MedVrsticami

Analiza trditev

claims

• Vojna na Bližnjem vzhodu povzroča cenovne šoke in negativno vpliva na gospodarsko rast.
• Inflacija v Sloveniji naj bi letos zaradi višjih cen hrane in storitev dosegla 3,5 odstotka.
• Napoved gospodarske rasti za Slovenijo v letu 2024 je bila znižana na 1,9 odstotka.
• Na slovenskem trgu dela še naprej vlada presežno povpraševanje po delavcih.
• Stopnja anketne brezposelnosti v Sloveniji naj bi ostala stabilna pri 3,8 odstotka.
• Evropska komisija je znižala napoved gospodarske rasti EU za letošnje leto na 1,1 odstotka.
• Evropski komisar Valdis Dombrovskis opozarja na tveganje stagflacijskega šoka v EU.
• Javnofinančni primanjkljaj Slovenije bo letos in prihodnje leto presegel mejo treh odstotkov BDP.
• Glavni motor slovenske gospodarske rasti ostaja domača poraba gospodinjstev.
• Plače v Sloveniji naj bi se letos nominalno zvišale za 6,5 odstotka.
• Cenovna konkurenčnost slovenskih izvoznikov upada, ker plače rastejo hitreje od produktivnosti.
• Interventni zakon za razvoj Slovenije še ni vključen v trenutne gospodarske napovedi Bruslja.

key differences

Cenovna konkurenčnost slovenskih izvoznikov upada, ker plače rastejo hitreje od produktivnosti.

Večina virov potrjuje vzrok, STA in SiOL pa ga sploh ne omenjata.

Evropska komisija je znižala napoved gospodarske rasti EU za letošnje leto na 1,1 odstotka.

STA in RTV potrjujeta, Dnevnik pa navaja napačno leto.

Evropski komisar Valdis Dombrovskis opozarja na tveganje stagflacijskega šoka v EU.

Le SiOL potrjuje stagflacijo; RTV le energetski šok, ostali molčijo.

Glavni motor slovenske gospodarske rasti ostaja domača poraba gospodinjstev.

Večina potrjuje ključno vlogo porabe, STA in SiOL molčita.

Inflacija v Sloveniji naj bi letos zaradi višjih cen hrane in storitev dosegla 3,5 odstotka.

Večina potrjuje 3,5 %; SiOL je skop, STA pa molči.

Interventni zakon za razvoj Slovenije še ni vključen v trenutne gospodarske napovedi Bruslja.

Večina potrjuje neupoštevanje zakona; STA in SiOL molčita.

Javnofinančni primanjkljaj Slovenije bo letos in prihodnje leto presegel mejo treh odstotkov BDP.

Večina potrjuje številke, STA in SiOL pa trditve ne omenjata.

Na slovenskem trgu dela še naprej vlada presežno povpraševanje po delavcih.

Večina potrjuje, Dnevnik izpostavlja profil, dva molčita.

Napoved gospodarske rasti za Slovenijo v letu 2024 je bila znižana na 1,9 odstotka.

Večina potrjuje 1,9 %, SiOL zaokrožuje, STA in Večer molčita.

Plače v Sloveniji naj bi se letos nominalno zvišale za 6,5 odstotka.

Večina virov potrjuje podatek, STA in SiOL ga ne omenjata.

Stopnja anketne brezposelnosti v Sloveniji naj bi ostala stabilna pri 3,8 odstotka.

Večina potrjuje 3,8 %, Dnevnik le stabilnost, nekateri molčijo.

Vojna na Bližnjem vzhodu povzroča cenovne šoke in negativno vpliva na gospodarsko rast.

Vsi podpirajo; SiOL svari pred stagflacijo, Svet24 je zadržan.

source analyses

Dnevnik

Cenovna konkurenčnost slovenskih izvoznikov upada, ker plače rastejo hitreje od produktivnosti.

Da: Komisija to izpostavlja kot razlog za padec konkurenčnosti.

Evropska komisija je znižala napoved gospodarske rasti EU za letošnje leto na 1,1 odstotka.

Delno: Omenjena je 1,1-odstotna rast v letu 2025, ne za letošnje leto.

Evropski komisar Valdis Dombrovskis opozarja na tveganje stagflacijskega šoka v EU.

Ni omenjeno

Glavni motor slovenske gospodarske rasti ostaja domača poraba gospodinjstev.

Da: Rast naj bi spodbujala izključno domača poraba.

Inflacija v Sloveniji naj bi letos zaradi višjih cen hrane in storitev dosegla 3,5 odstotka.

Da: Napoved inflacije je zvišana na 3,5 % zaradi hrane in storitev.

Interventni zakon za razvoj Slovenije še ni vključen v trenutne gospodarske napovedi Bruslja.

Da: Bruselj ne upošteva ukrepov v nedavno sprejetem zakonu.

Javnofinančni primanjkljaj Slovenije bo letos in prihodnje leto presegel mejo treh odstotkov BDP.

Da: Bruselj pričakuje več kot triodstotni primanjkljaj v obeh letih.

Na slovenskem trgu dela še naprej vlada presežno povpraševanje po delavcih.

Delno: Omenja se pomanjkanje usposobljene delovne sile.

Napoved gospodarske rasti za Slovenijo v letu 2024 je bila znižana na 1,9 odstotka.

Da: Bruselj je oceno letošnje rasti znižal na 1,9 odstotka.

Plače v Sloveniji naj bi se letos nominalno zvišale za 6,5 odstotka.

Da: Plače naj bi se letos nominalno zvišale za 6,5 %.

Stopnja anketne brezposelnosti v Sloveniji naj bi ostala stabilna pri 3,8 odstotka.

Delno: Umar navaja stabilne razmere, a ne omenja točno 3,8 %.

Vojna na Bližnjem vzhodu povzroča cenovne šoke in negativno vpliva na gospodarsko rast.

Da: Članek navaja cenovni šok in negativne učinke vojne na rast.

RTV Slovenija

Cenovna konkurenčnost slovenskih izvoznikov upada, ker plače rastejo hitreje od produktivnosti.

Da: Komisija to pripisuje hitrejši rasti plač od rasti produktivnosti.

Evropska komisija je znižala napoved gospodarske rasti EU za letošnje leto na 1,1 odstotka.

Da: Bruselj je napoved za EU znižal z 1,4 na 1,1 odstotka.

Evropski komisar Valdis Dombrovskis opozarja na tveganje stagflacijskega šoka v EU.

Delno: Omenja energetski šok in vpliv na inflacijo, ne pa stagflacije.

Glavni motor slovenske gospodarske rasti ostaja domača poraba gospodinjstev.

Da: Letošnjo rast naj bi spodbujala izključno domača poraba.

