MedVrsticami

AfD zgodovinsko zmagala na volitvah v Saški-Anhalt, CDU doživela hud poraz 3.9.2026

Analizirano 10 od 14 virov Slovenščina

Na deželnih volitvah v nemški zvezni deželi Saška-Anhalt je skrajno desna stranka Alternativa za Nemčijo (AfD) dosegla zgodovinsko zmago s približno 43,8 odstotka glasov, s čimer je več kot podvojila svoj rezultat iz leta 2021. AfD je osvojila 39 od 83 sedežev v deželnem parlamentu, za absolutno večino pa ji manjkajo trije sedeži. Krščansko-demokratska unija (CDU) kanclerja Friedricha Merza je doživela hud poraz, saj je padla na 17,2 odstotka glasov, kar je njen najslabši izid v tej deželi doslej. Volilna udeležba je bila skoraj 78-odstotna, najvišja po združitvi Nemčije leta 1990.

Analiza trditev

Trditev	Ključne razlike	STA	RTV Slovenija	24ur	Delo	Nova24TV	Mladina	N1	Dnevnik	Večer	Tednik Demokracija
CDU je na volitvah v Saški-Anhaltu prejela 17,2 odstotka glasov, kar je njen najslabši rezultat doslej.	Večina potrjuje, Demokracija navaja 16,9 %.	Ni omenjeno	Da: Članek potrjuje 17,2 % in da gre za najslabši izid doslej.	Delno: Članek potrjuje 17,2-odstotni rezultat CDU in zgodovinski poraz.	Ni omenjeno	Delno: Članek navaja okoli 17 odstotkov, ne omenja najslabšega rezultata.	Da: Članek navaja 17,2 odstotka in potrjuje najslabši rezultat doslej.	Ni omenjeno	Delno: Članek navaja "dobrih 17 odstotkov" in "najhujši volilni poraz".	Da: Članek potrjuje 17,2-odstotni izid in najslabši rezultat doslej.	Delno: Članek navaja 16,9 % glasov za CDU, ne omenja, da je najslabši.
AfD je na deželnih volitvah v Saški-Anhaltu prejela 43,8 odstotka glasov in dosegla zgodovinsko zmago.	Večina potrjuje 43,8 %, nekateri navajajo 44,5 % ali le ankete.	Ni omenjeno	Ne: Članek ne navaja odstotka 43,8, temveč le število sedežev.	Da: Članek navaja 43,8-odstotni rezultat AfD v Saški-Anhalt.	Da: Članek potrjuje 43,8-odstotni delež in zmago stranke.	Delno: Članek navaja 44,5 odstotka glasov in zgodovinsko zmago.	Da: Članek potrjuje 43,8-odstotni izid in zmago stranke.	Delno: Članek navaja le napovedi anket (41-43 %), volitve še niso potekale.	Delno: Članek navaja "skoraj 44 odstotkov" in zgodovinsko zmago.	Ni omenjeno	Delno: Članek navaja 44,6 % glasov, kar je blizu, a ne 43,8 %.
Ulrich Siegmund je dejal, da ima AfD 'jasen mandat za oblikovanje vlade'.	STA in N1 trditev izpuščata; drugi jo navajajo, a brez nasprotovanj.	Ni omenjeno	Da: Citirano v članku.	Delno: Siegmund je izrazil željo po oblasti in omenil nove volitve.	Delno: Članek navaja, da je dejal, da so volivci dali mandat za vladanje.	Delno: Siegmund je govoril o želji po spremembah, mandat je omenila Weidel.	Delno: Članek navaja, da je dejal, da so volivci dali mandat za vladanje.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja, da je Siegmund razglasil "jasen mandat za vladanje".	Delno: Članek navaja, da je dejal, da so volivci dali mandat.	Delno: Siegmund je pozval k politični spremembi, a citat ni točen.
Volilna udeležba v Saški-Anhaltu je bila skoraj 78-odstotna, najvišja po združitvi Nemčije leta 1990.	Dva vira potrjujeta rekord, ostali ga ne omenjajo ali navajajo drugačne številke.	Ni omenjeno	Delno: Članek navaja 77,8-odstotno udeležbo, ne omenja pa rekorda od 1990.	Ni omenjeno	Da: Članek potrjuje navedeno udeležbo in zgodovinski kontekst.	Delno: Članek navaja več kot 77 odstotkov, ne omenja rekorda.	Da: Članek potrjuje skoraj 78-odstotno udeležbo in rekord od leta 1990.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Delno: Članek navaja 80-odstotno udeležbo, ne omenja zgodovinskega rekorda.
AfD nasprotuje finančni podpori Ukrajine in poziva k odpravi sankcij proti Rusiji.	RTV, Mladina in N1 potrjujejo; 24ur in Večer delno; ostali ne omenjajo.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja ta stališča stranke.	Delno: Članek omenja nasprotovanje sankcijam in odnos do Rusije.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Članek potrjuje ta stališča stranke.	Da: Članek navaja, da AfD nasprotuje pomoči Ukrajini in želi odpravo sankcij.	Ni omenjeno	Delno: Članek omenja nasprotovanje podpori Ukrajini, sankcij ne.	Ni omenjeno
AfD bi lahko poskušala sestaviti manjšinsko vlado s parlamentarno podporo BSW.	Večina virov ne omenja ali zanika, le Demokracija podpira.	Ni omenjeno	Delno: Članek omenja BSW kot možen jeziček na tehtnici pri oblikovanju vlade.	Ne: Članek navaja, da je Siegmund odklonil predlog BSW o sodelovanju.	Ni omenjeno	Delno: Omenja BSW kot možno opcijo za sodelovanje.	Delno: Članek omenja možnost manjšinske vlade in BSW kot jeziček na tehtnici.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Delno: Članek navaja BSW kot možen jeziček na tehtnici pri vladi.	Da: Članek navaja, da je to najbolj realna možnost.
AfD načrtuje izgon nezakonitih migrantov, umik dežele iz regionalne javne radiotelevizije in prepoved mavričnih zastav v šolah.	RTV, Mladina in N1 potrjujejo; 24ur in Nova24TV delno; ostali molčijo.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja te prioritete stranke.	Delno: Članek omenja ostrejšo migracijsko politiko in spremembe v medijih.	Ni omenjeno	Delno: Omenja deportacije migrantov, ostalo ni omenjeno.	Da: Članek navaja te točke kot prioritete AfD.	Da: Članek te točke izrecno navaja kot prioritete stranke.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno
AfD je več kot podvojila svoj rezultat iz leta 2021, ko je dobila 20,8 odstotka glasov.	Nova24TV edina navaja 20,8 %; drugi le podvojitev.	Ni omenjeno	Delno: Članek navaja, da je stranka podvojila izid, a ne navaja 20,8 %.	Delno: Članek navaja pridobitev 23 odstotnih točk glede na leto 2021.	Delno: Članek navaja podvojitev rezultata, a ne omenja odstotka iz 2021.	Da: Članek navaja podvojitev rezultata iz leta 2021 (20,8 %).	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Delno: Članek potrjuje, da je več kot podvojila rezultat s prejšnjih volitev.	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Friedrich Merz je izid označil za 'tektonski premik' in zavrnil vsakršno sodelovanje z AfD.	Le Dnevnik potrjuje obe trditvi; ostali viri ju ne omenjajo ali le delno.	Delno: Članek omenja Merzovo šokiranost nad uspehom AfD, a ne navaja teh citatov.	Delno: Članek omenja Merza kot kanclerja in nasprotovanje AfD, a ne citata.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Delno: Članek omenja Merza v kontekstu zvezne vlade, ne citata.	Delno: Članek omenja pritisk na Merza, a ne navaja citata o premiku.	Delno: Članek omenja pritisk na Merza in 'požarni zid', ne pa te izjave.	Da: Članek potrjuje obe trditvi v izjavah Friedricha Merza.	Ni omenjeno	Ni omenjeno
AfD bo imela v 83-članskem deželnem parlamentu 39 sedežev, za absolutno večino pa bi jih potrebovala 42.	Večina virov potrjuje, STA in N1 ne omenjata.	Ni omenjeno	Da: Podatki so v članku navedeni točno tako.	Da: Članek navaja 39 od 83 sedežev in potrebo po 42 za večino.	Da: Članek navaja točno te številke za parlament in sedeže.	Da: Članek potrjuje 39 sedežev in potrebo po 42 za večino.	Da: Članek navaja točno te številke za sedeže in absolutno večino.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Članek navaja točno te podatke o sedežih in potrebni večini.	Ni omenjeno
Sahra Wagenknecht je izključila možnost koalicije z AfD, ni pa izključila sodelovanja s stranko.	Le RTV in Mladina potrjujeta trditev, ostali je ne omenjajo.	Ni omenjeno	Da: Članek potrjuje to stališče.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Članek eksplicitno navaja to stališče Sahre Wagenknecht.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno
CDU ni osvojila niti enega neposrednega mandata, saj so bili njeni kandidati poraženi v vseh 41 volilnih okrajih.	Samo Delo potrjuje trditev, ostali je ne omenjajo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Članek potrjuje poraz CDU v vseh 41 okrajih.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je posvaril, da 'prihodnosti ni mogoče graditi na sovraštvu in podžiganju'.	Le N1 citira izjavo, ostali jo ignorirajo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Citirano v članku.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Elon Musk je čestital AfD z zapisom 'Gut gemacht!' na družbenem omrežju X.	Samo Delo potrjuje trditev, ostali viri je ne omenjajo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Članek potrjuje Muskov zapis 'Gut gemacht!' na omrežju X.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno
AfD je vse bolj priljubljena med mladimi, saj je zanjo glasovalo 42 odstotkov volivcev, starih 18-24 let.	Le Nova24TV potrjuje trditev, ostali je ne omenjajo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Članek navaja 42 odstotkov v tej starostni skupini.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno

claims

CDU je na volitvah v Saški-Anhaltu prejela 17,2 odstotka glasov, kar je njen najslabši rezultat doslej.
AfD je na deželnih volitvah v Saški-Anhaltu prejela 43,8 odstotka glasov in dosegla zgodovinsko zmago.
Ulrich Siegmund je dejal, da ima AfD 'jasen mandat za oblikovanje vlade'.
Volilna udeležba v Saški-Anhaltu je bila skoraj 78-odstotna, najvišja po združitvi Nemčije leta 1990.
AfD nasprotuje finančni podpori Ukrajine in poziva k odpravi sankcij proti Rusiji.
AfD bi lahko poskušala sestaviti manjšinsko vlado s parlamentarno podporo BSW.
AfD načrtuje izgon nezakonitih migrantov, umik dežele iz regionalne javne radiotelevizije in prepoved mavričnih zastav v šolah.
AfD je več kot podvojila svoj rezultat iz leta 2021, ko je dobila 20,8 odstotka glasov.
Friedrich Merz je izid označil za 'tektonski premik' in zavrnil vsakršno sodelovanje z AfD.
AfD bo imela v 83-članskem deželnem parlamentu 39 sedežev, za absolutno večino pa bi jih potrebovala 42.
Sahra Wagenknecht je izključila možnost koalicije z AfD, ni pa izključila sodelovanja s stranko.
CDU ni osvojila niti enega neposrednega mandata, saj so bili njeni kandidati poraženi v vseh 41 volilnih okrajih.
Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je posvaril, da 'prihodnosti ni mogoče graditi na sovraštvu in podžiganju'.
Elon Musk je čestital AfD z zapisom 'Gut gemacht!' na družbenem omrežju X.
AfD je vse bolj priljubljena med mladimi, saj je zanjo glasovalo 42 odstotkov volivcev, starih 18-24 let.

