MedVrsticami

Analiza sentimenta

entities

• Iran
• Iranska revolucionarna garda
• Združene države Amerike
• Bahrajn
• Kuvajt
• Hormuška ožina
• Donald Trump
• Mohamad Bager Galibaf
• Nato
• CENTCOM
• Kitajska
• Katar
• Ali Hamenej
• Volodimir Zelenski
• Kazem Garibabadi

key differences

Ali Hamenej

Večina virov molči, Delo poroča nevtralno o žalovanju.

Bahrajn

Vsi viri so nevtralni; razlika je le v poročanju o napadih.

CENTCOM

Le osrednji mediji ga nevtralno navajajo kot uradni vir.

Donald Trump

Vsi viri poročajo nevtralno, razlika je le v prisotnosti.

Hormuška ožina

Vsi viri ožino enotno opisujejo le kot nevarno prizorišče napadov.

Iran

Faktografsko poročanje nasproti Trumpovim žaljivim oznakam.

Iranska revolucionarna garda

Razlike v sentimentu: od nevtralne tarče do vira napadov.

Katar

Le RTV poroča, poudarja nevtralno vlogo mirovnega posrednika.

Kazem Garibabadi

Večina molči, Delo ga nevtralno citira kot uradnega govorca.

Kitajska

Le RTV poroča nevtralno, ostali viri jo popolnoma prezrejo.

Kuvajt

Viri ga enotno umeščajo le v kontekst tarče napadov.

Mohamad Bager Galibaf

Viri so nevtralni; poudarek je le na kritiki Washingtona.

Nato

Viri so enotno nevtralni, omejeni le na lokacijo dogodka.

Volodimir Zelenski

Le RTV poroča nevtralno, ostali viri ga sploh ne omenjajo.

Združene države Amerike

Vsi viri so nevtralni; razlike so le v poudarku na vojski ali diplomaciji.

source analyses

Delo

Ali Hamenej

Nevtralno: Omenjen v kontekstu žalovanja in poročil o smrti.

Bahrajn

Nevtralno: Omenjen kot lokacija napadov in vir uradnih pozivov.

CENTCOM

Nevtralno: Naveden kot vir informacij o ameriški operaciji.

Donald Trump

Ni omenjeno

Hormuška ožina

Nevtralno: Omenjena kot lokacija predhodnih napadov na ladje.

Iran

Nevtralno: Omenjen kot akter v vojaškem konfliktu in vir navedb.

Iranska revolucionarna garda

Nevtralno: Navedena kot vir informacij in tarča ameriških napadov.

Katar

Ni omenjeno

Kazem Garibabadi

Nevtralno: Citiran kot govorec, ki napoveduje zaščito interesov.

Kitajska

Ni omenjeno

Kuvajt

Nevtralno: Omenjen kot lokacija napadov in vir vojaških poročil.

Mohamad Bager Galibaf

Nevtralno: Citiran kot govorec, ki kritizira Washington.

Nato

Ni omenjeno

Volodimir Zelenski

Ni omenjeno

Združene države Amerike

Nevtralno: Omenjene kot akter v konfliktu in tarča obtožb Irana.

RTV Slovenija

Ali Hamenej

Ni omenjeno

Bahrajn

Nevtralno: Omenjen kot tarča napadov brez meta-vrednotenja.

CENTCOM

Nevtralno: Citiran kot vir informacij o vojaških operacijah.

Donald Trump

Nevtralno: Citiran kot govorec brez uredniškega vrednotenja.

Hormuška ožina

Nevtralno: Omenjena kot lokacija incidentov.

Iran

Negativno: Obtožen agresije, kršitev premirja in napadov na plovila.

Iranska revolucionarna garda

Negativno: Pripisani so ji napadi na vojaške cilje in plovila.

Katar

Nevtralno: Nastopa kot posrednik in govorec, ki poziva k miru.

Kazem Garibabadi

Ni omenjeno

Kitajska

Nevtralno: Nastopa kot govorec, ki poziva k dialogu.

Kuvajt

Nevtralno: Omenjen kot tarča napadov in govorec, ki obsoja agresijo.

Mohamad Bager Galibaf

Nevtralno: Citiran kot govorec brez meta-vrednotenja.