Inflacija v Sloveniji naj bi letos zaradi višjih cen hrane in storitev dosegla 3,5 odstotka.

Da: Zaradi cen hrane in storitev naj bi inflacija dosegla 3,5 %.

Interventni zakon za razvoj Slovenije še ni vključen v trenutne gospodarske napovedi Bruslja.

Da: Bruselj v napovedih ne upošteva ukrepov iz tega zakona.

Javnofinančni primanjkljaj Slovenije bo letos in prihodnje leto presegel mejo treh odstotkov BDP.

Da: Napovedan je primanjkljaj 3,3 % letos in 3,5 % prihodnje leto.

Na slovenskem trgu dela še naprej vlada presežno povpraševanje po delavcih.

Da: Članek navaja, da bo še naprej vladalo presežno povpraševanje.

Napoved gospodarske rasti za Slovenijo v letu 2024 je bila znižana na 1,9 odstotka.

Da: Naslov in uvod potrjujeta 1,9-odstotno rast za letošnje leto.

Plače v Sloveniji naj bi se letos nominalno zvišale za 6,5 odstotka.

Da: Plače naj bi se letos nominalno zvišale za 6,5 odstotka.

Stopnja anketne brezposelnosti v Sloveniji naj bi ostala stabilna pri 3,8 odstotka.

Da: Stopnja anketne brezposelnosti naj bi znašala 3,8 odstotka.

Vojna na Bližnjem vzhodu povzroča cenovne šoke in negativno vpliva na gospodarsko rast.

Da: Konflikt je sprožil energetski šok, ki spodbuja inflacijo.

STA

Cenovna konkurenčnost slovenskih izvoznikov upada, ker plače rastejo hitreje od produktivnosti.

Ni omenjeno

Evropska komisija je znižala napoved gospodarske rasti EU za letošnje leto na 1,1 odstotka.

Da: Komisija je napoved za EU znižala z 1,4 na 1,1 odstotka.

Evropski komisar Valdis Dombrovskis opozarja na tveganje stagflacijskega šoka v EU.

Ni omenjeno

Glavni motor slovenske gospodarske rasti ostaja domača poraba gospodinjstev.

Ni omenjeno

Inflacija v Sloveniji naj bi letos zaradi višjih cen hrane in storitev dosegla 3,5 odstotka.

Ni omenjeno

Interventni zakon za razvoj Slovenije še ni vključen v trenutne gospodarske napovedi Bruslja.

Ni omenjeno

Javnofinančni primanjkljaj Slovenije bo letos in prihodnje leto presegel mejo treh odstotkov BDP.

Ni omenjeno

Na slovenskem trgu dela še naprej vlada presežno povpraševanje po delavcih.

Ni omenjeno

Napoved gospodarske rasti za Slovenijo v letu 2024 je bila znižana na 1,9 odstotka.

Ni omenjeno

Plače v Sloveniji naj bi se letos nominalno zvišale za 6,5 odstotka.

Ni omenjeno

Stopnja anketne brezposelnosti v Sloveniji naj bi ostala stabilna pri 3,8 odstotka.

Ni omenjeno

Vojna na Bližnjem vzhodu povzroča cenovne šoke in negativno vpliva na gospodarsko rast.

Da: Naslov in uvod povezujeta vojno z znižanjem napovedi rasti.

SiOL

Cenovna konkurenčnost slovenskih izvoznikov upada, ker plače rastejo hitreje od produktivnosti.

Ni omenjeno

Evropska komisija je znižala napoved gospodarske rasti EU za letošnje leto na 1,1 odstotka.

Ni omenjeno

Evropski komisar Valdis Dombrovskis opozarja na tveganje stagflacijskega šoka v EU.

Da: Dombrovskis je večkrat poudaril tveganje stagflacijskega šoka.

Glavni motor slovenske gospodarske rasti ostaja domača poraba gospodinjstev.

Ni omenjeno

Inflacija v Sloveniji naj bi letos zaradi višjih cen hrane in storitev dosegla 3,5 odstotka.

Delno: Omenjeno je le, da so bile ocene rasti cen popravljene navzgor.

Interventni zakon za razvoj Slovenije še ni vključen v trenutne gospodarske napovedi Bruslja.

Ni omenjeno

Javnofinančni primanjkljaj Slovenije bo letos in prihodnje leto presegel mejo treh odstotkov BDP.

Ni omenjeno

Na slovenskem trgu dela še naprej vlada presežno povpraševanje po delavcih.

Ni omenjeno

Napoved gospodarske rasti za Slovenijo v letu 2024 je bila znižana na 1,9 odstotka.

Delno: Ustanove so znižale napovedi na okoli 2,0 odstotka.

Plače v Sloveniji naj bi se letos nominalno zvišale za 6,5 odstotka.

Ni omenjeno

Stopnja anketne brezposelnosti v Sloveniji naj bi ostala stabilna pri 3,8 odstotka.

Ni omenjeno

Vojna na Bližnjem vzhodu povzroča cenovne šoke in negativno vpliva na gospodarsko rast.

Da: Vojna vpliva na napovedi in povzroča tveganje stagflacijskega šoka.

Svet24

Cenovna konkurenčnost slovenskih izvoznikov upada, ker plače rastejo hitreje od produktivnosti.

Da: Komisija to pripisuje rasti plač, ki prehiteva produktivnost.

Evropska komisija je znižala napoved gospodarske rasti EU za letošnje leto na 1,1 odstotka.

Ni omenjeno

Evropski komisar Valdis Dombrovskis opozarja na tveganje stagflacijskega šoka v EU.

Ni omenjeno

Glavni motor slovenske gospodarske rasti ostaja domača poraba gospodinjstev.

Da: Članek navaja, da glavni motor rasti ostaja domača poraba.

Inflacija v Sloveniji naj bi letos zaradi višjih cen hrane in storitev dosegla 3,5 odstotka.

Da: Zaradi cen hrane, storitev in vojne naj bi dosegla 3,5 %.

Interventni zakon za razvoj Slovenije še ni vključen v trenutne gospodarske napovedi Bruslja.

Da: Komisija pri napovedi ne upošteva ukrepov iz tega zakona.

Javnofinančni primanjkljaj Slovenije bo letos in prihodnje leto presegel mejo treh odstotkov BDP.

Da: Napovedan primanjkljaj je 3,3 % letos in 3,5 % prihodnje leto.

Na slovenskem trgu dela še naprej vlada presežno povpraševanje po delavcih.

Da: Besedilo potrjuje nadaljevanje presežnega povpraševanja.

Napoved gospodarske rasti za Slovenijo v letu 2024 je bila znižana na 1,9 odstotka.

Da: Komisija Sloveniji za letos napoveduje 1,9-odstotno rast BDP.

Plače v Sloveniji naj bi se letos nominalno zvišale za 6,5 odstotka.