key differences

AfD bi lahko poskušala sestaviti manjšinsko vlado s parlamentarno podporo BSW.: Večina virov ne omenja ali zanika, le Demokracija podpira.
AfD bo imela v 83-članskem deželnem parlamentu 39 sedežev, za absolutno večino pa bi jih potrebovala 42.: Večina virov potrjuje, STA in N1 ne omenjata.
AfD je na deželnih volitvah v Saški-Anhaltu prejela 43,8 odstotka glasov in dosegla zgodovinsko zmago.: Večina potrjuje 43,8 %, nekateri navajajo 44,5 % ali le ankete.
AfD je več kot podvojila svoj rezultat iz leta 2021, ko je dobila 20,8 odstotka glasov.: Nova24TV edina navaja 20,8 %; drugi le podvojitev.
AfD je vse bolj priljubljena med mladimi, saj je zanjo glasovalo 42 odstotkov volivcev, starih 18-24 let.: Le Nova24TV potrjuje trditev, ostali je ne omenjajo.
AfD nasprotuje finančni podpori Ukrajine in poziva k odpravi sankcij proti Rusiji.: RTV, Mladina in N1 potrjujejo; 24ur in Večer delno; ostali ne omenjajo.
AfD načrtuje izgon nezakonitih migrantov, umik dežele iz regionalne javne radiotelevizije in prepoved mavričnih zastav v šolah.: RTV, Mladina in N1 potrjujejo; 24ur in Nova24TV delno; ostali molčijo.
CDU je na volitvah v Saški-Anhaltu prejela 17,2 odstotka glasov, kar je njen najslabši rezultat doslej.: Večina potrjuje, Demokracija navaja 16,9 %.
CDU ni osvojila niti enega neposrednega mandata, saj so bili njeni kandidati poraženi v vseh 41 volilnih okrajih.: Samo Delo potrjuje trditev, ostali je ne omenjajo.
Elon Musk je čestital AfD z zapisom 'Gut gemacht!' na družbenem omrežju X.: Samo Delo potrjuje trditev, ostali viri je ne omenjajo.
Friedrich Merz je izid označil za 'tektonski premik' in zavrnil vsakršno sodelovanje z AfD.: Le Dnevnik potrjuje obe trditvi; ostali viri ju ne omenjajo ali le delno.
Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je posvaril, da 'prihodnosti ni mogoče graditi na sovraštvu in podžiganju'.: Le N1 citira izjavo, ostali jo ignorirajo.
Sahra Wagenknecht je izključila možnost koalicije z AfD, ni pa izključila sodelovanja s stranko.: Le RTV in Mladina potrjujeta trditev, ostali je ne omenjajo.
Ulrich Siegmund je dejal, da ima AfD 'jasen mandat za oblikovanje vlade'.: STA in N1 trditev izpuščata; drugi jo navajajo, a brez nasprotovanj.
Volilna udeležba v Saški-Anhaltu je bila skoraj 78-odstotna, najvišja po združitvi Nemčije leta 1990.: Dva vira potrjujeta rekord, ostali ga ne omenjajo ali navajajo drugačne številke.

source analyses

24ur

AfD bi lahko poskušala sestaviti manjšinsko vlado s parlamentarno podporo BSW.: Ne: Članek navaja, da je Siegmund odklonil predlog BSW o sodelovanju.
AfD bo imela v 83-članskem deželnem parlamentu 39 sedežev, za absolutno večino pa bi jih potrebovala 42.: Da: Članek navaja 39 od 83 sedežev in potrebo po 42 za večino.
AfD je na deželnih volitvah v Saški-Anhaltu prejela 43,8 odstotka glasov in dosegla zgodovinsko zmago.: Da: Članek navaja 43,8-odstotni rezultat AfD v Saški-Anhalt.
AfD je več kot podvojila svoj rezultat iz leta 2021, ko je dobila 20,8 odstotka glasov.: Delno: Članek navaja pridobitev 23 odstotnih točk glede na leto 2021.
AfD je vse bolj priljubljena med mladimi, saj je zanjo glasovalo 42 odstotkov volivcev, starih 18-24 let.: Ni omenjeno
AfD nasprotuje finančni podpori Ukrajine in poziva k odpravi sankcij proti Rusiji.: Delno: Članek omenja nasprotovanje sankcijam in odnos do Rusije.
AfD načrtuje izgon nezakonitih migrantov, umik dežele iz regionalne javne radiotelevizije in prepoved mavričnih zastav v šolah.: Delno: Članek omenja ostrejšo migracijsko politiko in spremembe v medijih.
CDU je na volitvah v Saški-Anhaltu prejela 17,2 odstotka glasov, kar je njen najslabši rezultat doslej.: Delno: Članek potrjuje 17,2-odstotni rezultat CDU in zgodovinski poraz.
CDU ni osvojila niti enega neposrednega mandata, saj so bili njeni kandidati poraženi v vseh 41 volilnih okrajih.: Ni omenjeno
Elon Musk je čestital AfD z zapisom 'Gut gemacht!' na družbenem omrežju X.: Ni omenjeno
Friedrich Merz je izid označil za 'tektonski premik' in zavrnil vsakršno sodelovanje z AfD.: Ni omenjeno
Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je posvaril, da 'prihodnosti ni mogoče graditi na sovraštvu in podžiganju'.: Ni omenjeno
Sahra Wagenknecht je izključila možnost koalicije z AfD, ni pa izključila sodelovanja s stranko.: Ni omenjeno
Ulrich Siegmund je dejal, da ima AfD 'jasen mandat za oblikovanje vlade'.: Delno: Siegmund je izrazil željo po oblasti in omenil nove volitve.
Volilna udeležba v Saški-Anhaltu je bila skoraj 78-odstotna, najvišja po združitvi Nemčije leta 1990.: Ni omenjeno

Delo

AfD bi lahko poskušala sestaviti manjšinsko vlado s parlamentarno podporo BSW.: Ni omenjeno
AfD bo imela v 83-članskem deželnem parlamentu 39 sedežev, za absolutno večino pa bi jih potrebovala 42.: Da: Članek navaja točno te številke za parlament in sedeže.
AfD je na deželnih volitvah v Saški-Anhaltu prejela 43,8 odstotka glasov in dosegla zgodovinsko zmago.: Da: Članek potrjuje 43,8-odstotni delež in zmago stranke.
AfD je več kot podvojila svoj rezultat iz leta 2021, ko je dobila 20,8 odstotka glasov.: Delno: Članek navaja podvojitev rezultata, a ne omenja odstotka iz 2021.
AfD je vse bolj priljubljena med mladimi, saj je zanjo glasovalo 42 odstotkov volivcev, starih 18-24 let.: Ni omenjeno
AfD nasprotuje finančni podpori Ukrajine in poziva k odpravi sankcij proti Rusiji.: Ni omenjeno
AfD načrtuje izgon nezakonitih migrantov, umik dežele iz regionalne javne radiotelevizije in prepoved mavričnih zastav v šolah.: Ni omenjeno
CDU je na volitvah v Saški-Anhaltu prejela 17,2 odstotka glasov, kar je njen najslabši rezultat doslej.: Ni omenjeno
CDU ni osvojila niti enega neposrednega mandata, saj so bili njeni kandidati poraženi v vseh 41 volilnih okrajih.: Da: Članek potrjuje poraz CDU v vseh 41 okrajih.
Elon Musk je čestital AfD z zapisom 'Gut gemacht!' na družbenem omrežju X.: Da: Članek potrjuje Muskov zapis 'Gut gemacht!' na omrežju X.
Friedrich Merz je izid označil za 'tektonski premik' in zavrnil vsakršno sodelovanje z AfD.: Ni omenjeno
Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je posvaril, da 'prihodnosti ni mogoče graditi na sovraštvu in podžiganju'.: Ni omenjeno
Sahra Wagenknecht je izključila možnost koalicije z AfD, ni pa izključila sodelovanja s stranko.: Ni omenjeno
Ulrich Siegmund je dejal, da ima AfD 'jasen mandat za oblikovanje vlade'.: Delno: Članek navaja, da je dejal, da so volivci dali mandat za vladanje.
Volilna udeležba v Saški-Anhaltu je bila skoraj 78-odstotna, najvišja po združitvi Nemčije leta 1990.: Da: Članek potrjuje navedeno udeležbo in zgodovinski kontekst.

Dnevnik

AfD bi lahko poskušala sestaviti manjšinsko vlado s parlamentarno podporo BSW.: Ni omenjeno
AfD bo imela v 83-članskem deželnem parlamentu 39 sedežev, za absolutno večino pa bi jih potrebovala 42.: Ni omenjeno
AfD je na deželnih volitvah v Saški-Anhaltu prejela 43,8 odstotka glasov in dosegla zgodovinsko zmago.: Delno: Članek navaja "skoraj 44 odstotkov" in zgodovinsko zmago.
AfD je več kot podvojila svoj rezultat iz leta 2021, ko je dobila 20,8 odstotka glasov.: Delno: Članek potrjuje, da je več kot podvojila rezultat s prejšnjih volitev.
AfD je vse bolj priljubljena med mladimi, saj je zanjo glasovalo 42 odstotkov volivcev, starih 18-24 let.: Ni omenjeno
AfD nasprotuje finančni podpori Ukrajine in poziva k odpravi sankcij proti Rusiji.: Ni omenjeno
AfD načrtuje izgon nezakonitih migrantov, umik dežele iz regionalne javne radiotelevizije in prepoved mavričnih zastav v šolah.: Ni omenjeno
CDU je na volitvah v Saški-Anhaltu prejela 17,2 odstotka glasov, kar je njen najslabši rezultat doslej.: Delno: Članek navaja "dobrih 17 odstotkov" in "najhujši volilni poraz".
CDU ni osvojila niti enega neposrednega mandata, saj so bili njeni kandidati poraženi v vseh 41 volilnih okrajih.: Ni omenjeno
Elon Musk je čestital AfD z zapisom 'Gut gemacht!' na družbenem omrežju X.: Ni omenjeno
Friedrich Merz je izid označil za 'tektonski premik' in zavrnil vsakršno sodelovanje z AfD.: Da: Članek potrjuje obe trditvi v izjavah Friedricha Merza.
Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je posvaril, da 'prihodnosti ni mogoče graditi na sovraštvu in podžiganju'.: Ni omenjeno
Sahra Wagenknecht je izključila možnost koalicije z AfD, ni pa izključila sodelovanja s stranko.: Ni omenjeno
Ulrich Siegmund je dejal, da ima AfD 'jasen mandat za oblikovanje vlade'.: Da: Članek navaja, da je Siegmund razglasil "jasen mandat za vladanje".
Volilna udeležba v Saški-Anhaltu je bila skoraj 78-odstotna, najvišja po združitvi Nemčije leta 1990.: Ni omenjeno

Mladina

AfD bi lahko poskušala sestaviti manjšinsko vlado s parlamentarno podporo BSW.: Delno: Članek omenja možnost manjšinske vlade in BSW kot jeziček na tehtnici.
AfD bo imela v 83-članskem deželnem parlamentu 39 sedežev, za absolutno večino pa bi jih potrebovala 42.: Da: Članek navaja točno te številke za sedeže in absolutno večino.
AfD je na deželnih volitvah v Saški-Anhaltu prejela 43,8 odstotka glasov in dosegla zgodovinsko zmago.: Da: Članek potrjuje 43,8-odstotni izid in zmago stranke.
AfD je več kot podvojila svoj rezultat iz leta 2021, ko je dobila 20,8 odstotka glasov.: Ni omenjeno
AfD je vse bolj priljubljena med mladimi, saj je zanjo glasovalo 42 odstotkov volivcev, starih 18-24 let.: Ni omenjeno
AfD nasprotuje finančni podpori Ukrajine in poziva k odpravi sankcij proti Rusiji.: Da: Članek potrjuje ta stališča stranke.
AfD načrtuje izgon nezakonitih migrantov, umik dežele iz regionalne javne radiotelevizije in prepoved mavričnih zastav v šolah.: Da: Članek navaja te točke kot prioritete AfD.
CDU je na volitvah v Saški-Anhaltu prejela 17,2 odstotka glasov, kar je njen najslabši rezultat doslej.: Da: Članek navaja 17,2 odstotka in potrjuje najslabši rezultat doslej.
CDU ni osvojila niti enega neposrednega mandata, saj so bili njeni kandidati poraženi v vseh 41 volilnih okrajih.: Ni omenjeno
Elon Musk je čestital AfD z zapisom 'Gut gemacht!' na družbenem omrežju X.: Ni omenjeno
Friedrich Merz je izid označil za 'tektonski premik' in zavrnil vsakršno sodelovanje z AfD.: Delno: Članek omenja pritisk na Merza, a ne navaja citata o premiku.
Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je posvaril, da 'prihodnosti ni mogoče graditi na sovraštvu in podžiganju'.: Ni omenjeno
Sahra Wagenknecht je izključila možnost koalicije z AfD, ni pa izključila sodelovanja s stranko.: Da: Članek eksplicitno navaja to stališče Sahre Wagenknecht.
Ulrich Siegmund je dejal, da ima AfD 'jasen mandat za oblikovanje vlade'.: Delno: Članek navaja, da je dejal, da so volivci dali mandat za vladanje.
Volilna udeležba v Saški-Anhaltu je bila skoraj 78-odstotna, najvišja po združitvi Nemčije leta 1990.: Da: Članek potrjuje skoraj 78-odstotno udeležbo in rekord od leta 1990.