Nato

Nevtralno: Omenjen kot prizorišče vrha.

Volodimir Zelenski

Nevtralno: Omenjen le kot udeleženec srečanja s Trumpom.

Združene države Amerike

Nevtralno: Omenjene kot akter v spopadih in pogajanjih.

STA

Ali Hamenej

Ni omenjeno

Bahrajn

Ni omenjeno

CENTCOM

Ni omenjeno

Donald Trump

Ni omenjeno

Hormuška ožina

Ni omenjeno

Iran

Nevtralno: Omenjen kot lokacija napada in vir informacij.

Iranska revolucionarna garda

Nevtralno: Omenjeni ubiti pripadniki vojske brez meta-vrednotenja.

Katar

Ni omenjeno

Kazem Garibabadi

Ni omenjeno

Kitajska

Ni omenjeno

Kuvajt

Ni omenjeno

Mohamad Bager Galibaf

Ni omenjeno

Nato

Ni omenjeno

Volodimir Zelenski

Ni omenjeno

Združene države Amerike

Nevtralno: Poročanje o vojaških operacijah brez vrednotenja.

primorske.si

Ali Hamenej

Ni omenjeno

Bahrajn

Nevtralno: Omenjen kot lokacija napadov na ameriške cilje.

CENTCOM

Ni omenjeno

Donald Trump

Nevtralno: Poročanje o njegovih izjavah in odločitvah brez vrednotenja.

Hormuška ožina

Nevtralno: Omenjena kot prizorišče napada na plovila.

Iran

Negativno: Trump jih označi za izmečke, lažnivce, zlobne in rak.

Iranska revolucionarna garda

Ni omenjeno

Katar

Ni omenjeno

Kazem Garibabadi

Ni omenjeno

Kitajska

Ni omenjeno

Kuvajt

Nevtralno: Omenjen kot lokacija napadov na ameriške cilje.

Mohamad Bager Galibaf

Ni omenjeno

Nato

Ni omenjeno

Volodimir Zelenski

Ni omenjeno

Združene države Amerike

Nevtralno: Omenjene v kontekstu diplomatskih prizadevanj in vojaških sil.

Žurnal24

Ali Hamenej

Ni omenjeno

Bahrajn

Nevtralno: Omenjen le kot lokacija iranskih napadov.

CENTCOM

Ni omenjeno

Donald Trump

Nevtralno: Poročanje o njegovih izjavah in dejanjih brez meta-vrednotenja.

Hormuška ožina

Nevtralno: Omenjena kot prizorišče napadov na ladje.

Iran

Negativno: Trump jih označi za lažnivce, izmečke, nore in rak.

Iranska revolucionarna garda

Ni omenjeno

Katar

Ni omenjeno

Kazem Garibabadi

Ni omenjeno

Kitajska

Ni omenjeno

Kuvajt

Nevtralno: Omenjen le kot lokacija iranskih napadov.

Mohamad Bager Galibaf

Ni omenjeno

Nato

Nevtralno: Omenjen le kot lokacija vrha v Ankari.

Volodimir Zelenski

Ni omenjeno

Združene države Amerike

Nevtralno: Omenjene kot akter v konfliktu in pogajanjih.

Viri

articles

• article order

  12

  body

  Teheran, 08. julija (STA) - V napadih ZDA v južnem delu Irana je bilo ponoči ubitih osem pripadnikov iranske vojske, poroča iranska državna televizija. Ameriški vojaški uradnik pa je sporočil, da v zadnjih napadih Irana ni bilo ameriških žrtev ali večje škode. Po zaostritvi razmer sta k ...