Da: Nominalne plače zaposlenih naj bi se letos zvišale za 6,5 %.

Stopnja anketne brezposelnosti v Sloveniji naj bi ostala stabilna pri 3,8 odstotka.

Da: Stopnja anketne brezposelnosti naj bi v obeh letih znašala 3,8 %.

Vojna na Bližnjem vzhodu povzroča cenovne šoke in negativno vpliva na gospodarsko rast.

Delno: Omenjen cenovni šok zaradi vojne in negativne posledice za rast.

Večer

Cenovna konkurenčnost slovenskih izvoznikov upada, ker plače rastejo hitreje od produktivnosti.

Da: Komisija to pripisuje hitrejši rasti plač od rasti produktivnosti.

Evropska komisija je znižala napoved gospodarske rasti EU za letošnje leto na 1,1 odstotka.

Ni omenjeno

Evropski komisar Valdis Dombrovskis opozarja na tveganje stagflacijskega šoka v EU.

Ni omenjeno

Glavni motor slovenske gospodarske rasti ostaja domača poraba gospodinjstev.

Da: Rast naj bi spodbujala izključno domača poraba.

Inflacija v Sloveniji naj bi letos zaradi višjih cen hrane in storitev dosegla 3,5 odstotka.

Da: Zaradi cen hrane in storitev naj bi inflacija dosegla 3,5 %.

Interventni zakon za razvoj Slovenije še ni vključen v trenutne gospodarske napovedi Bruslja.

Da: Bruselj v napovedih ne upošteva ukrepov iz interventnega zakona.

Javnofinančni primanjkljaj Slovenije bo letos in prihodnje leto presegel mejo treh odstotkov BDP.

Da: Napovedan je primanjkljaj 3,3 % letos in 3,5 % prihodnje leto.

Na slovenskem trgu dela še naprej vlada presežno povpraševanje po delavcih.

Da: Na trgu dela naj bi še naprej vladalo presežno povpraševanje.

Napoved gospodarske rasti za Slovenijo v letu 2024 je bila znižana na 1,9 odstotka.

Ni omenjeno

Plače v Sloveniji naj bi se letos nominalno zvišale za 6,5 odstotka.

Da: Nominalna rast plač zaposlenih naj bi letos bila 6,5 %.

Stopnja anketne brezposelnosti v Sloveniji naj bi ostala stabilna pri 3,8 odstotka.

Da: Stopnja anketne brezposelnosti naj bi znašala 3,8 %.

Vojna na Bližnjem vzhodu povzroča cenovne šoke in negativno vpliva na gospodarsko rast.

Da: Vojna povzroča cenovne šoke in negativno vpliva na potrošnjo.

Analiza sentimenta

entities

• Evropska komisija
• Slovenija
• Evropska unija
• Bližnji vzhod
• Evrsko območje
• Javni sektor
• Umar
• Valdis Dombrovskis
• Mednarodni denarni sklad
• Iran
• Hormuška ožina

key differences

Bližnji vzhod

Vsi poudarjajo tveganja, Svet24 izpostavlja vojno.

Evropska komisija

Vsi viri so enotno nevtralni; razlik v poročanju ni.

Evropska unija

Vsi viri so nevtralni; razlike so le v specifičnih temah.

Evrsko območje

Vsi viri so nevtralni, razlikujejo se le v izbiri kazalnikov.

Hormuška ožina

Gospodarski vpliv zaprtja nasproti stabilnosti dobavnih poti.

Iran

STA izpostavlja tveganja, Dnevnik le zgodovinski kontekst.

Javni sektor

Vsi viri so nevtralni, poudarek je le na rasti plač in porabi.

Mednarodni denarni sklad

STA in RTV nevtralno citirata napovedi, drugi viri molčijo.

Slovenija

Vsi viri so enotno nevtralni, brez razlik v interpretaciji.

Umar

Vsi viri so nevtralni; razlika je le v uporabi podatkov.

Valdis Dombrovskis

Viri so enotno nevtralni; razlika je le v citiranih temah.

source analyses

Dnevnik

Bližnji vzhod

Nevtralno: Omenjen kot vir zunanjih vplivov in konfliktov na gospodarstvo.

Evropska komisija

Nevtralno: Podaja gospodarske napovedi in ocene brez meta-vrednotenja.

Evropska unija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu črpanja evropskih sredstev.

Evrsko območje

Nevtralno: Omenjeno v primerjavi kazalnikov razpoloženja.

Hormuška ožina

Ni omenjeno

Iran

Nevtralno: Omenjen le kot udeleženec v opisu začetka konflikta.

Javni sektor

Nevtralno: Omenjen v kontekstu rasti plač in zaposlovanja.

Mednarodni denarni sklad

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: Omenjena kot subjekt gospodarskih napovedi in analiz.

Umar

Nevtralno: Nastopa kot vir podatkov in analiz o gospodarskem stanju.

Valdis Dombrovskis

Ni omenjeno

RTV Slovenija

Bližnji vzhod

Nevtralno: Omenjen kot lokacija konflikta, ki vpliva na gospodarstvo.

Evropska komisija

Nevtralno: Entiteta je vir gospodarskih napovedi brez meta-vrednotenja.

Evropska unija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu povprečja gospodarskih napovedi.

Evrsko območje

Nevtralno: Omenjeno v okviru statističnih napovedi rasti in inflacije.

Hormuška ožina

Ni omenjeno

Iran

Ni omenjeno

Javni sektor

Nevtralno: Omenjen v kontekstu rasti plač in javne porabe.

Mednarodni denarni sklad

Nevtralno: Omenjen le kot vir primerjalne napovedi gospodarske rasti.

Slovenija

Nevtralno: Država je predmet gospodarske analize in napovedi rasti.

Umar

Nevtralno: Omenjen le kot vir primerjalne napovedi gospodarske rasti.

Valdis Dombrovskis

Nevtralno: Citiran kot govorec o energetskem šoku brez meta-vrednotenja.

STA

Bližnji vzhod

Nevtralno: Omenjen kot geopolitični dejavnik tveganja za gospodarstvo.

Evropska komisija

Nevtralno: Podaja uradne gospodarske napovedi in podatke.

Evropska unija

Nevtralno: Predmet gospodarske analize in napovedi rasti.

Evrsko območje

Nevtralno: Statistično obravnavano v okviru znižanja napovedi rasti.

Hormuška ožina

Nevtralno: Omenjena kot ključna točka za stabilnost dobavnih poti.

Iran

Nevtralno: Omenjen v kontekstu regionalnih napetosti in tveganj.

Javni sektor

Ni omenjeno

Mednarodni denarni sklad

Nevtralno: Citiran kot referenca za globalne gospodarske trende.

Slovenija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu gospodarskih napovedi za države članice.