N1

AfD bi lahko poskušala sestaviti manjšinsko vlado s parlamentarno podporo BSW.: Ni omenjeno
AfD bo imela v 83-članskem deželnem parlamentu 39 sedežev, za absolutno večino pa bi jih potrebovala 42.: Ni omenjeno
AfD je na deželnih volitvah v Saški-Anhaltu prejela 43,8 odstotka glasov in dosegla zgodovinsko zmago.: Delno: Članek navaja le napovedi anket (41-43 %), volitve še niso potekale.
AfD je več kot podvojila svoj rezultat iz leta 2021, ko je dobila 20,8 odstotka glasov.: Ni omenjeno
AfD je vse bolj priljubljena med mladimi, saj je zanjo glasovalo 42 odstotkov volivcev, starih 18-24 let.: Ni omenjeno
AfD nasprotuje finančni podpori Ukrajine in poziva k odpravi sankcij proti Rusiji.: Da: Članek navaja, da AfD nasprotuje pomoči Ukrajini in želi odpravo sankcij.
AfD načrtuje izgon nezakonitih migrantov, umik dežele iz regionalne javne radiotelevizije in prepoved mavričnih zastav v šolah.: Da: Članek te točke izrecno navaja kot prioritete stranke.
CDU je na volitvah v Saški-Anhaltu prejela 17,2 odstotka glasov, kar je njen najslabši rezultat doslej.: Ni omenjeno
CDU ni osvojila niti enega neposrednega mandata, saj so bili njeni kandidati poraženi v vseh 41 volilnih okrajih.: Ni omenjeno
Elon Musk je čestital AfD z zapisom 'Gut gemacht!' na družbenem omrežju X.: Ni omenjeno
Friedrich Merz je izid označil za 'tektonski premik' in zavrnil vsakršno sodelovanje z AfD.: Delno: Članek omenja pritisk na Merza in 'požarni zid', ne pa te izjave.
Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je posvaril, da 'prihodnosti ni mogoče graditi na sovraštvu in podžiganju'.: Da: Citirano v članku.
Sahra Wagenknecht je izključila možnost koalicije z AfD, ni pa izključila sodelovanja s stranko.: Ni omenjeno
Ulrich Siegmund je dejal, da ima AfD 'jasen mandat za oblikovanje vlade'.: Ni omenjeno
Volilna udeležba v Saški-Anhaltu je bila skoraj 78-odstotna, najvišja po združitvi Nemčije leta 1990.: Ni omenjeno

Nova24TV

AfD bi lahko poskušala sestaviti manjšinsko vlado s parlamentarno podporo BSW.: Delno: Omenja BSW kot možno opcijo za sodelovanje.
AfD bo imela v 83-članskem deželnem parlamentu 39 sedežev, za absolutno večino pa bi jih potrebovala 42.: Da: Članek potrjuje 39 sedežev in potrebo po 42 za večino.
AfD je na deželnih volitvah v Saški-Anhaltu prejela 43,8 odstotka glasov in dosegla zgodovinsko zmago.: Delno: Članek navaja 44,5 odstotka glasov in zgodovinsko zmago.
AfD je več kot podvojila svoj rezultat iz leta 2021, ko je dobila 20,8 odstotka glasov.: Da: Članek navaja podvojitev rezultata iz leta 2021 (20,8 %).
AfD je vse bolj priljubljena med mladimi, saj je zanjo glasovalo 42 odstotkov volivcev, starih 18-24 let.: Da: Članek navaja 42 odstotkov v tej starostni skupini.
AfD nasprotuje finančni podpori Ukrajine in poziva k odpravi sankcij proti Rusiji.: Ni omenjeno
AfD načrtuje izgon nezakonitih migrantov, umik dežele iz regionalne javne radiotelevizije in prepoved mavričnih zastav v šolah.: Delno: Omenja deportacije migrantov, ostalo ni omenjeno.
CDU je na volitvah v Saški-Anhaltu prejela 17,2 odstotka glasov, kar je njen najslabši rezultat doslej.: Delno: Članek navaja okoli 17 odstotkov, ne omenja najslabšega rezultata.
CDU ni osvojila niti enega neposrednega mandata, saj so bili njeni kandidati poraženi v vseh 41 volilnih okrajih.: Ni omenjeno
Elon Musk je čestital AfD z zapisom 'Gut gemacht!' na družbenem omrežju X.: Ni omenjeno
Friedrich Merz je izid označil za 'tektonski premik' in zavrnil vsakršno sodelovanje z AfD.: Delno: Članek omenja Merza v kontekstu zvezne vlade, ne citata.
Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je posvaril, da 'prihodnosti ni mogoče graditi na sovraštvu in podžiganju'.: Ni omenjeno
Sahra Wagenknecht je izključila možnost koalicije z AfD, ni pa izključila sodelovanja s stranko.: Ni omenjeno
Ulrich Siegmund je dejal, da ima AfD 'jasen mandat za oblikovanje vlade'.: Delno: Siegmund je govoril o želji po spremembah, mandat je omenila Weidel.
Volilna udeležba v Saški-Anhaltu je bila skoraj 78-odstotna, najvišja po združitvi Nemčije leta 1990.: Delno: Članek navaja več kot 77 odstotkov, ne omenja rekorda.

RTV Slovenija

AfD bi lahko poskušala sestaviti manjšinsko vlado s parlamentarno podporo BSW.: Delno: Članek omenja BSW kot možen jeziček na tehtnici pri oblikovanju vlade.
AfD bo imela v 83-članskem deželnem parlamentu 39 sedežev, za absolutno večino pa bi jih potrebovala 42.: Da: Podatki so v članku navedeni točno tako.
AfD je na deželnih volitvah v Saški-Anhaltu prejela 43,8 odstotka glasov in dosegla zgodovinsko zmago.: Ne: Članek ne navaja odstotka 43,8, temveč le število sedežev.
AfD je več kot podvojila svoj rezultat iz leta 2021, ko je dobila 20,8 odstotka glasov.: Delno: Članek navaja, da je stranka podvojila izid, a ne navaja 20,8 %.
AfD je vse bolj priljubljena med mladimi, saj je zanjo glasovalo 42 odstotkov volivcev, starih 18-24 let.: Ni omenjeno
AfD nasprotuje finančni podpori Ukrajine in poziva k odpravi sankcij proti Rusiji.: Da: Članek navaja ta stališča stranke.
AfD načrtuje izgon nezakonitih migrantov, umik dežele iz regionalne javne radiotelevizije in prepoved mavričnih zastav v šolah.: Da: Članek navaja te prioritete stranke.
CDU je na volitvah v Saški-Anhaltu prejela 17,2 odstotka glasov, kar je njen najslabši rezultat doslej.: Da: Članek potrjuje 17,2 % in da gre za najslabši izid doslej.
CDU ni osvojila niti enega neposrednega mandata, saj so bili njeni kandidati poraženi v vseh 41 volilnih okrajih.: Ni omenjeno
Elon Musk je čestital AfD z zapisom 'Gut gemacht!' na družbenem omrežju X.: Ni omenjeno
Friedrich Merz je izid označil za 'tektonski premik' in zavrnil vsakršno sodelovanje z AfD.: Delno: Članek omenja Merza kot kanclerja in nasprotovanje AfD, a ne citata.
Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je posvaril, da 'prihodnosti ni mogoče graditi na sovraštvu in podžiganju'.: Ni omenjeno
Sahra Wagenknecht je izključila možnost koalicije z AfD, ni pa izključila sodelovanja s stranko.: Da: Članek potrjuje to stališče.
Ulrich Siegmund je dejal, da ima AfD 'jasen mandat za oblikovanje vlade'.: Da: Citirano v članku.
Volilna udeležba v Saški-Anhaltu je bila skoraj 78-odstotna, najvišja po združitvi Nemčije leta 1990.: Delno: Članek navaja 77,8-odstotno udeležbo, ne omenja pa rekorda od 1990.

STA

AfD bi lahko poskušala sestaviti manjšinsko vlado s parlamentarno podporo BSW.: Ni omenjeno
AfD bo imela v 83-članskem deželnem parlamentu 39 sedežev, za absolutno večino pa bi jih potrebovala 42.: Ni omenjeno
AfD je na deželnih volitvah v Saški-Anhaltu prejela 43,8 odstotka glasov in dosegla zgodovinsko zmago.: Ni omenjeno
AfD je več kot podvojila svoj rezultat iz leta 2021, ko je dobila 20,8 odstotka glasov.: Ni omenjeno
AfD je vse bolj priljubljena med mladimi, saj je zanjo glasovalo 42 odstotkov volivcev, starih 18-24 let.: Ni omenjeno
AfD nasprotuje finančni podpori Ukrajine in poziva k odpravi sankcij proti Rusiji.: Ni omenjeno
AfD načrtuje izgon nezakonitih migrantov, umik dežele iz regionalne javne radiotelevizije in prepoved mavričnih zastav v šolah.: Ni omenjeno
CDU je na volitvah v Saški-Anhaltu prejela 17,2 odstotka glasov, kar je njen najslabši rezultat doslej.: Ni omenjeno
CDU ni osvojila niti enega neposrednega mandata, saj so bili njeni kandidati poraženi v vseh 41 volilnih okrajih.: Ni omenjeno
Elon Musk je čestital AfD z zapisom 'Gut gemacht!' na družbenem omrežju X.: Ni omenjeno
Friedrich Merz je izid označil za 'tektonski premik' in zavrnil vsakršno sodelovanje z AfD.: Delno: Članek omenja Merzovo šokiranost nad uspehom AfD, a ne navaja teh citatov.
Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je posvaril, da 'prihodnosti ni mogoče graditi na sovraštvu in podžiganju'.: Ni omenjeno
Sahra Wagenknecht je izključila možnost koalicije z AfD, ni pa izključila sodelovanja s stranko.: Ni omenjeno
Ulrich Siegmund je dejal, da ima AfD 'jasen mandat za oblikovanje vlade'.: Ni omenjeno
Volilna udeležba v Saški-Anhaltu je bila skoraj 78-odstotna, najvišja po združitvi Nemčije leta 1990.: Ni omenjeno

Tednik Demokracija

AfD bi lahko poskušala sestaviti manjšinsko vlado s parlamentarno podporo BSW.: Da: Članek navaja, da je to najbolj realna možnost.
AfD bo imela v 83-članskem deželnem parlamentu 39 sedežev, za absolutno večino pa bi jih potrebovala 42.: Ni omenjeno
AfD je na deželnih volitvah v Saški-Anhaltu prejela 43,8 odstotka glasov in dosegla zgodovinsko zmago.: Delno: Članek navaja 44,6 % glasov, kar je blizu, a ne 43,8 %.
AfD je več kot podvojila svoj rezultat iz leta 2021, ko je dobila 20,8 odstotka glasov.: Ni omenjeno
AfD je vse bolj priljubljena med mladimi, saj je zanjo glasovalo 42 odstotkov volivcev, starih 18-24 let.: Ni omenjeno
AfD nasprotuje finančni podpori Ukrajine in poziva k odpravi sankcij proti Rusiji.: Ni omenjeno
AfD načrtuje izgon nezakonitih migrantov, umik dežele iz regionalne javne radiotelevizije in prepoved mavričnih zastav v šolah.: Ni omenjeno
CDU je na volitvah v Saški-Anhaltu prejela 17,2 odstotka glasov, kar je njen najslabši rezultat doslej.: Delno: Članek navaja 16,9 % glasov za CDU, ne omenja, da je najslabši.
CDU ni osvojila niti enega neposrednega mandata, saj so bili njeni kandidati poraženi v vseh 41 volilnih okrajih.: Ni omenjeno
Elon Musk je čestital AfD z zapisom 'Gut gemacht!' na družbenem omrežju X.: Ni omenjeno
Friedrich Merz je izid označil za 'tektonski premik' in zavrnil vsakršno sodelovanje z AfD.: Ni omenjeno
Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je posvaril, da 'prihodnosti ni mogoče graditi na sovraštvu in podžiganju'.: Ni omenjeno
Sahra Wagenknecht je izključila možnost koalicije z AfD, ni pa izključila sodelovanja s stranko.: Ni omenjeno
Ulrich Siegmund je dejal, da ima AfD 'jasen mandat za oblikovanje vlade'.: Delno: Siegmund je pozval k politični spremembi, a citat ni točen.
Volilna udeležba v Saški-Anhaltu je bila skoraj 78-odstotna, najvišja po združitvi Nemčije leta 1990.: Delno: Članek navaja 80-odstotno udeležbo, ne omenja zgodovinskega rekorda.