  language

  slv

  published at

  2026-07-08T17:14:29

  source

  STA

  title

  V ameriškem nočnem napadu ubitih osem pripadnikov iranske vojske

  url

  https://www.sta.si/3575840/

• article order

  5

  body

  "Kar se mene tiče, je konec," je Trump odgovoril na novinarsko vprašanje o prekinitvi ognja. Dodal je, da je ukvarjanje z Iranci "izguba časa" in da so ti lažnivci. "Ne želim imeti več opravka z njimi, to so izmečki," je pripomnil in iranske oblasti označil za nore. Ponovil je stališče, da Teheran nikoli ne sme pridobiti jedrskega orožja. Če ga bodo imeli, ga bodo tudi uporabili, je prepričan ameriški predsednik. "To so zlobni, bolni ljudje," je še zatrdil. In dodal: "Oni so rak in veste, kaj je treba storiti z rakom - čim prej odstraniti." Iran sicer tudi glede na ameriške obveščevalne podatke ne razvija jedrskega orožja. Teheran zanika, da je to sploh njegov namen, in vztraja, da je iranski jedrski program izključno civilne narave. Po Trumpovih besedah so ameriške sile ponoči silovito napadle Iran, potem ko je ta napadel plovila v Hormuški ožini. Teheran se je odzval z napadi na ameriške cilje v Bahrajnu in Kuvajtu. Razmere so se zaostrile po tem, ko sta Washington in Teheran sredi junija v prizadevanjih za končanje vojne sklenila memorandum o soglasju. Trump je danes izjavil, da se pogajalci ZDA sicer lahko še naprej pogovarjajo s Teheranom, a da po njegovem mnenju s tem le "tratijo svoj čas". Nove Trumpove grožnje Trump je nato zagrozil, da bi lahko ZDA še danes izvedle silovite napade na Iran. Prav tako je Teheran obtožil, da vsak dan krši memorandum o soglasju med državama. "Včeraj zvečer smo jih zelo močno udarili, zelo, zelo močno," je na srečanju z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim ob robu vrha zveze Nato v Ankari povedal Trump in dodal, da bodo verjetno tudi nocoj izvedli napade na Iran. Kitajska in Katar pozivata Iran in ZDA k dialogu Kitajska je po obnovitvi medsebojnih napadov ZDA in Iranu sporočila, da ponoven izbruh sovražnosti ni v interesu nikogar, in jih pozvala k dialogu. "Ponoven izbruh sovražnosti ni v interesu nobene strani. Z vojaškimi sredstvi ni mogoče rešiti temeljnih težav," je dejala tiskovna predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva Mao Ning. "ZDA in Iran pozivamo k izvajanju podpisanega memoranduma o soglasju, naj svoje spore rešujeta z dialogom in pogajanji ter naj se izogibata uporabi sile," je dodala. K dialogu je sprti strani pozval tudi Katar. Zunanje ministrstvo, ki sicer posreduje v pogajanjih med stranema, je v izjavi na omrežju X obsodilo iranske napade na Katar in Bahrajn in izpostavilo potrebo, "da se regiji prihranijo posledice teh neupravičenih napadov". V Dohi so tudi poudarili, da morata Teheran in Washington nadaljevati "pot dialoga in diplomacije" in nadgraditi napredek, ki sta ga dosegla v okviru memoranduma o soglasju. Iran napadel oporišča v Bahrajnu in Kuvajtu Islamska revolucionarna garda je v sredo zjutraj sporočila, da je z raketami in brezpilotniki napadla vojaške cilje v Bandar Salmanu in letalsko bazo Ali Al Salem v Kuvajtu ter sestrelila ameriški brezpilotnik. V Bahrajnu in Kuvajtu so sprožili alarm proti zračnemu napadu, kuvajtska vojska pa je sporočila, da je proti sovražnim napadom z raketami in brezpilotniki aktivirala protiletalsko obrambo. Kuvajtsko zunanje ministrstvo je nato v izjavi ostro obsodilo "ponavljajočo se gnusno iransko agresijo". Nadaljevanje "teh predrznih napadov" po besedah ministrstva spodkopava tekoča prizadevanja na regionalni kot tudi mednarodni ravni za zmanjšanje napetosti. Zunanje ministrstvo je še dodalo, da si Kuvajt pridržuje pravico, da "sprejme vse potrebne ukrepe", da zaščiti svojo varnost. V Bahrajnu so v sredo že trikrat sprožili alarme, ki opozarjajo na nevarnost napadov, slišati