Umar

Nevtralno: Naveden kot vir domačih gospodarskih ocen.

Valdis Dombrovskis

Nevtralno: Govorec, ki podaja uradne izjave brez meta-vrednotenja.

SiOL

Bližnji vzhod

Nevtralno: Omenjen kot geografsko območje konflikta in vir tveganja.

Evropska komisija

Nevtralno: Omenjena kot vir uradnih gospodarskih napovedi.

Evropska unija

Nevtralno: Omenjena kot subjekt gospodarskih napovedi in tveganj.

Evrsko območje

Nevtralno: Navedeni so le statistični podatki o rasti in inflaciji.

Hormuška ožina

Nevtralno: Omenjena v kontekstu vpliva zaprtja na gospodarske napovedi.

Iran

Ni omenjeno

Javni sektor

Ni omenjeno

Mednarodni denarni sklad

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu statističnih napovedi rasti in inflacije.

Umar

Ni omenjeno

Valdis Dombrovskis

Nevtralno: Citiran kot vir opozoril o gospodarskih tveganjih.

Svet24

Bližnji vzhod

Nevtralno: Omenjen kot vir negativnih gospodarskih vplivov in vojne.

Evropska komisija

Nevtralno: Vir informacij in gospodarskih napovedi brez vrednotenja.

Evropska unija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu črpanja evropskih sredstev.

Evrsko območje

Ni omenjeno

Hormuška ožina

Ni omenjeno

Iran

Ni omenjeno

Javni sektor

Nevtralno: Omenjen v kontekstu rasti plač brez vrednotenja.

Mednarodni denarni sklad

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: Osrednji subjekt gospodarske napovedi brez meta-vrednotenja.

Umar

Ni omenjeno

Valdis Dombrovskis

Ni omenjeno

Večer

Bližnji vzhod

Nevtralno: Omenjen kot vir zunanjih ekonomskih vplivov in šokov.

Evropska komisija

Nevtralno: Nastopa kot vir napovedi in ocen brez meta-vrednotenja.

Evropska unija

Nevtralno: Omenjena v kontekstu evropskih sredstev in semestra.

Evrsko območje

Ni omenjeno

Hormuška ožina

Ni omenjeno

Iran

Ni omenjeno

Javni sektor

Nevtralno: Omenjen v kontekstu rasti plač brez vrednotenja.

Mednarodni denarni sklad

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: Omenjena kot subjekt gospodarske napovedi in analiz.

Umar

Ni omenjeno

Valdis Dombrovskis

Ni omenjeno

Viri

articles

• article order

  6

  body

  z dodatnimi izjavami in informacijami v 3. in zadnjih treh odstavkih Bruselj, 21. maja (STA) - Evropska komisija je danes spričo vojne na Bližnjem vzhodu napoved gospodarske rasti EU za letos znižala z 1,4 na 1,1 odstotka, napoved rasti evrskega območja pa z 1,2 na 0,9 odstotka. Zaradi ...

  language

  slv

  published at

  2026-05-21T13:50:05

  source

  STA

  title

  Bruselj spričo vojne na Bližnjem vzhodu znižal napoved gospodarske rasti EU in evrskega območja za letos (dopolnjeno)