Večer

AfD bi lahko poskušala sestaviti manjšinsko vlado s parlamentarno podporo BSW.: Delno: Članek navaja BSW kot možen jeziček na tehtnici pri vladi.
AfD bo imela v 83-članskem deželnem parlamentu 39 sedežev, za absolutno večino pa bi jih potrebovala 42.: Da: Članek navaja točno te podatke o sedežih in potrebni večini.
AfD je na deželnih volitvah v Saški-Anhaltu prejela 43,8 odstotka glasov in dosegla zgodovinsko zmago.: Ni omenjeno
AfD je več kot podvojila svoj rezultat iz leta 2021, ko je dobila 20,8 odstotka glasov.: Ni omenjeno
AfD je vse bolj priljubljena med mladimi, saj je zanjo glasovalo 42 odstotkov volivcev, starih 18-24 let.: Ni omenjeno
AfD nasprotuje finančni podpori Ukrajine in poziva k odpravi sankcij proti Rusiji.: Delno: Članek omenja nasprotovanje podpori Ukrajini, sankcij ne.
AfD načrtuje izgon nezakonitih migrantov, umik dežele iz regionalne javne radiotelevizije in prepoved mavričnih zastav v šolah.: Ni omenjeno
CDU je na volitvah v Saški-Anhaltu prejela 17,2 odstotka glasov, kar je njen najslabši rezultat doslej.: Da: Članek potrjuje 17,2-odstotni izid in najslabši rezultat doslej.
CDU ni osvojila niti enega neposrednega mandata, saj so bili njeni kandidati poraženi v vseh 41 volilnih okrajih.: Ni omenjeno
Elon Musk je čestital AfD z zapisom 'Gut gemacht!' na družbenem omrežju X.: Ni omenjeno
Friedrich Merz je izid označil za 'tektonski premik' in zavrnil vsakršno sodelovanje z AfD.: Ni omenjeno
Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je posvaril, da 'prihodnosti ni mogoče graditi na sovraštvu in podžiganju'.: Ni omenjeno
Sahra Wagenknecht je izključila možnost koalicije z AfD, ni pa izključila sodelovanja s stranko.: Ni omenjeno
Ulrich Siegmund je dejal, da ima AfD 'jasen mandat za oblikovanje vlade'.: Delno: Članek navaja, da je dejal, da so volivci dali mandat.
Volilna udeležba v Saški-Anhaltu je bila skoraj 78-odstotna, najvišja po združitvi Nemčije leta 1990.: Ni omenjeno

Analiza sentimenta

Entiteta	Ključne razlike	STA	RTV Slovenija	24ur	Delo	Nova24TV	Mladina	N1	Dnevnik	Večer	Tednik Demokracija
AfD (Alternativa za Nemčijo)	Glavni razkol: levica vidi skrajno desno grožnjo, desnica patriotsko zmago.	Negativno: označena kot 'skrajno desna', kar je negativno vrednotenje	Nevtralno: članek poroča o volilni zmagi in stališčih brez meta-vrednotenja	Negativno: opisana kot skrajno desna, radikalna, nevarna, s spornim programom.	Negativno: označena kot 'skrajno desna', kar je negativno vrednotenje	Pozitivno: članek opisuje zmago kot 'zgodovinsko' in navaja visoko podporo med mladimi	Negativno: označena kot skrajno desna, kritika požarnega zidu	Negativno: označena kot skrajno desna, zaničevalka demokracije, sovraštvo in podžiganje	Negativno: označena kot skrajno desna, ekstremistična, želi uničiti CDU	Nevtralno: informativno poročanje o volilnem izidu in izjavah vodje	Pozitivno: avtor jo označi kot 'patriotsko' in 'domoljubno', kar je izrecna pohvala
Friedrich Merz	Večina virov negativna; STA, N1, Dnevnik nevtralna.	Nevtralno: citiran kot govorec brez meta-vrednotenja	Negativno: članek navaja nepriljubljenost in breme za Nemčijo	Negativno: nizka podpora, očitki o neuspešni politiki, premik v desno ni pomagal.	Negativno: omenjen kot kancler, ki mu ni uspelo zmanjšati podpore AfD	Negativno: članek navaja nezadovoljstvo z njegovo zvezno vlado (87% volivcev)	Negativno: pod hudim političnim pritiskom	Nevtralno: omenjen le kot kancler, na katerega bi povečal pritisk	Nevtralno: citiran kot govorec, brez meta-vrednotenja avtorja	Ni omenjeno	Negativno: avtor omenja 'nezadovoljstvo znotraj stranke' in možnost odstopa
CDU (Krščansko-demokratska unija)	Večina virov negativna; STA in Dnevnik nevtralna.	Nevtralno: omenjena kot Merzova stranka brez meta-vrednotenja	Negativno: članek navaja najslabši izid in izgubo podpore	Negativno: očitki o neizpolnjenih obljubah, zgodovinski poraz, kritike volivcev.	Negativno: opisana kot 'velik udarec', poražena v vseh okrajih	Negativno: članek poroča o 'velikem porazu' in izgubi podpore	Negativno: najslabši rezultat, izguba podpore	Ni omenjeno	Nevtralno: opisana kot stranka, ki je doživela poraz, brez meta-vrednotenja	Negativno: omenjen najslabši rezultat doslej in izguba podpore	Negativno: avtor navaja 'krizni sestanek' in 'veliko izgubila', kar izraža kritiko
SPD (Socialdemokratska stranka Nemčije)	Nova24TV negativno, ostali nevtralno ali molče.	Ni omenjeno	Nevtralno: le informativna omemba volilnega izida	Nevtralno: omenjena kot del političnega spektra, brez vrednotenja.	Ni omenjeno	Negativno: omenjena kot del neuspešne koalicije	Nevtralno: informativno omenjen	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: naveden volilni rezultat brez vrednotenja	Nevtralno: le navedeni volilni rezultati in citat generalnega sekretarja
Levica (Die Linke)	Večina virov nevtralna, Demokracija negativna.	Ni omenjeno	Nevtralno: le informativna omemba volilnega izida	Nevtralno: omenjena kot del političnega spektra, brez vrednotenja.	Nevtralno: informativno omenjeni osvojeni okraji	Ni omenjeno	Nevtralno: informativno omenjen	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: naveden volilni rezultat brez vrednotenja	Negativno: avtor jih označi kot 'skrajno levico' in 'levičarske skrajneže'
Saška-Anhalt	Vsi viri obravnavajo nevtralno, brez razlik.	Nevtralno: omenjena kot lokacija volitev brez vrednotenja	Nevtralno: le kot lokacija volitev brez vrednotenja	Nevtralno: opisana kot dežela z volilnimi rezultati, brez vrednotenja.	Nevtralno: informativno omenjena kot lokacija volitev	Nevtralno: omenjena kot lokacija volitev	Nevtralno: geografska entiteta, informativno	Nevtralno: omenjena kot lokacija volitev brez vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot lokacija volitev, brez vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot lokacija volitev brez vrednotenja	Nevtralno: le geografski in volilni kontekst brez vrednotenja
Nemčija	Vsi viri so nevtralni; edina razlika je poudarek na AfD (N1).	Nevtralno: omenjena kot država brez vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot država brez vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot država, kjer potekajo volitve in politični procesi.	Nevtralno: omenjena v kontekstu volitev in skrbi	Nevtralno: omenjena v kontekstu političnih razmer	Nevtralno: informativno omenjena	Nevtralno: omenjena kot država, kjer bi bil uspeh AfD politični šok	Nevtralno: omenjena kot država, brez vrednotenja	Nevtralno: omenjena v kontekstu požarnega zidu brez vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot država v kontekstu volitev in politike
Ulrich Siegmund	Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.	Ni omenjeno	Nevtralno: le citiran brez meta-vrednotenja	Nevtralno: citiran kot vodilni kandidat AfD, brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: le citiran brez meta-vrednotenja	Nevtralno: citiran brez meta-vrednotenja	Nevtralno: citiran, brez meta-vrednotenja	Ni omenjeno	Nevtralno: le citiran, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: citiran brez meta-vrednotenja	Nevtralno: le citiran brez meta-vrednotenja
BSW (Zavezništvo Sahre Wagenknecht)	Viri enotno nevtralni; edina razlika: nekateri omenjajo kot jeziček na tehtnici.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjen kot jeziček na tehtnici brez vrednotenja	Nevtralno: omenjen kot stranka v parlamentu, brez vrednotenja.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjeno kot možni koalicijski partner	Nevtralno: informativno omenjen	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: informativno omenjen kot potencialni jeziček na tehtnici	Nevtralno: informativno omenjen volilni rezultat in stališče
Zeleni (Zavezništvo 90/Zeleni)	Vsi viri so nevtralni, brez izrazitih razlik.	Ni omenjeno	Nevtralno: le informativna omemba volilnega izida	Nevtralno: omenjeni kot del političnega spektra, brez vrednotenja.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: informativno omenjen	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: naveden volilni rezultat brez vrednotenja	Nevtralno: informativno omenjeni volilni rezultat in citat predsednika
Magdeburg	Vsi viri obravnavajo nevtralno, brez razlik.	Ni omenjeno	Nevtralno: le kot lokacija parlamenta brez vrednotenja	Nevtralno: omenjen kot kraj volitev, brez vrednotenja.	Nevtralno: omenjen kot kraj enega okraja Levice	Ni omenjeno	Nevtralno: informativno omenjen	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: le kot lokacija volišč in parlamenta
Sahra Wagenknecht	Večina virov nevtralna, le Nova24TV omenja koalicijski kontekst.	Ni omenjeno	Nevtralno: citirana brez meta-vrednotenja	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjena le v kontekstu morebitne koalicije	Nevtralno: citirana, brez meta-vrednotenja	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Alice Weidel	Vsi viri so nevtralni, brez izrazitih razlik.	Ni omenjeno	Nevtralno: citirana brez meta-vrednotenja	Ni omenjeno	Nevtralno: le citirana brez meta-vrednotenja	Nevtralno: citirana brez meta-vrednotenja	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Frank-Walter Steinmeier	Le N1 ga omenja, in sicer pozitivno kot glas razuma.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Pozitivno: predstavljen kot glas razuma, ki poziva k zaščiti demokracije	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Elon Musk	Samo Delo ga omenja, nevtralno kot podpornika AfD.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: le opisan kot podpornik AfD, brez meta-vrednotenja	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno

entities

AfD (Alternativa za Nemčijo)
Friedrich Merz
CDU (Krščansko-demokratska unija)
SPD (Socialdemokratska stranka Nemčije)
Levica (Die Linke)
Saška-Anhalt
Nemčija
Ulrich Siegmund
BSW (Zavezništvo Sahre Wagenknecht)
Zeleni (Zavezništvo 90/Zeleni)
Magdeburg
Sahra Wagenknecht
Alice Weidel
Frank-Walter Steinmeier
Elon Musk

key differences

AfD (Alternativa za Nemčijo): Glavni razkol: levica vidi skrajno desno grožnjo, desnica patriotsko zmago.
Alice Weidel: Vsi viri so nevtralni, brez izrazitih razlik.
BSW (Zavezništvo Sahre Wagenknecht): Viri enotno nevtralni; edina razlika: nekateri omenjajo kot jeziček na tehtnici.
CDU (Krščansko-demokratska unija): Večina virov negativna; STA in Dnevnik nevtralna.
Elon Musk: Samo Delo ga omenja, nevtralno kot podpornika AfD.
Frank-Walter Steinmeier: Le N1 ga omenja, in sicer pozitivno kot glas razuma.
Friedrich Merz: Večina virov negativna; STA, N1, Dnevnik nevtralna.
Levica (Die Linke): Večina virov nevtralna, Demokracija negativna.
Magdeburg: Vsi viri obravnavajo nevtralno, brez razlik.
Nemčija: Vsi viri so nevtralni; edina razlika je poudarek na AfD (N1).
SPD (Socialdemokratska stranka Nemčije): Nova24TV negativno, ostali nevtralno ali molče.
Sahra Wagenknecht: Večina virov nevtralna, le Nova24TV omenja koalicijski kontekst.
Saška-Anhalt: Vsi viri obravnavajo nevtralno, brez razlik.
Ulrich Siegmund: Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.
Zeleni (Zavezništvo 90/Zeleni): Vsi viri so nevtralni, brez izrazitih razlik.

source analyses

24ur

AfD (Alternativa za Nemčijo): Negativno: opisana kot skrajno desna, radikalna, nevarna, s spornim programom.
Alice Weidel: Ni omenjeno
BSW (Zavezništvo Sahre Wagenknecht): Nevtralno: omenjen kot stranka v parlamentu, brez vrednotenja.
CDU (Krščansko-demokratska unija): Negativno: očitki o neizpolnjenih obljubah, zgodovinski poraz, kritike volivcev.
Elon Musk: Ni omenjeno
Frank-Walter Steinmeier: Ni omenjeno
Friedrich Merz: Negativno: nizka podpora, očitki o neuspešni politiki, premik v desno ni pomagal.
Levica (Die Linke): Nevtralno: omenjena kot del političnega spektra, brez vrednotenja.
Magdeburg: Nevtralno: omenjen kot kraj volitev, brez vrednotenja.
Nemčija: Nevtralno: omenjena kot država, kjer potekajo volitve in politični procesi.
SPD (Socialdemokratska stranka Nemčije): Nevtralno: omenjena kot del političnega spektra, brez vrednotenja.
Sahra Wagenknecht: Ni omenjeno
Saška-Anhalt: Nevtralno: opisana kot dežela z volilnimi rezultati, brez vrednotenja.
Ulrich Siegmund: Nevtralno: citiran kot vodilni kandidat AfD, brez meta-vrednotenja.
Zeleni (Zavezništvo 90/Zeleni): Nevtralno: omenjeni kot del političnega spektra, brez vrednotenja.

Delo

AfD (Alternativa za Nemčijo): Negativno: označena kot 'skrajno desna', kar je negativno vrednotenje
Alice Weidel: Nevtralno: le citirana brez meta-vrednotenja
BSW (Zavezništvo Sahre Wagenknecht): Ni omenjeno
CDU (Krščansko-demokratska unija): Negativno: opisana kot 'velik udarec', poražena v vseh okrajih
Elon Musk: Nevtralno: le opisan kot podpornik AfD, brez meta-vrednotenja
Frank-Walter Steinmeier: Ni omenjeno
Friedrich Merz: Negativno: omenjen kot kancler, ki mu ni uspelo zmanjšati podpore AfD
Levica (Die Linke): Nevtralno: informativno omenjeni osvojeni okraji
Magdeburg: Nevtralno: omenjen kot kraj enega okraja Levice
Nemčija: Nevtralno: omenjena v kontekstu volitev in skrbi
SPD (Socialdemokratska stranka Nemčije): Ni omenjeno
Sahra Wagenknecht: Ni omenjeno
Saška-Anhalt: Nevtralno: informativno omenjena kot lokacija volitev
Ulrich Siegmund: Nevtralno: le citiran brez meta-vrednotenja
Zeleni (Zavezništvo 90/Zeleni): Ni omenjeno

Dnevnik

AfD (Alternativa za Nemčijo): Negativno: označena kot skrajno desna, ekstremistična, želi uničiti CDU
Alice Weidel: Ni omenjeno
BSW (Zavezništvo Sahre Wagenknecht): Ni omenjeno
CDU (Krščansko-demokratska unija): Nevtralno: opisana kot stranka, ki je doživela poraz, brez meta-vrednotenja
Elon Musk: Ni omenjeno
Frank-Walter Steinmeier: Ni omenjeno
Friedrich Merz: Nevtralno: citiran kot govorec, brez meta-vrednotenja avtorja
Levica (Die Linke): Ni omenjeno
Magdeburg: Ni omenjeno
Nemčija: Nevtralno: omenjena kot država, brez vrednotenja
SPD (Socialdemokratska stranka Nemčije): Ni omenjeno
Sahra Wagenknecht: Ni omenjeno
Saška-Anhalt: Nevtralno: omenjena kot lokacija volitev, brez vrednotenja
Ulrich Siegmund: Nevtralno: le citiran, brez meta-vrednotenja
Zeleni (Zavezništvo 90/Zeleni): Ni omenjeno

Mladina

AfD (Alternativa za Nemčijo): Negativno: označena kot skrajno desna, kritika požarnega zidu
Alice Weidel: Ni omenjeno
BSW (Zavezništvo Sahre Wagenknecht): Nevtralno: informativno omenjen
CDU (Krščansko-demokratska unija): Negativno: najslabši rezultat, izguba podpore
Elon Musk: Ni omenjeno
Frank-Walter Steinmeier: Ni omenjeno
Friedrich Merz: Negativno: pod hudim političnim pritiskom
Levica (Die Linke): Nevtralno: informativno omenjen
Magdeburg: Nevtralno: informativno omenjen
Nemčija: Nevtralno: informativno omenjena
SPD (Socialdemokratska stranka Nemčije): Nevtralno: informativno omenjen
Sahra Wagenknecht: Nevtralno: citirana, brez meta-vrednotenja
Saška-Anhalt: Nevtralno: geografska entiteta, informativno
Ulrich Siegmund: Nevtralno: citiran, brez meta-vrednotenja
Zeleni (Zavezništvo 90/Zeleni): Nevtralno: informativno omenjen

N1

AfD (Alternativa za Nemčijo): Negativno: označena kot skrajno desna, zaničevalka demokracije, sovraštvo in podžiganje
Alice Weidel: Ni omenjeno
BSW (Zavezništvo Sahre Wagenknecht): Ni omenjeno
CDU (Krščansko-demokratska unija): Ni omenjeno
Elon Musk: Ni omenjeno
Frank-Walter Steinmeier: Pozitivno: predstavljen kot glas razuma, ki poziva k zaščiti demokracije
Friedrich Merz: Nevtralno: omenjen le kot kancler, na katerega bi povečal pritisk
Levica (Die Linke): Ni omenjeno
Magdeburg: Ni omenjeno
Nemčija: Nevtralno: omenjena kot država, kjer bi bil uspeh AfD politični šok
SPD (Socialdemokratska stranka Nemčije): Ni omenjeno
Sahra Wagenknecht: Ni omenjeno
Saška-Anhalt: Nevtralno: omenjena kot lokacija volitev brez vrednotenja
Ulrich Siegmund: Ni omenjeno
Zeleni (Zavezništvo 90/Zeleni): Ni omenjeno

Nova24TV

AfD (Alternativa za Nemčijo): Pozitivno: članek opisuje zmago kot 'zgodovinsko' in navaja visoko podporo med mladimi
Alice Weidel: Nevtralno: citirana brez meta-vrednotenja
BSW (Zavezništvo Sahre Wagenknecht): Nevtralno: omenjeno kot možni koalicijski partner
CDU (Krščansko-demokratska unija): Negativno: članek poroča o 'velikem porazu' in izgubi podpore
Elon Musk: Ni omenjeno
Frank-Walter Steinmeier: Ni omenjeno
Friedrich Merz: Negativno: članek navaja nezadovoljstvo z njegovo zvezno vlado (87% volivcev)
Levica (Die Linke): Ni omenjeno
Magdeburg: Ni omenjeno
Nemčija: Nevtralno: omenjena v kontekstu političnih razmer
SPD (Socialdemokratska stranka Nemčije): Negativno: omenjena kot del neuspešne koalicije
Sahra Wagenknecht: Nevtralno: omenjena le v kontekstu morebitne koalicije
Saška-Anhalt: Nevtralno: omenjena kot lokacija volitev
Ulrich Siegmund: Nevtralno: citiran brez meta-vrednotenja
Zeleni (Zavezništvo 90/Zeleni): Ni omenjeno

RTV Slovenija

AfD (Alternativa za Nemčijo): Nevtralno: članek poroča o volilni zmagi in stališčih brez meta-vrednotenja
Alice Weidel: Nevtralno: citirana brez meta-vrednotenja
BSW (Zavezništvo Sahre Wagenknecht): Nevtralno: omenjen kot jeziček na tehtnici brez vrednotenja
CDU (Krščansko-demokratska unija): Negativno: članek navaja najslabši izid in izgubo podpore
Elon Musk: Ni omenjeno
Frank-Walter Steinmeier: Ni omenjeno
Friedrich Merz: Negativno: članek navaja nepriljubljenost in breme za Nemčijo
Levica (Die Linke): Nevtralno: le informativna omemba volilnega izida
Magdeburg: Nevtralno: le kot lokacija parlamenta brez vrednotenja
Nemčija: Nevtralno: omenjena kot država brez vrednotenja
SPD (Socialdemokratska stranka Nemčije): Nevtralno: le informativna omemba volilnega izida
Sahra Wagenknecht: Nevtralno: citirana brez meta-vrednotenja
Saška-Anhalt: Nevtralno: le kot lokacija volitev brez vrednotenja
Ulrich Siegmund: Nevtralno: le citiran brez meta-vrednotenja
Zeleni (Zavezništvo 90/Zeleni): Nevtralno: le informativna omemba volilnega izida

STA

AfD (Alternativa za Nemčijo): Negativno: označena kot 'skrajno desna', kar je negativno vrednotenje
Alice Weidel: Ni omenjeno
BSW (Zavezništvo Sahre Wagenknecht): Ni omenjeno
CDU (Krščansko-demokratska unija): Nevtralno: omenjena kot Merzova stranka brez meta-vrednotenja
Elon Musk: Ni omenjeno
Frank-Walter Steinmeier: Ni omenjeno
Friedrich Merz: Nevtralno: citiran kot govorec brez meta-vrednotenja
Levica (Die Linke): Ni omenjeno
Magdeburg: Ni omenjeno
Nemčija: Nevtralno: omenjena kot država brez vrednotenja
SPD (Socialdemokratska stranka Nemčije): Ni omenjeno
Sahra Wagenknecht: Ni omenjeno
Saška-Anhalt: Nevtralno: omenjena kot lokacija volitev brez vrednotenja
Ulrich Siegmund: Ni omenjeno
Zeleni (Zavezništvo 90/Zeleni): Ni omenjeno