je bilo tudi več eksplozij. Bahrajnsko ministrstvo za notranje zadeve je prebivalce prek družbenega omrežja X pozvalo, naj ostanejo mirni in se zatečejo na najbližje varno mesto. Pred tem so ameriške sile v noči na sredo izvedle napade na več kot 80 ciljev v Iranu, kar je bil neposreden odgovor na iranske napade na tri tovorne ladje, ki so plule skozi Hormuško ožino, je sporočilo Osrednje poveljstvo ameriške vojske (CENTCOM). Po navedbah CENTCOM-a so bili tarča napadov iranski sistemi protizračne obrambe, poveljniška in komunikacijska omrežja, obalni radarski sistemi, protiladijske rakete ter več kot 60 hitrih plovil Islamske revolucionarne garde v Hormuški ožini in njeni bližini. Namen operacije je bil otežiti nadaljnje iranske napade na mednarodni pomorski promet skozi eno najpomembnejših svetovnih trgovskih poti, je sporočil CENTCOM. "Neupravičena agresija iranskih sil predstavlja jasno in nevarno kršitev premirja ter ogroža svobodo plovbe," je še sporočila ameriška vojska. CENTCOM je tokratne napade označil za ofenzivne, v nasprotju z napadi konec junija, ki jih je ameriška vojska opisovala kot samoobrambne. Po navedbah poveljstva so iranski napadi na tankerje predstavljali neupravičeno agresijo, jasno kršitev premirja in ogrožanje svobode plovbe. Dodali so, da ameriške sile ostajajo v pripravljenosti, če Iran ne bo spoštoval dogovorjenih zavez. Po navedbah dveh ameriških uradnikov so bili v tokratni operaciji med drugim tarča pristaniška infrastruktura, raketna in brezpilotna oporišča, sistemi za obalni nadzor ter protizračna obramba, poroča televizija ABC. Ameriški predstavniki ocenjujejo, da je bila operacija bistveno obsežnejša od napadov konec junija, ko so ZDA vojaško posredovale zaradi iranskih dejavnosti v Hormuški ožini, vendar so bile tedanje akcije omejene, da ne bi ogrozile memoranduma o soglasju med državama. Teheran: Ne bomo se vdali Iransko vrhovno skupno vojaško poveljstvo, osrednji štab Katam Al Anbija, je ameriške napade obsodilo kot "očitno dejanje agresije", zagrozilo z "uničujočim odzivom" in opozorilo, da Teheran ne bo dopustil vmešavanja ZDA v upravljanje ožine. Vodilni iranski pogajalec, predsednik parlamenta Mohamad Bager Galibaf, je ZDA obtožil kršitve sporazuma o premirju. Omenil je ne le najnovejše ameriške vojaške napade, temveč tudi obnovljene sankcije proti nafti, kršitve iranskih "prilagoditev" v Hormuški ožini ter izraelske napade na Libanon. "Obdobje ustrahovanja in izsiljevanja je končano," je Galibaf zapisal na družbenem omrežju X. "Ne bomo se vdali." Namestnik iranskega zunanjega ministra je po poročanju državne tiskovne agencije Fars ameriško operacijo označil za resno kršitev memoranduma o soglasju, podpisanega prejšnji mesec. "Iran bo sprejel odločne ukrepe za zaščito svojih nacionalnih interesov in varnosti, obenem pa resno opozarja na posledice ameriške kršitve sporazuma," je dejal. Teheran je obsodil tudi odločitev Washingtona o preklicu dovoljenja za prodajo iranske nafte, ki je bilo eden ključnih elementov memoranduma, poroča ABC. Napadi na pristanišča Iranski mediji so prej poročali o eksplozijah na otoku Karg, glavnem iranskem predelovalnem središču nafte, na otoku Kešm ter v južnih pristaniških mestih Sirik in Bandar Abas. CENTCOM v svojem sporočilu za javnost ni omenjal napadov na otok Karg, s katerega Iran izvaža 90 odstotkov svoje surove nafte. Ameriški uradnik je za tiskovno agencijo Reuters dejal, da je vojska napadla iranske sisteme zračne obrambe, nadzorne sisteme na obali, rakete zemlja-zrak, protiladijske križarske rakete in izstrelišča brezpilotnikov. V Iranu niso poročali o smrtnih žrtvah med civilisti, vendar je bilo po besedah poročevalca iranske državne televizije več ljudi ranjenih zaradi šrapnelov "sovražnega izstrelka", ki je zadel trgovsko pristanišče