  url

  https://www.sta.si/3557871/

• article order

  0

  body

  Po trenutno ocenjeni 1,1-odstotni rasti v letu 2025 se bo tako rast letos še vedno okrepila, vendar pa bo pospešek manjši od pričakovanj v jesenski napovedi, so zapisali v spomladanski gospodarski napovedi. Ocena gospodarske rasti Evropske komisije je tako malenkost pod pričakovanji Umarja in Mednarodnega denarnega sklada, ki sta oba Sloveniji za letos napovedala dvoodstotno rast. Prihodnje leto Evropska komisija po novem pričakuje 2,3-odstotno rast slovenskega gospodarstva, kar je 0,3 odstotne točke manj od zadnje napovedi iz lanskega novembra. Letošnjo rast naj bi spodbujala izključno domača poraba. Potrošnjo gospodinjstev, ki naj bi letos in prihodnje leto zrasla za 2,1 oziroma 2,8 odstotka, bosta po pričakovanjih Bruslja kljub nekaterim negativnim učinkom vojne na Bližnjem vzhodu spodbujala visoka raven zaposlenosti in pričakovana nadaljnja rast plač, med drugim minimalne plače in plač v javnem sektorju. Plače zaposlenih naj bi se tako letos po pričakovanjih nominalno zvišale še za 6,5 odstotka, prihodnje leto pa za 5,6 odstotka, skupni stroški dela v celotnem gospodarstvu pa za 4,5 oz. 3,3 odstotka. Javna poraba naj bi poskočila za 4,4 oziroma 1,8 odstotka. Na visokih ravneh naj bi ob črpanju evropskih sredstev ostale javne investicije, kljub nasprotnim vetrovom zaradi povečane globalne negotovosti in visokih cen energentov pa naj bi spodbudna ostala tudi gibanja pri zasebnih investicijah. Bruto investicije v osnovna sredstva naj bi tako imele 3,0- oziroma 2,5-odstotno rast. Negativen pa naj bi obe leti ostal prispevek menjave s tujino, kar v komisiji pripisujejo tako padanju cenovne konkurenčnosti slovenskih izvoznikov zaradi hitrejše rasti plač od rasti produktivnosti kot tudi manj ugodnim pogojem menjave zaradi rasti cen energije in surovin. Izvoz naj bi tako letos in naslednje leto zrasel po 1,6- oziroma 2,1-odstotni stopnji, uvoz pa po 2,7- oz. 2,4-odstotni. Na trgu dela naj bi še naprej vladalo presežno povpraševanje. Čeprav je zaposlenost lani nazadovala za 0,4 odstotka, ostaja po navedbah Bruslja na zgodovinsko visokih ravneh. V tem in prihodnjem letu naj se ne bi bistveno spreminjala. Stopnja anketne brezposelnosti naj bi medtem letos in prihodnje leto znašala 3,8 odstotka. Inflacija, ki se je zaradi višjih cen hrane in storitev že lani zvišala na 2,5 odstotka, naj bi bila letos zaradi cenovnega šoka zaradi vojne na Bližnjem vzhodu in nadaljnjega pritiska na cene hrane in storitev še precej višja. Dosegla naj bi 3,5 odstotka. Prihodnje leto naj bi se ob umirjanju zunanjih pritiskov nekoliko umirila in znašala 2,5 odstotka. Strukturna rast tekoče porabe, pospremljena z visokimi ravnmi investicij države naj bi po pričakovanjih Bruslja nadalje poslabšala javnofinančni saldo. Brez sprejetih dodatnih ukrepov za znižanje porabe naj bi tako primanjkljaj v javnih financah letos po napovedih komisije dosegel 3,3 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), prihodnje leto pa 3,5 odstotka. V obeh letih naj bi torej presegel zgornjo dovoljeno mejo treh odstotkov iz pakta stabilnosti in rasti. Še slabši je pričakovan strukturni javnofinančni primanjkljaj, ki naj bi dosegel 3,7 oziroma 3,9 odstotka BDP-ja. V Bruslju ob tem ne upoštevajo ukrepov v nedavno sprejetem interventnem zakonu za razvoj Slovenije, ki pa očitno še ne bo kmalu uveljavljen. Ukrepi iz tega zakona naj bi imeli v tem letu negativni javnofinančni učinek v višini med 0,5 in 1,0 odstotka BDP-ja, so zapisali v komisiji. Dodatno naj bi javnofinačni položaj poslabšali tudi v letu 2027. Kljub višjemu primanjkljaju naj bi javni dolg v deležu od BDP-ja letos ob neupoštevanju interventnega zakona glede na konec lanskega leta nazadoval za 0,8 odstotne točke na 64,9 odstotka ter se prihodnje leto zvišal na 65,1 odstotka BDP. Napoved Komisije za gospodarsko rast v Sloveniji je sicer višja od povprečja v Evropski uniji. Bruselj je zaradi vojne na Bližnjem vzhodu napoved gospodarske rasti za EU za letos znižal z 1,4 na 1,1 odstotka, napoved rasti evrskega območja pa z 1,2 na 0,9 odstotka. Zaradi naraščanja cen energije, povezanega z vojno, pa so precej zvišali napoved inflacije, in sicer na 3,1 odstotka za EU in 3,0 odstotka za območje z evrom. "Konflikt na Bližnjem vzhodu je sprožil nov energetski šok z velikim vplivom na svetovno in evropsko gospodarstvo. Spodbuja inflacijo in pretresa zaupanje v gospodarstvo," je ob predstavitvi spomladanske gospodarske napovedi povedal pristojni evropski komisar Valdis Dombrovskis. Po 1,5-odstotni rasti bruto domačega proizvoda (BDP) Unije v lanskem letu se bo njen BDP letos okrepil za 1,1 odstotka, kar je 0,3 odstotne točke manj, kot so napovedali novembra. Za prihodnje leto medtem napovedujejo 1,4-odstotno gospodarsko rast EU-ja, potem ko so jeseni 1,5-odstotno. Podobne so spremembe napovedi rasti BDP-ja območja z evrom. Za leto 2026 so jo znižali z 1,2 na 0,9 odstotka, za leto 2027 pa z 1,4 na 1,2 odstotka. Kratkoročno se je zaradi novega energetskega šoka, povezanega z bližnjevzhodnim konfliktom, poslabšala tudi napoved inflacije. V EU naj bi bila letos za celo odstotno točko višja, kot so napovedali pred pol leta, in naj bi znašala 3,1 odstotka. Prihodnje leto naj bi se ob pričakovanem postopnem zniževanju cen energije medtem znižala. Po trenutnih napovedih Komisije bo znašala 2,4 odstotka, kar je nekoliko več od 2,2 odstotka iz jesenske napovedi. Inflacija v evrskem območju naj bi medtem letos dosegla 3,0-, prihodnje leto pa 2,3-odstotno. Novembra so v Bruslju za leto 2026 napovedali 1,9-, za leto 2027 pa 2,0-odstotno inflacijo. Energetska kriza pa po navedbah Komisije predstavlja tudi dodatno breme za javne finance držav članic. Javnofinančni primanjkljaj EU-ja bo zaradi upočasnjene gospodarske aktivnosti, višjih odhodkov za obresti, ukrepov za ublažitev posledic energetske krize ter povečanih izdatkov za obrambo z lanskih 3,1 odstotka BDP-ja zrasel na 3,6 odstotka BDP-ja prihodnje leto. Primanjkljaj evrskega območja pa se bo v obdobju 2025-2027 zvišal z 2,9 na 3,5 odstotka BDP-ja. Javni dolg Unije bo medtem z 82,8 odstotka BDP-ja v letu 2025 narasel na 84,2 odstotka v letu 2026 in 85,3 odstotka v letu 2027. Javni dolg območja z evrom, ki je bil lani pri 88,7 odstotka BDP-ja, pa bo letos po napovedih Bruslja znašal 90,2 odstotka BDP-ja, prihodnje leto pa 91,2 odstotka BDP-ja.

  language

  slv

  published at

  2026-05-21T10:35:14

  source

  RTV Slovenija

  title

  Evropska komisija za letos napovedala 1,9-odstotno rast slovenskega BDP-ja

  url

  https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/evropska-komisija-za-letos-napovedala-1-9-odstotno-rast-slovenskega-bdp-ja/782870