Tednik Demokracija

AfD (Alternativa za Nemčijo): Pozitivno: avtor jo označi kot 'patriotsko' in 'domoljubno', kar je izrecna pohvala
Alice Weidel: Ni omenjeno
BSW (Zavezništvo Sahre Wagenknecht): Nevtralno: informativno omenjen volilni rezultat in stališče
CDU (Krščansko-demokratska unija): Negativno: avtor navaja 'krizni sestanek' in 'veliko izgubila', kar izraža kritiko
Elon Musk: Ni omenjeno
Frank-Walter Steinmeier: Ni omenjeno
Friedrich Merz: Negativno: avtor omenja 'nezadovoljstvo znotraj stranke' in možnost odstopa
Levica (Die Linke): Negativno: avtor jih označi kot 'skrajno levico' in 'levičarske skrajneže'
Magdeburg: Nevtralno: le kot lokacija volišč in parlamenta
Nemčija: Nevtralno: omenjena kot država v kontekstu volitev in politike
SPD (Socialdemokratska stranka Nemčije): Nevtralno: le navedeni volilni rezultati in citat generalnega sekretarja
Sahra Wagenknecht: Ni omenjeno
Saška-Anhalt: Nevtralno: le geografski in volilni kontekst brez vrednotenja
Ulrich Siegmund: Nevtralno: le citiran brez meta-vrednotenja
Zeleni (Zavezništvo 90/Zeleni): Nevtralno: informativno omenjeni volilni rezultat in citat predsednika

Večer

AfD (Alternativa za Nemčijo): Nevtralno: informativno poročanje o volilnem izidu in izjavah vodje
Alice Weidel: Ni omenjeno
BSW (Zavezništvo Sahre Wagenknecht): Nevtralno: informativno omenjen kot potencialni jeziček na tehtnici
CDU (Krščansko-demokratska unija): Negativno: omenjen najslabši rezultat doslej in izguba podpore
Elon Musk: Ni omenjeno
Frank-Walter Steinmeier: Ni omenjeno
Friedrich Merz: Ni omenjeno
Levica (Die Linke): Nevtralno: naveden volilni rezultat brez vrednotenja
Magdeburg: Ni omenjeno
Nemčija: Nevtralno: omenjena v kontekstu požarnega zidu brez vrednotenja
SPD (Socialdemokratska stranka Nemčije): Nevtralno: naveden volilni rezultat brez vrednotenja
Sahra Wagenknecht: Ni omenjeno
Saška-Anhalt: Nevtralno: omenjena kot lokacija volitev brez vrednotenja
Ulrich Siegmund: Nevtralno: citiran brez meta-vrednotenja
Zeleni (Zavezništvo 90/Zeleni): Nevtralno: naveden volilni rezultat brez vrednotenja

Scenariji

scenarios

description
BSW pod vodstvom Sahre Wagenknecht podpre manjšinsko vlado AfD v zameno za koncesije pri energetski politiki in odpravi sankcij proti Rusiji. To omogoči stabilno vladanje v Saški-Anhaltu, kar prinese politično predvidljivost in potencialne gospodarske koristi za regijo.
plausibility
realistic
time horizon
short
title
BSW omogoči manjšinsko vlado AfD
valence
positive
description
Ker vse druge stranke ohranijo požarni zid proti AfD, ne uspe sestaviti nobene koalicije. Po mesecih neuspešnih pogajanj sledijo nove volitve, na katerih AfD po pričakovanjih Ulricha Siegmunda pridobi še več glasov, kar okrepi njen položaj, a poglobi politično krizo v deželi.
plausibility
realistic
time horizon
mid
title
Politični zastoj in nove volitve
valence
neutral
description
Nekaj poslancev CDU prestopi k AfD, kar stranki Ulricha Siegmunda omogoči absolutno večino. To vodi v radikalne politične spremembe v Saški-Anhaltu, vključno z izgonom migrantov in umikom iz sistema javne radiotelevizije, kar povzroči globoke družbene delitve in beg podjetij iz regije.
plausibility
realistic
time horizon
short
title
AfD prevzame oblast z odpadniki CDU
valence
negative
description
CDU pod pritiskom Friedricha Merza preseže ideološke razlike in skupaj z BSW ter SPD oblikuje koalicijo, ki se osredotoči na gospodarske reforme in izboljšanje javnih storitev. To umiri politične napetosti in okrepi zaupanje volivcev v demokratične institucije.
plausibility
plausible
time horizon
mid
title
CDU in BSW oblikujeta reformno koalicijo
valence
positive
description
CDU in druge stranke začnejo z AfD sodelovati na ad hoc osnovi pri nepolitičnih vprašanjih, kot je izobraževanje. To postopoma zamegli požarni zid, a ne privede do formalne koalicije, kar pusti politični sistem v stanju negotovega ravnovesja.
plausibility
plausible
time horizon
mid
title
Požarni zid popusti pri tehničnih vprašanjih
valence
neutral
description
AfD in BSW skleneta koalicijo in začneta uvajati politike, ki nasprotujejo podpori Ukrajini in sankcijam proti Rusiji, kar povzroči ostre napetosti z zvezno vlado v Berlinu. Dežela postane simbol evroskepticizma, kar oslabi kohezijo EU in odvrne tuje naložbe.
plausibility
plausible
time horizon
long
title
AfD z BSW uvede protievropske politike
valence
negative
description
Po zmagi AfD Elon Musk, ki je čestital stranki, napove velike naložbe v tehnološki sektor v Saški-Anhaltu. To spodbudi gospodarsko rast, ustvari nova delovna mesta in delno ublaži negativne posledice političnih sprememb, kar regijo postavi na zemljevid inovacij.
plausibility
speculative
time horizon
long
title
Elon Musk investira v Saško-Anhalt
valence
positive
description
Zvezna vlada Friedricha Merza uporabi izredna ustavna pooblastila za razpustitev deželnega parlamenta v Saški-Anhaltu, navajajoč grožnjo demokraciji. To sproži ustavno krizo in množične proteste, a prepreči AfD prevzem oblasti, kar vodi v začasno politično negotovost.
plausibility
speculative
time horizon
mid
title
Zvezna vlada razpusti deželni parlament
valence
neutral
description
Politična blokada v Saški-Anhaltu in nezmožnost oblikovanja vlade na zvezni ravni povzročita, da AfD na predčasnih zveznih volitvah doseže več kot 30 odstotkov. Stranka Alice Weidel vstopi v zvezno vlado, kar korenito spremeni nemško zunanjo in migracijsko politiko ter oslabi EU.
plausibility
speculative
time horizon
long
title
AfD zmaga na zveznih volitvah po kaosu
valence
negative