v Siriku. Poročila navajajo, da so napadi zadeli tudi ribiška pristanišča v Siriku in Bandar Abasu. Preklicano dovoljenje za prodajo iranske nafte Ameriško finančno ministrstvo je medtem potrdilo preklic splošnega dovoljenja za prodajo iranske nafte. Po navedbah ameriškega uradnika je bil preklic neposredna posledica zadnje zaostritve razmer v Hormuški ožini, poroča ABC. "Iran bo ugodnosti deležen le, če bo ravnal odgovorno. Njegova dejanja v Hormuški ožini so bila za ZDA popolnoma nesprejemljiva in bodo imela posledice," je dejal ameriški predstavnik. Ministrstvo za finance je navedlo, da je preklic začel veljati v torek, pri čemer bo do 17. julija veljalo prehodno obdobje za zaključek že odobrenih poslov. Dovoljenje je bilo izdano 22. junija in naj bi veljalo 60 dni. Odprava dovoljenja pomeni preklic enega ključnih elementov memoranduma o soglasju, ki je začel veljati 18. junija. Ameriški predstavnik je kljub temu poudaril, da se pogajanja med Washingtonom in Teheranom o trajnem dogovoru nadaljujejo, navaja ABC. Iransko zunanje ministrstvo je to potezo obsodilo kot kršitev okvirnega sporazuma o končanju vojne in izjavilo, da bo Washington "nosil odgovornost za posledice", Iran pa bo sprejel vsak ukrep, ki ga bo štel za potrebnega za zaščito svojih interesov in nacionalne varnosti. Domnevni napadi na trgovska plovila v Hormuški ožini Iransko zunanje ministrstvo je medtem zavrnilo obtožbe Katarja, da je Iran napadel eno od njegovih ladij v Hormuški ožini. Tiskovni predstavnik ministrstva Esmail Bagej je dejal, da so katarske obtožbe vprašljive in v nasprotju z načelom dobrososedskih odnosov. Poškodovan naj bi bil tudi tanker, ki pluje pod savdsko zastavo. Savdsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da napadi predstavljajo napad na varnost mednarodne plovbe in svetovne energetske oskrbe. Katar je napade označil za nesprejemljive ter za hudo in očitno kršitev mednarodnega prava. Od Irana je zahteval takojšnje prenehanje ravnanj, ki ogrožajo regionalno varnost, mednarodno pomorsko plovbo in svetovne energetske dobave, za posledice napadov pa pripisal polno pravno odgovornost Teheranu, poroča ABC. Ameriški uradnik, ki je želel ostati neimenovan, je dejal, da je Iran po prvih podatkih napadel tri trgovska plovila. Rutte nove ameriške napade na Iran označil za nujne Generalni sekretar zavezništva Mark Rutte je ob prihodu na vrh Nata v Ankari dejal, da so bili ameriški napadi "absolutno nujni", saj da je Iran kršil premirje, ko je v torek napadel ladje v Hormuški ožini. "Mislim, da je ključnega pomena, da se ZDA odločno odzovejo," je dodal. Mednarodna pomorska organizacija opozarja na obtičale pomorščake Po obnovitvi medsebojnih napadov Irana in ZDA je Mednarodna pomorska organizacija (IMO) pozvala k "maksimalni zadržanosti in umiritvi napetosti" v regiji in Hormuški ožini. Generalni sekretar organizacije Arsenio Dominguez je poudaril, da "ti napadi samo še dodatno zaostrujejo strah, negotovost in psihološko napetost, ki jih že občuti približno 6000 pomorščakov, ki so obtičali na ladjah, ki ne morejo varno zapustiti zaliva". Vodja te agencije Združenih narodov za pomorsko varnost je prav tako pozval različne akterje, "naj se izogibajo izpostavljanju pomorščakov nepotrebnim nevarnostim s plovbo njihovih ladij skozi ožino". Potem ko sta Washington in Teheran 17. junija sklenila memorandum o soglasju, s katerim je bila vzpostavljena prekinitev ognja ob nadaljevanju pogajanj za končanje vojne, se je ladijski promet po Hormuški ožini okrepil, čeprav ga je bilo še vedno precej manj kot pred vojno. IMO je takoj zatem sprožil načrt za evakuacijo 11.000 članov posadk na 600 ladjah, ki so takrat obtičale v regiji, kar naj bi trajalo nekaj tednov. Do konca junija je v okviru načrta območje zapustilo 115 ladij z 2500 pomorščaki.