• article order

  10

  body

  Evropska komisija je v danes objavljeni spomladanski gospodarski napovedi oceno letošnje rasti slovenskega BDP znižala za 0,5 odstotne točke na 1,9 odstotka. Napoved inflacije je medtem zvišala za 1,4 odstotne točke na 3,5 odstotka. Obenem v Bruslju letos in prihodnje leto pričakujejo tudi več kot triodstotni javnofinančni primanjkljaj. Prihodnje leto evropska komisija po novem medtem pričakuje 2,3-odstotno rast slovenskega gospodarstva, kar je 0,3 odstotne točke manj od zadnje napovedi iz lanskega novembra. Po trenutno ocenjeni 1,1-odstotni rasti v letu 2025 se bo tako rast letos še vedno okrepila, vendar pa bo pospešek manjši od pričakovanj v jesenski napovedi. Rast naj bi spodbujala izključno domača poraba. Potrošnjo gospodinjstev, ki naj bi letos in prihodnje leto zrasla za 2,1 oz. 2,8 odstotka, bosta po pričakovanjih Bruslja kljub nekaterim negativnim učinkom vojne na Bližnjem vzhodu spodbujala visoka raven zaposlenosti in pričakovana nadaljnja rast plač, med drugim minimalne plače in plač v javnem sektorju. Plače zaposlenih naj bi se tako letos po pričakovanjih nominalno zvišale še za 6,5 odstotka, prihodnje leto pa za 5,6 odstotka, skupni stroški dela v celotnem gospodarstvu pa za 4,5 oz. 3,3 odstotka. Javna poraba naj bi poskočila za 4,4 oz. 1,8 odstotka. Na visokih ravneh naj bi ob črpanju evropskih sredstev ostale javne investicije, kljub nasprotnim vetrovom zaradi povečane globalne negotovosti in visokih cen energentov pa naj bi spodbudna ostala tudi gibanja pri zasebnih investicijah. Bruto investicije v osnovna sredstva naj bi tako zabeležile 3,0- oz. 2,5-odstotno rast. Posledice vojne na Bližnjem vzhodu Negativen pa naj bi obe leti ostal prispevek menjave s tujino, kar v komisiji pripisujejo tako padanju cenovne konkurenčnosti slovenskih izvoznikov zaradi hitrejše rasti plač od rasti produktivnosti kot tudi manj ugodnim pogojem menjave zaradi rasti cen energije in surovin. Izvoz naj bi tako letos in naslednje leto zrasel po 1,6- oz. 2,1-odstotni stopnji, uvoz pa po 2,7- oz. 2,4-odstotni. Inflacija, ki se je zaradi višjih cen hrane in storitev že lani zvišala na 2,5 odstotka, naj bi bila letos v luči cenovnega šoka zaradi vojne na Bližnjem vzhodu in nadaljnjega pritiska na cene hrane in storitev še precej višja. Dosegla naj bi 3,5 odstotka. Prihodnje leto naj bi se ob umirjanju zunanjih pritiskov nekoliko umirila in znašala 2,5 odstotka. V Bruslju ob tem ne upoštevajo ukrepov v nedavno sprejetem interventnem zakonu za razvoj Slovenije, ki pa očitno še ne bo kmalu uveljavljen. Ukrepi iz tega zakona naj bi imeli v tem letu negativni javnofinančni učinek v višini med 0,5 in 1,0 odstotka BDP, so zapisali v komisiji. Dodatno naj bi javnofinačni položaj poslabšali tudi v letu 2027. Umar: Zaradi vojne na Bližnjem vzhodu aprila upad zaupanja in zvišanje inflacije Posledice konflikta, ki se je začel z ameriško-izraelskim napadom na Iran, je ocenjeval tudi Umar. Vojna na Bližnjem vzhodu v prvem četrtletju letos še ni vidneje vplivala na gospodarsko aktivnost v Sloveniji, saj se je gospodarska rast okrepila, je pa močno zaznamovala aprilske kazalnike zaupanja in inflacijo. Razmere na trgu dela so ostale stabilne, v publikaciji Ekonomsko ogledalo ugotavlja Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar). V prvem četrtletju se je bruto domači proizvod v četrtletni primerjavi okrepil za 0,7 odstotka, medletno pa za 3,0 odstotka. Rast je presegla pričakovanja predvsem zaradi okrepitve izvozne aktivnosti, je v danes objavljeni publikaciji zapisal Umar. Nadaljevala se je zmerna rast zasebne potrošnje, gospodinjstva so najbolj povečala nakupe avtomobilov, neživil ter turističnih storitev doma in v tujini. Nadaljevala se je tudi rast investicij, zlasti gradbenih, prav tako so bila pozitivna gibanja investicij v opremo in stroje. Rast državne potrošnje se je nekoliko okrepila predvsem zaradi višjih izdatkov za dolgotrajno oskrbo, zaposlovanja v sektorju država - zlasti v zdravstvu in socialnem varstvu - ter višjih izdatkov za blago in storitve. Medtem ko so se kazalniki razpoloženja v evrskem območju začeli slabšati že marca, je v Sloveniji zaupanje upadlo aprila, najbolj med potrošniki. V primerjavi z aprilom lani so bili nižji vsi kazalniki zaupanja, pod dolgoročnim povprečjem pa so bili skupni kazalnik gospodarske klime ter kazalniki zaupanja v trgovini na drobno, v predelovalnih dejavnostih in med potrošniki. Podjetja za drugo četrtletje kot glavne omejitvene dejavnike izpostavljajo negotove gospodarske razmere, nizko tuje povpraševanje in pomanjkanje usposobljene delovne sile, povečalo se je tudi tveganje pomanjkanja surovin, ki pa ostaja razmeroma nizko, ugotavlja urad. Število delovno aktivnih oseb je marca ostalo skoraj nespremenjeno, število brezposelnih pa se je aprila tekoče znižalo. Visok dvig minimalne plače je pospešil medletno nominalno rast povprečne bruto plače v januarju in februarju, v javnem sektorju pa je rast ostala razmeroma visoka predvsem zaradi izvajanja plačne reforme. Število delovno aktivnih je medletno najbolj upadlo v predelovalnih dejavnostih in trgovini. V javnih storitvah, zlasti v zdravstvu in socialnem varstvu, pa se je povečalo. Nadaljeval se je medletni upad dolgotrajno brezposelnih in brezposelnih, starejših od 50 let. Že od oktobra 2024 pa narašča število brezposelnih mladih (15-29 let), kar je po ugotovitvah Umarja predvsem posledica vstopa večjih generacij na trg dela. Medletna nominalna rast povprečne bruto plače ostaja visoka, februarja je znašala 7,2 odstotka. V zasebnem sektorju je bila 7,8-odstotna, rast je bila najvišja v dejavnostih z visokim deležem prejemnikov minimalne plače. V javnem sektorju je bila 5,9-odstotna, kar je povezano z izvajanjem plačne reforme. Že višja inflacija Inflacija se je aprila pod vplivom višjih cen goriv zaradi vojne na Bližnjem vzhodu medletno okrepila na 3,1 odstotka, potem ko je marca znašala 2,5 odstotka. Cene naftnih derivatov so k medletni inflaciji prispevale približno eno odstotno točko. Cene tekočih goriv so se aprila na mesečni ravni zaradi vojne na Bližnjem vzhodu povišale za skoraj tretjino, pogonskih goriv in maziv pa za skoraj petino. Približno desetino višje cene v skupini stanovanja, voda, električna energija, plin in druga goriva ter za skoraj pet odstotkov višje cene v skupini prevoz so skupaj prispevale skoraj dve tretjini medletne inflacije. V tem so se samo naftni derivati podražili za 17,5 odstotka. Še naprej pa se je zniževala medletna rast cen v skupini hrana in brezalkoholne pijače, ki je bila enoodstotna, kar je najnižje po juliju 2024. Javnofinančni primanjkljaj je v prvem četrtletju znašal 698 milijonov evrov, kar je 133 milijonov več kot v lanskem prvem četrtletju. Prihodki so se medletno zvišali za približno desetino, kar je več kot v enakem obdobju lani. Okrepila se je zlasti rast socialnih prispevkov, kar je posledica uvedbe prispevka za dolgotrajno oskrbo. Višja je bila tudi rast prihodkov od davka na dodano vrednost, dohodnine ter prihodkov od evropskih sredstev (za izvajanje načrta za okrevanje in odpornost). Prihodki od trošarin pa so bili medletno nižji. Odhodki so bili medletno višji za 11,2 odstotka, kar je nekoliko višja rast kot v lanskem prvem četrtletju. K njihovi rasti so največ prispevala sredstva za plače zaposlenih zaradi izvajanja plačne reforme in transferji. Investicijski odhodki so bili medletno višji, zlasti za nakup vojaške opreme ter investicije v novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije.

