal: "Se vidimo na drugi strani." Po ponovni vzpostavitvi komunikacije je poveljnik Reid Wiseman poudaril, da je posadka "videla prizore, ki jih še noben človek ni videl", Glover pa je dodal, da preprosto "ni pridevnikov", s katerimi bi lahko opisal videno. Misija pa ni bila le tehnološki dosežek, temveč tudi globoko osebna zgodba. Med poletom so se astronavti ustavili in v ganljivem nagovoru nadzornemu centru predlagali, da bi neimenovani krater na Luni poimenovali po Carroll Taylor Wiseman, pokojni ženi poveljnika misije. Kanadski astronavt Jeremy Hansen je čustveno predlagal ime "Carroll" za svetlo liso na površju Lune v bližini kraterja Glushko. Med prenosom v živo se je njegov glas opazno zlomil, ko je spregovoril o izgubi, ki jo je pred leti doživela njihova tesno povezana astronavtska skupnost. Posadka je ob tem delila ganljiv trenutek tudi z družino na Zemlji. Na drugi strani zveze je Jenny Gibbons potrdila sprejem predloga. Predlagano ime sicer še ni uradno. O tem bo odločala International Astronomical Union, ki potrjuje poimenovanja nebesnih teles - proces, ki lahko traja tudi več let. Po poročanju britanskega časnika The Sunday Times je bil Wiseman v času ženine bolezni pripravljen opustiti svojo vesoljsko kariero, a ga je prav Carroll spodbudila, naj vztraja in sledi svojim sanjam. Carroll Taylor Wiseman je svoje življenje posvetila skrbi za druge. Delala je kot medicinska sestra na intenzivni negi za novorojenčke, kasneje pa tudi kot šolska medicinska sestra v več ameriških mestih. Rojena je bila v Virginia Beach, diplomirala na Virginia Commonwealth University ter svojo poklicno pot nadaljevala v bolnišnici Children's Hospital of the King's Daughters v Norfolku. Po petletnem boju z rakom je umrla 17. maja 2020, stara komaj 46 let. Za seboj je pustila moža, astronavta Reid Wiseman, njuni hčerki Katie in Ellie ter širšo družino. ##ARTICLE-1890759 Astronavte je med misijo prek videoklica poklical tudi ameriški predsednik Donald Trump. Čestital jim je za dosežek in jih po vrnitvi povabil na sprejem v Belo hišo. "Danes ste zapisali zgodovino in vso Ameriko naredili resnično ponosno," je dejal članom posadke - Reid Wiseman, Victor Glover, Christina Koch ter Jeremy Hansen. Gre za prvo človeško odpravo proti Luni po več kot 50 letih. Raketa Space Launch System je kapsulo Orion izstrelila iz Cape Canaveral, približno 24 ur pozneje pa je plovilo zapustilo Zemljino orbito. Misija Artemis II tako ne pomeni le novega poglavja v raziskovanju vesolja, temveč tudi opomin, da tudi največje znanstvene dosežke spremljajo globoko osebne zgodbe - o izgubi, ljubezni in pogumu, ki segajo vse do Lune.
language
slv
published at
2026-04-07T12:51:35
source
Svet24
title
Ganljiv poklon: Krater na Luni bi poimenovali po pokojni ženi poveljnika
url
https://svet24.si/novice/tujina/astronavti-artemis-luna-zemlja-carroll-taylor-wiseman-krater-1891271

source scope

analyzed source count

omitted articles

omitted source count

total source count