  language

  slv

  published at

  2026-07-08T14:19:52

  source

  RTV Slovenija

  title

  Trump: Prekinitve ognja med ZDA in Iranom je konec. Grožnje z novimi ameriškimi napadi.

  url

  https://www.rtvslo.si/svet/vojna-v-iranu/trump-prekinitve-ognja-med-zda-in-iranom-je-konec-groznje-z-novimi-ameriskimi-napadi/787511

• article order

  13

  body

  Napetosti na Bližnjem vzhodu so se znova močno zaostrile. Iran je v odgovor na obsežne nočne ameriške napade izvedel raketne in brezpilotne napade na ameriške vojaške objekte v Bahrajnu in Kuvajtu, je sporočila Iranska revolucionarna garda. Po navedbah Teherana so iranske sile zadele 85 ključnih ameriških vojaških ciljev ter sestrelile ameriški brezpilotni letalnik. Neodvisne potrditve teh trditev za zdaj ni, prav tako oblasti v Bahrajnu in Kuvajtu doslej niso poročale o žrtvah ali večji materialni škodi. Kuvajtski generalštab je sporočil, da se tamkajšnja zračna obramba odziva na napade z raketami in droni, pri čemer ni navedel, kdo je napade izvedel. Tudi v Bahrajnu so oblasti sprožile opozorilne sirene za nevarnost zračnih napadov. Ministrstvo za notranje zadeve je prebivalce pozvalo, naj ostanejo mirni in se umaknejo v najbližja varna zaklonišča. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP iz obeh držav za zdaj ni informacij o morebitnih žrtvah ali večji škodi. Ameriški napadi na več kot 80 ciljev v Iranu Do iranskega odgovora je prišlo le nekaj ur po obsežni ameriški vojaški operaciji. Ameriške sile so ponoči napadle več kot 80 ciljev na ozemlju Irana ter uničile tudi več kot 60 manjših plovil Iranske revolucionarne garde. Ameriško osrednje poveljstvo (CENTCOM) je sporočilo, da je bila operacija odgovor na iranske napade na tri tovorne ladje v Hormuški ožini. Po navedbah Washingtona so ti napadi predstavljali neupravičeno agresijo, kršitev premirja ter resno grožnjo svobodi plovbe v eni najpomembnejših svetovnih pomorskih poti. Hkrati je ameriško finančno ministrstvo preklicalo tudi splošno dovoljenje za prodajo iranske nafte, s čimer je dodatno zaostrilo gospodarski pritisk na Teheran. Teheran ZDA obtožuje kršitve dogovora Iran je ameriško vojaško operacijo ostro obsodil. Predsednik iranskega parlamenta in glavni pogajalec Mohamad Bager Galibaf je Washington obtožil, da je grobo kršil memorandum o soglasju, ki sta ga strani sklenili sredi junija v prizadevanjih za končanje spopadov. Namestnik zunanjega ministra Kazem Garibabadi je napovedal, da bo Iran "odločno zaščitil svoje nacionalne interese in varnost", ter opozoril, da bodo imele ameriške kršitve dogovora resne posledice. Nova eskalacija prihaja v času žalovanja za nekdanjim iranskim vrhovnim voditeljem ajatolo Alijem Hamenejem, ki je bil po navedbah iranskih oblasti ubit prvi dan ameriško-izraelskih napadov na Iran konec februarja. Pogrebne slovesnosti se nadaljujejo v Iraku, v četrtek pa naj bi Hameneja pokopali v njegovem rojstnem mestu Mašhad na severovzhodu Irana. Dogajanje nakazuje, da se kljub predhodnim diplomatskim prizadevanjem razmere na Bližnjem vzhodu ponovno hitro zaostrujejo, medsebojni vojaški napadi med ZDA in Iranom pa povečujejo tveganje za širši regionalni konflikt.