  language

  slv

  published at

  2026-05-21T10:54:57

  source

  Dnevnik

  title

  Bruselj napoved rasti slovenskega BDP znižal pod dva odstotka

  url

  https://www.dnevnik.si/novice/svet/bruselj-napoved-rasti-slovenskega-bdp-znizal-pod-dva-odstotka-2803708/

• article order

  2

  body

  Napoved inflacije je medtem zvišala za 1,4 odstotne točke na 3,5 odstotka. Obenem v Bruslju letos in prihodnje leto pričakujejo tudi več kot triodstotni javnofinančni primanjkljaj. Prihodnje leto Evropska komisija po novem medtem pričakuje 2,3-odstotno rast slovenskega gospodarstva, kar je 0,3 odstotne točke manj od zadnje napovedi iz lanskega novembra. Po trenutno ocenjeni 1,1-odstotni rasti v letu 2025 se bo tako rast letos še vedno okrepila, vendar pa bo pospešek manjši od pričakovanj v jesenski napovedi. Rast naj bi spodbujala izključno domača poraba. Potrošnjo gospodinjstev, ki naj bi letos in prihodnje leto zrasla za 2,1 oz. 2,8 odstotka, bosta po pričakovanjih Bruslja kljub nekaterim negativnim učinkom vojne na Bližnjem vzhodu spodbujala visoka raven zaposlenosti in pričakovana nadaljnja rast plač, med drugim minimalne plače in plač v javnem sektorju. Plače zaposlenih naj bi se tako letos po pričakovanjih nominalno zvišale še za 6,5 odstotka, prihodnje leto pa za 5,6 odstotka, skupni stroški dela v celotnem gospodarstvu pa za 4,5 oz. 3,3 odstotka. Javna poraba naj bi poskočila za 4,4 oz. 1,8 odstotka. Na visokih ravneh naj bi ob črpanju evropskih sredstev ostale javne investicije, kljub nasprotnim vetrovom zaradi povečane globalne negotovosti in visokih cen energentov pa naj bi spodbudna ostala tudi gibanja pri zasebnih investicijah. Bruto investicije v osnovna sredstva naj bi tako zabeležile 3,0- oz. 2,5-odstotno rast. Negativen pa naj bi obe leti ostal prispevek menjave s tujino, kar v komisiji pripisujejo tako padanju cenovne konkurenčnosti slovenskih izvoznikov zaradi hitrejše rasti plač od rasti produktivnosti kot tudi manj ugodnim pogojem menjave zaradi rasti cen energije in surovin. Izvoz naj bi tako letos in naslednje leto zrasel po 1,6- oz. 2,1-odstotni stopnji, uvoz pa po 2,7- oz. 2,4-odstotni. Na trgu dela naj bi še naprej vladalo presežno povpraševanje. Čeprav je zaposlenost lani nazadovala za 0,4 odstotka, ostaja po navedbah Bruslja na zgodovinsko visokih ravneh. V tem in prihodnjem letu naj se ne bi bistveno spreminjala. Stopnja anketne brezposelnosti naj bi medtem letos in prihodnje leto znašala 3,8 odstotka. Inflacija, ki se je zaradi višjih cen hrane in storitev že lani zvišala na 2,5 odstotka, naj bi bila letos v luči cenovnega šoka zaradi vojne na Bližnjem vzhodu in nadaljnjega pritiska na cene hrane in storitev še precej višja. Dosegla naj bi 3,5 odstotka. Prihodnje leto naj bi se ob umirjanju zunanjih pritiskov nekoliko umirila in znašala 2,5 odstotka. Strukturna rast tekoče porabe, pospremljena z visokimi ravnmi investicij države, naj bi po pričakovanjih Bruslja nadalje poslabšala javnofinančni saldo. Brez sprejetih dodatnih ukrepov za znižanje porabe naj bi tako primanjkljaj v javnih financah letos po napovedih komisije dosegel 3,3 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), prihodnje leto pa 3,5 odstotka. V obeh letih naj bi torej presegel zgornjo dovoljeno mejo treh odstotkov iz pakta stabilnosti in rasti. Še slabši je pričakovan strukturni javnofinančni primanjkljaj, ki naj bi dosegel 3,7 oz. 3,9 odstotka BDP. V Bruslju ob tem ne upoštevajo ukrepov v nedavno sprejetem interventnem zakonu za razvoj Slovenije, ki pa očitno še ne bo kmalu uveljavljen. Ukrepi iz tega zakona naj bi imeli v tem letu negativni javnofinančni učinek v višini med 0,5 in 1,0 odstotka BDP, so zapisali v komisiji. Dodatno naj bi javnofinančni položaj poslabšali tudi v letu 2027. Kljub višjemu primanjkljaju naj bi javni dolg v deležu od BDP letos ob neupoštevanju interventnega zakona glede na konec lanskega leta nazadoval za 0,8 odstotne točke na 64,9 odstotka ter se prihodnje leto zvišal na 65,1 odstotka BDP. Evropska komisija bo v prihodnjih tednih tudi na podlagi danes objavljene gospodarske napovedi v okviru evropskega semestra ocenila, ali Slovenija izpolnjuje pogoje za sprožitev postopka presežnega primanjkljaja, ki ga evropska fiskalna pravila predvidevajo za države članice z javnofinančnim primanjkljajem nad 3,0 odstotka BDP. Poročilo in odločitev o tem, ali bo Svetu EU predlagala sprožitev postopka proti Sloveniji, bo predvidoma znana 3. junija.

  language

  slv

  published at

  2026-05-21T14:30:47

  source

  Večer

  title

  Interventni zakon še ni všetet: Bruselj znižuje napoved gospodarske rasti v Sloveniji

  url

  https://vecer.com/slovenija/interventni-zakon-se-ni-vsetet-bruselj-znizuje-napoved-gospodarske-rasti-v-sloveniji-10415554