Viri

articles

article order
51
body
Berlin, 07. septembra (STA) - Nemški kancler in predsednik Krščansko-demokratske unije (CDU) Friedrich Merz je danes dejal, da je šokiran zaradi uspeha skrajno desne Alternative za Nemčijo (AfD) na nedeljskih deželnih volitvah v Saški-Anhalt, na katerih je njegova stranka utrpela hud poraz. ...
language
slv
published at
2026-09-07T12:51:25
source
STA
title
Merz šokiran nad uspehom AfD, vztraja pri reformah
url
https://www.sta.si/3595783/
article order
46
body
Po začasnih neuradnih izidih kaže, da bo imel AfD v 83-članskem deželnem parlamentu 39 sedežev, za absolutno večino bi jih potreboval 42. Do zdaj vladajoča Krščanskodemokratska unija (CDU) je osvojila 17,2 odstotka glasov, kar je najslabši izid CDU-ja na deželnih volitvah v Saški - Anhaltu do zdaj. V deželnem parlamentu naj bi imel 15 sedežev. V primerjavi s prejšnjimi volitvami leta 2021 je izgubil približno 20 odstotkov podpore. Parlamentarni prag v zvezni deželi na vzhodu Nemčije, ki ima 2,1 milijona prebivalcev, so prestopile tudi leve stranke, in sicer so Socialdemokrati (SPD) osvojili 9,3, Zeleni 8,9 in Levica 8,6 odstotka glasov. Vsaka od njih bo v novi sestavi deželnega parlamenta imela po osem poslancev. V parlament se je uvrstilo tudi populistično Zavezništvo Sahre Wagenknecht (BSW) s 5,3 odstotka glasov in petimi poslanci, ki bi lahko bilo jeziček na tehtnici pri oblikovanju deželne vlade pod taktirko AfD-ja. Stranki si delita stališča do migracij in nasprotovanja nemške podpore Ukrajini. Ustanoviteljica BSW-ja Sahra Wagenknecht je izključila možnost koalicije z AfD-jem, ne pa tudi sodelovanja s skrajno desno stranko. V prvem odzivu po volitvah je pozvala k "političnemu novemu začetku" v Saški - Anhaltu. "Upajmo, da je v deželnem parlamentu v Magdeburgu zdaj zadostna večina za spremembo energetske politike, za odpravo sankcij proti Rusiji, za boljše izobraževanje in temeljito reformo javne radiotelevizije," je dejala. Dodala je, da bo njena stranka to večino izkoristila za izboljšanje življenja ljudi. "Politika, ki je skušala AfD izključiti iz vlade, je spodletela. Že sam poskus oblikovanja nove koalicije z namenom izključitve AfD-ja bi bil žalitev volivcev," je še poudarila Wagenknecht. Siegmund: Imamo jasen mandat za sestavo vlade Siegmund je v nedeljo po objavi volilne projekcije nemških televizij dejal, da so volivci AfD-ju dali mandat in da si vladanje želijo začeti čim prej. "Imamo jasen mandat za oblikovanje vlade," je dejal Siegmund, vodja AfD-ja v vzhodni nemški deželi Saška - Anhalt. Stranka je več kot podvojila izid s prejšnjih volitev. Notranja obveščevalna služba AfD sicer ocenjujejo kot "desničarsko ekstremistično stranko", kar pa 35-letni Siegmund zavrača. AfD med prioritetami poudarja izgon nezakonitih prebežnikov, sprožiti želi tudi postopek umika dežele iz sistema regionalne javne radiotelevizije. Napoveduje tudi prepoved razobešanja mavričnih zastav v šolah in obvezno razobešanje nemške zastave. AfD tudi nasprotuje finančni podpori Ukrajine in poziva k odpravi sankcij proti Rusiji; o teh zadevah sicer ne odloča deželna vlada. AfD bo skušal v Saški - Anhaltu zdaj sestaviti vlado, kar skrbi priseljence, nevladne organizacije, kulturnike, zaposlene v šolstvu, Jude. Ali ji bo na deželno oblast pomagala stranka Sahre Wagenknecht ali bo v svoje vrste premamila nekaj CDU-jevih poslancev, v tem trenutku ni tako pomembno. Jasno je njeno sporočilo drugim strankam: 'Ne morete nas več odrivati na rob, ne morete se ograjevati od nas. Premočni smo,' je poročala dopisnica RTV Slovenija iz Berlina Maja Derčar. Siegmund je še dejal: "Izid je odličen znak - seveda tudi za Berlin. Z zanimanjem bom spremljal politične posledice v Berlinu v prihodnjih dneh. V tej deželi smo spisali zgodovino." Strankin uspeh je označil za "senzacionalen" in dodal: "Tukaj ne gre le za Saško - Anhalt. To je znak za celotno Nemčijo." Ni izključil novih volitev Toda ker AfD-ju ni uspelo zagotoviti absolutne večine v zveznem parlamentu, bo moral sestaviti koalicijo, kar pa bi utegnilo biti zahtevno zlasti zaradi tradicionalnega t. i. požarnega zidu glede sodelovanja nemških strank s skrajno desnico. Siegmund v primeru neuspeha ni izključil niti novih volitev. "Če bo treba, bomo izvedli nove volitve, na katerih bodo dobili 50 ali 55 odstotkov glasov," je dejal. "Val uspeha je preplavil vse zvezne dežele, zdaj se govori drugačen jezik. V Berlinu potrebujem kanclerko, kot je Alice Weidel," je dodal. Siegmunda bodo predlagali za ministrskega predsednika V ponedeljek, da po zmagoslavju, sta se oglasila tudi sopredsedujoča AfD-ju, Alice Weidel in Tino Chrupalla. "Vsem strankam bomo poslali predloge za dialog. Videli bomo, kdo nam bo podal roko," je v jutranji oddaji na televiziji ARD dejal sopredsednik Chrupalla. Potrdil je, da namerava stranka predlagati Siegmunda za ministrskega predsednika dežele na vzhodu Nemčije. Weidel pa je kanclerja Friedricha Merza označila za veliko breme za Nemčijo. "Noben kancler doslej ni bil tako nepriljubljen kot Friedrich Merz, ki je postal veliko breme za uspešen razvoj Nemčije," je Weidel dejala na novinarski konferenci v Berlinu. Ob tem je napovedala, da bo AfD na nemških parlamentarnih volitvah leta 2029 premagala Merzeve krščanske demokrate (CDU/CSU), ki veljajo za hude poražence volitev v Saški - Anhaltu. "Volitve v Saški-Anhaltu so pokazale, da ljudje pričakujejo spremembo v politiki," je nadaljevala Weidel. Ob tem je zahtevala konec "nezakonitih migracij, odprtih meja, naraščanja kriminala, ki ga zagrešijo tujci, ter zavračanja izvrševanja izgona". Kritična je bila tudi do energetske politike Nemčije in "nebrzdane deindustrializacije, ki lomi hrbtenico Nemčije". Chrupalla pa je kritiziral nemško podporo Ukrajini v njenem boju proti ruski invaziji. "Ljudje so preprosto naveličani. Vidijo, kako v Ukrajino pošiljamo milijarde dolarjev ... s čimer dejansko pošiljamo davčne prihodke v tujino, namesto da bi jih porabili za lastno prebivalstvo," je dejal. Za neuspeh CDU-ja kriv (tudi) kancler Merz CDU je v Saški - Anhaltu izgubil največ zaupanja, tak izid pa poznavalci povezujejo z nepriljubljenostjo politika, ki sploh ni sodeloval v kampanji, kanclerja Friedricha Merza. Je pa v kampanji za CDU veliko vlogo odigral znani igralec, gledališčnik Dieter Hallervorden, ki je bil pretresen nad izidom: "Na neki točki se kancler ne bo več imenoval Merz, to je jasno. Navsezadnje nosi velik del odgovornosti za to, da volivci CDU-ju na zvezni ravni ne zaupajo več." Dozdajšnji predsednik vlade Saške - Anhalta iz vrst CDU-ja Sven Schulze je po objavi projekcij volitev priznal poraz, čestital AfD-ju in pohvalil visoko volilno udeležbo, ki je bila 77,8-odstotna. Po zmagi AfD-ja sta se dopoldne na ločenih kriznih sestavkih sešli vodstvi CDU-ja in SPD-ja. Merz bo volilni izid v Saški - Anhaltu komentiral popoldne. Merz je sicer ob nastopu kanclerskega položaja dejal, da bo njegova vlada prepolovila priljubljenost AfD-ja, a zgodilo se je ravno nasprotno. Stranka ima vedno več privržencev tudi na zahodu države. Nemčija postaja vedno bolj politično razklana družba, je dodala Derčar. AfD glede na javnomnenjske ankete vodi tudi na zvezni ravni. Že leta 2024 je ta stranka osvojila največ glasov v zvezni deželi Turingija, a premalo, da bi prišla na oblast. Trump delil posnetek zaslona izidov, na Poljskem in v Franciji zaskrbljeni Prihajajo tudi odzivi iz tujine. Ameriški predsednik Donald Trump je na družbenem omrežju Truth Social objavil posnetek zaslona, ki je prikazoval volilni izid. Delil ga je tudi odposlanec ruskega predsednika Vladimirja Putina, Kiril Dmitrijev, ki je zapisal, da gre za "zgodovinsko zmago za pragmatični AfD", poroča BBC. Dmitrijev je že pred tem AfD, ki je naklonjen Rusiji, označil za "stranko razuma, sodelovanja, resnice in upanja za Nemčijo". Pred lanskimi zveznimi volitvami je AfD podprl tudi ameriški podpredsednik J. D. Vance, kar so številni v Nemčiji kritizirali kot vmešavanje v nemško notranjepolitično dogajanje. Po drugi strani pa je desnosredinski poljski premier Donald Tusk dejal, da se lahko uspeha AfD-ja na Poljskem veselijo "le bedaki in izdajalci". Francoski finančni minister Roland Lescure pa je dejal, da je zaradi zmage AfD-ja "zelo, zelo zaskrbljen". "Zaradi populističnega vala se spoprijemamo z velikim izzivom, saj se mu moramo upreti," je dodal.
language
slv
published at
2026-09-07T10:23:51
source
RTV Slovenija
title
Alternativa za Nemčijo po prepričljivi zmagi išče stranke, "ki bi ji podale roko"
url
https://www.rtvslo.si/svet/evropa/alternativa-za-nemcijo-po-prepricljivi-zmagi-isce-stranke-ki-bi-ji-podale-roko/792984
article order
20
body
Nemčija je dobila volilni rezultat, pred katerim je marsikdo "politični mainstream" svaril več let. AfD je v Saški-Anhalt osvojila skoraj 44 odstotkov glasov, CDU je doživela zgodovinski poraz. V središču je vprašanje migracij, ob njem pa občutek izgube nadzora, nezaupanje v državo in prepričanje dela volivcev, da politika njihove težave raje razlaga, kot rešuje. AfD pa medtem že dolgo ne ponuja več le strožje migracijske politike. Njene ideje bi, če bi jih nekoč uresničevala na zvezni ravni, temeljito spremenile Nemčijo, njen odnos do Rusije in Nata ter samo Evropsko unijo. Alternativa za Nemčijo (AfD) je na nedeljskih deželnih volitvah v Saški-Anhalt dobila 43,8 odstotka glasov. V primerjavi z letom 2021 je pridobila približno 23 odstotnih točk. CDU, ki je pred petimi leti zmagala s 37,1 odstotka, je ostala pri 17,2 odstotka. AfD je bila najmočnejša praktično po vsej deželi. To ni več rezultat protestne stranke na političnem robu. AfD ima v novem deželnem parlamentu 39 od 83 poslancev. Do absolutne večine in s tem možnosti, da bi sama izvolila ministrskega predsednika, ji manjkajo vsega trije sedeži. CDU jih ima le še 15, Levica, Zeleni in SPD po osem, Bündnis Sahra Wagenknecht (BSW) pet. Prav tu se začne problem, ki je veliko večji od vprašanja, kdo bo naslednjih pet let vodil deželo z dobrima dvema milijonoma prebivalcev. Vse druge parlamentarne stranke so pred volitvami izključile koalicijo z AfD. Toda če tega stališča ne spremenijo, je rezultat ustvaril politično enačbo, ki jo je skoraj nemogoče rešiti: za večino proti AfD bi morali tako ali drugače sodelovati CDU, SPD, Zeleni, Levica in BSW. Pet strank od konservativne desnice do postkomunistične Levice. CDU ima ob tem še eno težavo. S strankarskim sklepom ne izključuje le sodelovanja z AfD, temveč tudi z Levico. Požarni zid - znameniti nemški Brandmauer proti AfD - je tako prvič trčil ob povsem praktično vprašanje, kaj se zgodi, ko postane stranka na drugi strani zidu skoraj tako velika kot vse stranke na tej strani skupaj? Prav zato se je že na volilni večer začelo govoriti o novih volitvah. Vodilni kandidat AfD Ulrich Siegmund je dal jasno vedeti, da si oblasti ne želi za ceno velikih programskih kompromisov. Odklonil je tudi predlog BSW o nadstrankarskem predsedniku vlade, ki bi v parlamentu iskal spreminjajoče se večine. Če ne bo mogoče oblikovati vlade, ki bi izvedla politični preobrat, ki ga je obljubljala AfD, je ponudil drugo možnost: "V skrajnem primeru bodo pač nove volitve, potem bomo imeli 50 ali 55 odstotkov." Za AfD so torej nove volitve prej priložnost kot grožnja. Stranka izhaja iz predpostavke, da bi politična blokada okrepila njen argument pred volivci - zmagala je z ogromno prednostjo, vendar ji druge stranke kljub temu preprečujejo prevzem oblasti. Če bi sledili meseci neuspešnih pogajanj in političnega kaosa, bi lahko AfD volivce pozvala, naj ji naslednjič dajo tisto, kar ji zdaj manjka, absolutno večino. Samozavest je lahko pretirana. Toda politična logika je jasna. Če bo pet drugih strank sklenilo kakršenkoli dogovor, katerega skupni imenovalec bo predvsem preprečitev oblasti AfD, bo Siegmund dobil argument, ki ga je mogoče razumeti brez ene same strani volilnega programa, češ mi smo zmagali, oni pa so se vsi povezali, da bi nam preprečili vladanje - in vzdrževali status quo, ki pa ga skoraj polovica volivcev očitno zavrača. Preberi še 'AfD dolgoročno stremi k drugačni državi, drugačni družbi' Ni bilo presenečenje V CDU se je v volilni noči vedno znova pojavljala ista beseda. Prelomnica. Vodja poslanske skupine Unije Thorsten Frei jo je uporabil za opis tega, kar se je zgodilo. Bavarski premier Markus Söder je govoril o Epochenbruch, prelomu neke dobe. Toda prav v tem odzivu se skriva eden od problemov nemške politike. AfD namreč ni zrasla v nedeljo zvečer. Leta 2013 je nastala predvsem kot evroskeptična stranka. Begunska kriza leta 2015 jo je spremenila. V naslednjem desetletju je postajala vse bolj nacionalistična in radikalna, hkrati pa se je njena volilna baza širila. Najprej je bilo mogoče rezultate razlagati kot protest. Nato kot vzhodnonemško posebnost. Nato kot posledico nezadovoljstva z vlado Angele Merkel. Nato kot upor proti semaforski koaliciji. Nato kot odziv na inflacijo, energetsko krizo, vojno v Ukrajini ali migracije. Toda medtem ko so se razlage menjavale, je AfD ostajala in rasla. Saška-Anhalt je zato pomembna predvsem zato, ker je mogoče po tem rezultatu še težje govoriti o začasnem protestu. Skoraj 44 odstotkov pomeni, da AfD ni pobrala le jeznih volivcev na robovih družbe. Za tak rezultat potrebuje množično podporo ljudi različnih starosti, poklicev in socialnih položajev. Še bolj neprijeten za Berlin je podatek, da je 59 odstotkov vprašanih v povolilni raziskavi glasovanje razumelo kot kazen oziroma opozorilo zvezni vladi. Le devet odstotkov je bilo zadovoljnih s kanclerjem Friedrichom Merzem. Volivci CDU so vladi postavili še bolj konkretno diagnozo. 