  language

  slv

  published at

  2026-07-08T06:00:52

  source

  Delo

  title

  Iran udaril po ameriških bazah v Bahrajnu in Kuvajtu

  url

  https://www.delo.si/novice/svet/iran-udaril-po-ameriskih-bazah-v-bahrajnu-in-kuvajtu

• article order

  2

  body

  * Donald Trump je razglasil konec premirja med ZDA in Iranom. * Ameriški in iranski napadi so znova močno zaostrili razmere v regiji. * Trump je pogajanja označil za izgubo časa. Ameriški predsednik Donald Trump je danes na vrhu zveze Nato v Ankari izjavil, da je konec premirja med Združenimi državami Amerike in Iranom. Kot smo poročali, so pred tem ameriške sile ponoči napadle več deset ciljev v islamski republiki, in sicer v odziv na iranske napade na tri tovorne ladje v Hormuški ožini. Teheran je odgovoril z napadi na ameriške cilje v regiji. "Kar se mene tiče, je konec," je Trump odgovoril na novinarsko vprašanje o premirju. Dodal je, da je ukvarjanje z Iranci "izguba časa" in da so ti lažnivci. "Ne želim imeti več opravka z njimi, to so izmečki," je pripomnil in iranske oblasti označil za nore. Ponovil je stališče, da Teheran nikoli ne sme pridobiti jedrskega orožja. Če ga bodo imeli, ga bodo tudi uporabili, je prepričan ameriški predsednik. "To so zlobni, bolni ljudje," je še zatrdil in dodal: "Oni so rak in veste, kaj je treba storiti - rak morate čim prej odstraniti." Nove zaostritve Po njegovih besedah so ameriške sile ponoči silovito napadle Iran, potem ko je slednji napadel plovila v Hormuški ožini. Teheran se je odzval z napadi na ameriške cilje v Bahrajnu in Kuvajtu. Do nove zaostritve razmer je prišlo potem, ko sta Washington in Teheran sredi junija v prizadevanjih za končanje vojne sklenila memorandum o soglasju. Trump je danes izjavil, da se pogajalci Združenih držav Amerike sicer lahko še naprej pogovarjajo s Teheranom, a da po njegovem mnenju s tem le "tratijo svoj čas".

  language

  slv

  published at

  2026-07-08T10:29:03

  source

  Žurnal24

  title

  Svet trepeta pred novo vojno

  url

  https://www.zurnal24.si/svet/vojna-iran-zda-donald-trump-461825

• article order

  7

  body

  "Kar se mene tiče, je konec," je Trump odgovoril na novinarsko vprašanje o premirju. Dodal je, da je ukvarjanje z Iranci "izguba časa" in da so ti lažnivci. "Ne želim imeti več opravka z njimi, to so izmečki," je pripomnil in iranske oblasti označil za nore. Ponovil je stališče, da Teheran nikoli ne sme pridobiti jedrskega orožja. Če ga bodo imeli, ga bodo tudi uporabili, je prepričan ameriški predsednik. "To so zlobni, bolni ljudje," je še zatrdil in dodal: "Oni so rak in veste, kaj je treba storiti - rak morate čim prej odstraniti." Po njegovih besedah so ameriške sile ponoči silovito napadle Iran, potem ko je slednji napadel plovila v Hormuški ožini. Teheran se je odzval z napadi na ameriške cilje v Bahrajnu in Kuvajtu. Do nove zaostritve razmer je prišlo potem, ko sta Washington in Teheran sredi junija v prizadevanjih za končanje vojne sklenila memorandum o soglasju. Trump je danes izjavil, da se pogajalci ZDA sicer lahko še naprej pogovarjajo s Teheranom, a da po njegovem mnenju s tem le "tratijo svoj čas".

  language

  slv

  published at

  2026-07-08T09:30:53

  source

  primorske.si

  title

  Trump naznanil konec premirja med ZDA in Iranom: "Iranci so izmečki"

  url

  https://primorske.si/svet/trump-naznanil-konec-premirja-med-zda-in-iranom-iranci-so-izmecki

source scope

analyzed source count

5

omitted articles

omitted source count

0

total source count

5