• article order

  9

  body

  Bruselj je v zadnji gospodarski napovedi, ki jo je predstavil pred pol leta, EU za letos napovedal 1,4-odstotno, za leto 2027 pa 1,5-odstotno gospodarsko rast. Za evrsko območje je medtem za letos napovedal 1,2-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP), za prihodnje leto pa 1,4-odstotno. Evropska komisija bo danes objavila tudi pričakovanja glede inflacije v EU in evrskem območju. Jeseni je napovedala stabilizacijo rasti cen okoli ciljne vrednosti 2,0 odstotka. V evrskem območju naj bi inflacija letos glede na novembra objavljeno napoved znašala 1,9 odstotka, leta 2027 pa 2,0 odstotka. V EU pa naj bi medtem leta 2026 dosegla 2,1 odstotka, prihodnje leto pa 2,2. Za Slovenijo je medtem komisija novembra za letos napovedala 2,4-odstotno rast BDP, za leto 2027 pa 2,6-odstotno. Napoved inflacije pa je za letos znašala na 2,3 odstotka, za prihodnje leto pa 2,1 odstotka. Mednarodne in domače ustanove so sicer v zadnjih mesecih v luči vojne na Bližnjem vzhodu nekoliko znižale napovedi celoletne rasti slovenskega gospodarstva. Tako letos kot prihodnje leto naj bi znašala okoli 2,0 odstotka. Ocene glede rasti cen so bile medtem popravljene navzgor. Pričakovati je, da bosta vojna na Bližnjem vzhodu, ki je izbruhnila pred približno tremi meseci, in z njo povezano de facto zaprtje Hormuške ožine podobno vplivala tudi na napovedi Bruslja. Evropski komisar za gospodarstvo Valdis Dombrovskis je v minulih mesecih večkrat poudaril, da zaradi vojne obstaja tveganje stagflacijskega šoka v EU, kar bi pomenilo počasnejšo rast ob višji inflaciji.

  language

  slv

  published at

  2026-05-21T04:26:10

  source

  SiOL

  title

  Po izbruhu vojne na Bližnjem vzhodu bo znana prva gospodarska napoved Bruslja

  url

  https://siol.net/novice/svet/gospodarska-napoved-bruslja-za-eu-in-clanice-v-znamenju-vojne-na-bliznjem-vzhodu-692017

• article order

  5

  body

  Evropska komisija je v danes predstavljeni spomladanski gospodarski napovedi znižala pričakovano rast slovenskega bruto domačega proizvoda. Po novem Sloveniji za letos napoveduje 1,9-odstotno rast BDP, kar je 0,5 odstotne točke manj kot v prejšnji napovedi. Ob tem je precej zvišala napoved inflacije, in sicer za 1,4 odstotne točke na 3,5 odstotka. V Bruslju ob tem pričakujejo, da bo javnofinančni primanjkljaj tako letos kot prihodnje leto presegel tri odstotke BDP. Za prihodnje leto Evropska komisija Sloveniji napoveduje 2,3-odstotno gospodarsko rast. To je 0,3 odstotne točke manj od napovedi, objavljene novembra lani. Po trenutno ocenjeni 1,1-odstotni rasti v letu 2025 naj bi se gospodarska aktivnost letos sicer okrepila, vendar manj izrazito, kot so v Bruslju pričakovali jeseni. Glavni motor rasti naj bi ostala domača poraba. Potrošnja gospodinjstev naj bi se letos povečala za 2,1 odstotka, prihodnje leto pa za 2,8 odstotka. Kljub nekaterim negativnim posledicam vojne na Bližnjem vzhodu naj bi jo podpirali visoka zaposlenost in nadaljnja rast plač, tudi minimalne plače ter plač v javnem sektorju. Nominalne plače zaposlenih naj bi se letos zvišale za 6,5 odstotka, prihodnje leto pa za 5,6 odstotka. Skupni stroški dela v celotnem gospodarstvu naj bi medtem narasli za 4,5 odstotka letos in za 3,3 odstotka prihodnje leto. Javna poraba naj bi letos zrasla za 4,4 odstotka, prihodnje leto pa za 1,8 odstotka. Javne investicije naj bi ob črpanju evropskih sredstev ostale na visokih ravneh. Kljub večji globalni negotovosti in visokim cenam energentov naj bi razmere pri zasebnih investicijah ostale razmeroma ugodne. Bruto investicije v osnovna sredstva naj bi se povečale za 3,0 oziroma 2,5 odstotka. Prispevek menjave s tujino naj bi bil v obeh letih negativen. Evropska komisija to pripisuje slabšanju cenovne konkurenčnosti slovenskih izvoznikov, saj plače rastejo hitreje od produktivnosti, pa tudi manj ugodnim pogojem menjave zaradi višjih cen energije in surovin. Izvoz naj bi se letos povečal za 1,6 odstotka, prihodnje leto za 2,1 odstotka, uvoz pa za 2,7 oziroma 2,4 odstotka. Na trgu dela naj bi se nadaljevalo presežno povpraševanje po delavcih. Čeprav se je zaposlenost lani zmanjšala za 0,4 odstotka, ostaja po navedbah Bruslja na zgodovinsko visokih ravneh. V letošnjem in prihodnjem letu se po pričakovanjih komisije ne bo bistveno spreminjala. Stopnja anketne brezposelnosti naj bi v obeh letih znašala 3,8 odstotka. Inflacija, ki se je lani zaradi višjih cen hrane in storitev povzpela na 2,5 odstotka, naj bi bila letos precej višja. Zaradi cenovnega šoka, povezanega z vojno na Bližnjem vzhodu, ter nadaljnjih pritiskov na cene hrane in storitev naj bi dosegla 3,5 odstotka. Prihodnje leto naj bi se ob umirjanju zunanjih pritiskov znižala na 2,5 odstotka. Javnofinančni položaj naj bi se medtem poslabšal. Po oceni Evropske komisije bosta k temu prispevala strukturna rast tekoče porabe in visoka raven državnih investicij. Brez dodatnih ukrepov za zmanjšanje porabe naj bi javnofinančni primanjkljaj letos dosegel 3,3 odstotka BDP, prihodnje leto pa 3,5 odstotka BDP. S tem bi v obeh letih presegel zgornjo dovoljeno mejo treh odstotkov iz pakta stabilnosti in rasti. Strukturni primanjkljaj naj bi bil še višji, in sicer 3,7 oziroma 3,9 odstotka BDP. Evropska komisija pri napovedi ne upošteva ukrepov iz nedavno sprejetega interventnega zakona za razvoj Slovenije, ki očitno še ne bo kmalu uveljavljen. Po navedbah Bruslja bi imeli ukrepi iz tega zakona letos negativni javnofinančni učinek v višini med 0,5 in 1,0 odstotka BDP, javnofinančni položaj pa naj bi dodatno poslabšali tudi v letu 2027. Kljub višjemu primanjkljaju naj bi se javni dolg v deležu BDP letos, brez upoštevanja interventnega zakona, glede na konec lanskega leta znižal za 0,8 odstotne točke na 64,9 odstotka. Prihodnje leto naj bi se nato zvišal na 65,1 odstotka BDP.

  language

  slv

  published at

  2026-05-21T10:20:16

  source

  Svet24

  title

  Kaj napovedujejo slovenskemu gospodarstvu? Plače višje, a tudi inflacija

  url

  https://svet24.si/novice/gospodarstvo/gospodarska-rast-plac-inflacije-1900751

source scope

analyzed source count

6

omitted articles

omitted source count

0

total source count

6