86 odstotkov vprašanih je menilo, da CDU ni izpolnila svojih volilnih obljub. Prav toliko jih je ocenilo, da črno-rdeča vlada ni storila dovolj za znižanje davkov in prispevkov, 70 odstotkov pa jih je CDU očitalo zanemarjanje interesov zaposlenih. Te številke so za razumevanje nedelje morda pomembnejše od še ene razprave o tem, ali je AfD skrajno desna. Volivci tega niso izvedeli včeraj. Glasovali so zanjo kljub temu - ali pa prav zato. Je težava revščina, vzhod Nemčije ali migracije? Pri razlagi uspeha AfD se že leta ponavlja podoba pozabljenega vzhodnonemškega volivca: nižji prihodki, izgubljena industrija po združitvi, odseljevanje mladih, staranje prebivalstva, občutek drugorazrednosti in nezaupanje do institucij, ki se pogosto dojemajo kot zahodnonemške. V Saški-Anhalt je za takšno razlago dovolj materiala. Dežela je po združitvi izgubila velik del prebivalstva in industrijske baze. Socialna negotovost ostaja realna, saj je po nekaterih podatkih kar 24,1 odstotka prebivalcev ogroženih zaradi revščine ali socialne izključenosti. Toda če bi bila zgodba samo ekonomska, bi bilo težko pojasniti, zakaj se podpora AfD širi tudi med ljudi, ki niso revni. Tu je posebej zanimiva obsežna raziskava, ki je spremljala skoraj 32.000 ljudi in zajela več kot 110.000 intervjujev med letoma 2014 in 2024. Njena ugotovitev je precej jasna: med najmočnejšimi in najbolj konstantnimi dejavniki podpore AfD je zaskrbljenost zaradi priseljevanja. Dohodek in izobrazba sama po sebi pojasnita precej manj. Še bolj poveden je longitudinalni del raziskave. Ko se je pri istem človeku skozi leta povečala zaskrbljenost zaradi priseljevanja, se je verjetnost podpore AfD povečala za okoli 20 odstotnih točk. Drugi pomembnejši dejavnik je bila skrb zaradi splošnega gospodarskega položaja Nemčije. To ne dokazuje, da je vsak strah pred migracijami utemeljen, še manj, da so rešitve AfD pravilne, pove pa nekaj, česar "mainstream politika" dolgo ni želela vzeti dovolj resno vzeti - migracije za velik del volilnega telesa niso obrobna kulturna tema, ampak eno od vprašanj, po katerih presojajo, ali država še nadzoruje dogajanje. Ko politika ljudem dopoveduje, da problema ne razumejo pravilno V demokraciji obstaja velika razlika med tem, da politik volivcu pove, da je njegova rešitev napačna, in tem, da mu daje občutek, da je napačna že njegova skrb. Pri migracijah se je ta meja v Nemčiji večkrat zabrisala. AfD je ta prostor prepoznala zelo zgodaj. Že njen temeljni program je poglavje o azilu in priseljevanju začel s trditvijo, da "politična korektnost" preprečuje odprto razpravo, drugačna stališča pa stigmatizira. To je pomembno, ker AfD ne prodaja le politike. Prodaja razlago, zakaj je druge stranke niso izvajale: ne zato, ker bi bil problem zapleten, ampak zato, ker ga "politični kartel" noče priznati. Enak motiv je že na začetku temeljnega programa. Nemški politični sistem opisuje kot sistem, v katerem je oblast prevzel majhen politični razred poklicnih politikov, ki nadzoruje dele države, politično izobraževanje in velik del političnih informacij. To je klasična populistična delitev med "ljudstvom" in "elito". Toda njena moč je odvisna od tega, ali ji izkušnje volivcev dajejo verodostojnost. Če država leta obljublja več deportacij in jih ne izvede, če obljublja nadzor meja, a ljudje verjamejo, da ga nima, če obljublja manj birokracije in je te več, potem AfD ne potrebuje dokazati vseh svojih trditev. Dovolj je, da utrdi vtis: drugi govorijo, mi bi ukrepali. Toda kaj bi AfD pravzaprav naredila? Leta nemška politika in analitiki opozarjajo, da je AfD nevarna. A neizpodbitno dejstvo je, daljudje situacijo vidijo drugače. In to je težava. Samo obtoževanje je zasenčilo vprašanje, kaj bi se zgodilo, če bi AfD svoj program dejansko dobila možnost izvajati? V Saški-Anhalt je stranka pripravila 100-dnevni načrt. Med prvimi ukrepi so ostrejša migracijska politika, spremembe na področju šolstva, medijev, identitetne politike, financiranja projektov za demokracijo in simbolne politike. Analitiki opozarjajo, da bi nekatere ukrepe deželna vlada lahko izvedla hitro, drugi pa bi trčili ob zvezno pravo ali ustavo. Pri javni radioteleviziji je denimo vprašanje ustavnosti tako resno, da politologi govorijo o možnem "čelnem trčenju z ustavo". Tudi deportacij dežela ne more preprosto izvajati po lastnih pravilih. Pri tem je odvisna od zveznega prava, zveznih institucij, sodelovanja držav izvora in mednarodnih obveznosti. In nato je tu denar. Analiza Leibnizovega inštituta za gospodarske raziskave Halle (IWH) je pregledala 136 ukrepov v deželnem programu AfD, ki bi imeli finančne posledice. Zanesljivo je bilo mogoče ovrednotiti le 28. Že teh 28 bi stalo približno 1,6 milijarde evrov na leto. Ker AfD obenem zavrača novo zadolževanje, bi bilo treba pokriti tudi približno 877 milijonov evrov novega dolga, ki ga sedanje proračunsko načrtovanje predvideva za prihodnja leta. Skupna potreba po financiranju se tako približa 2,5 milijarde evrov letno. Jasno opredeljeni prihranki? Približno 243 milijonov. Z drugimi besedami, po izračunu IWH za vsak evro novih potreb ni pokritih niti deset centov. Inštitut ob tem opozarja, da gre za konservativno oceno, saj številnih obljub zaradi pomanjkanja podatkov sploh ni vključil. To je prva velika razlika med protestom in oblastjo. V opoziciji je mogoče hkrati obljubljati nižje davke, več denarja družinam in občinam, nove socialne ugodnosti ter manj dolga. Vlada pa mora na koncu številke spraviti v isti proračun. AfD ne želi samo manj migrantov. Želi drugačno Nemčijo in ima načrte za EU Če pogledamo temeljni program stranke, postane jasno, zakaj bi bilo napačno AfD razumeti zgolj kot protimigracijsko stranko. Njena ambicija je precej večja. AfD v svojem programu ne predlaga strožje migracijske politike, predlaga spremembo paradigme. Zahteva stroge kontrole na nemških mejah, zaščito tudi "zelene meje", možnost postavljanja ograj in sodelovanja vojske pri varovanju meja. Želi nadomestiti individualno ustavno pravico do azila z institucionalnim jamstvom azilnega zakona ter spremeniti mednarodne sporazume, ki jih označuje za zastarele. Prosilce bi po avstralskem modelu obravnavala v centrih zunaj Nemčije oziroma v regijah izvora. Stranka želi omejiti tudi prost pretok oseb znotraj EU, če evropske zakonodaje ne bi bilo mogoče spremeniti tako, da bi države dobile več nadzora nad priseljevanjem državljanov drugih članic. Pri priseljevanju iz tretjih držav pa zagovarja selektivni model po vzoru Kanade, pri katerem bi bili ključni izobrazba, znanje jezika, sposobnost integracije in ponudba zaposlitve. Največja posledica zmage AfD pa sploh ni v Magdeburgu. Če bi šlo samo za deželno vlado v Saški-Anhalt, bi bile evropske posledice omejene. Toda program AfD pokaže, zakaj je rezultat pomemben daleč zunaj meja dežele. V njem je Evropska unija opisana kot projekt, ki je nacionalnim državam odvzel preveč suverenosti. AfD zavrača evropsko federacijo in "Združene države Evrope", pristojnosti želi vračati nacionalnim državam ter EU preoblikovati v precej ohlapnejšo skupnost suverenih držav. In nato pride stavek, ki ga ob razpravah o AfD ni mogoče preskočiti: če takšne temeljne reforme znotraj obstoječe EU ne bi bile mogoče, program predvideva izstop Nemčije oziroma "demokratično razpustitev Evropske unije" in ustanovitev nove evropske gospodarske skupnosti. Podobno velja za evro. AfD ga v programu označuje za temeljno napačno konstrukcijo in zahteva "urejen konec eksperimenta z evrom". Če Bundestag tega ne bi podprl, želi referendum o nemškem članstvu v monetarni uniji. Za EU bi bil tak premik v Nemčiji kvalitativno drugačen od vzpona evroskeptične vlade v katerikoli manjši članici. Nemčija ni samo ena od 27 držav. Je največje gospodarstvo Unije, največja država po številu prebivalcev in eden ključnih političnih ter finančnih nosilcev evropskega projekta. Evropsko povezovanje brez Nemčije bi bilo nekaj povsem drugega; evro brez Nemčije pa bi se znašel pred vprašanjem samega obstoja. Stran od Bruslja v objem Putina AfD v temeljnem programu poudarja, da "varnosti v Evropi ni mogoče doseči brez vključevanja Rusije", zavrača evropsko vojsko in želi ohraniti Bundeswehr kot steber nemške nacionalne suverenosti. Članstvo v Natu podpira pod pogojem, da se zavezništvo omejuje na obrambno funkcijo, obenem pa program zahteva umik zavezniških vojakov in jedrskega orožja z nemških tal. Odnos dela vzhodne Nemčije do Rusije ima ob tem precej globlje korenine od sedanje vojne v Ukrajini. Generacije v nekdanji NDR so štiri desetletja živele v državi, ki je bila politično, vojaško in gospodarsko vpeta v sovjetski blok: Sovjetska zveza je bila uradna zaveznica, ruščina del šolskega sistema, sovjetski vojaki pa del vsakdanjega okolja. Po združitvi je temu sledila še skupna izkušnja velikega sistemskega preloma. Medtem ko je Rusija v devetdesetih doživljala gospodarski in družbeni kaos, je vzhod Nemčije doživel zapiranje podjetij, množično brezposelnost, izseljevanje in izgubo družbenega statusa. Zato je odnos do Moskve na vzhodu pogosto manj sovražen kot na zahodu, kar pa ni nujno enako podpori Putinu. Pomembna je tudi ekonomija. Gospodarstvo NDR je bilo močno odvisno od sovjetskih surovin, po združitvi pa je poceni ruska energija postala pomemben del nemškega industrijskega modela. Na vzhodu je bila ta povezava ponekod zelo konkretna, denimo pri rafineriji PCK v Schwedtu, desetletja vezani na rusko nafto. Po letu 2022 so sankcije, prekinjanje energetskih povezav in rast cen zato pri delu prebivalstva obudili star strah: da bo vzhod znova plačal nesorazmerno velik račun za veliko politično transformacijo, o kateri se odloča drugje. To se povezuje tudi s širšim nezaupanjem do Berlina in zahodnonemških političnih elit. AfD je ta zgodovinski spomin in gospodarski interes povezala s svojo doktrino nacionalne suverenosti. V programu poudarja, da mora nemška zunanja politika izhajati iz nacionalnih interesov, ter trdi, da evropske varnosti ni mogoče doseči brez vključevanja Rusije. Podoben pogled ima glede poceni ruske energije in sankcij tudi BSW, zato se na vzhodu oblikuje politična os, ki ni več preprosto levo-desna. Za del vzhodnih Nemcev vprašanje zato ni, ali podpirajo Putina, ampak ali mora biti Rusija trajni sovražnik Nemčije in ali je sedanja zahodna politika do Moskve res v njihovem gospodarskem in nacionalnem interesu. Kaj sploh še ostane politični sredini? Analitiki menijo, da dokončni vzpon AfD na vrh nemške politike tudi na zvezni ravni še ni gotovo dejstvo. A kako se torej zoperstaviti AfD, če strategije, s katerimi so jo skušale zadržati etablirane stranke, očitno niso delovale? Nemčija morda še ni prečkala točke nepovratnega, je pa prečkala točko, ko je mogoče AfD ustaviti zgolj z njeno politično izolacijo. "Požarni zid" je AfD preprečeval vstop v koalicije, ni pa preprečil njenega vzpona. Opozorila o skrajni desnici očitno niti v Nemčiji več ne strašijo večine. Volivci AfD večinoma ne odkrivajo šele danes, kakšna stranka je AfD. Po več kot desetletju javnih polemik, poročanja medijev, protestov, spremljanja stranke s strani varnostnih služb in razprav o njeni morebitni prepovedi je težko trditi, da je skoraj 44 odstotkov ljudi glasovalo zanjo zato, ker niso bili opozorjeni. Če jim politika naslednji dan ponudi predvsem še glasnejše opozorilo, odgovarja na vprašanje, ki ga ti volivci očitno niso postavili. In še huje: če jih obravnava kot ljudi, ki jih je treba politično ali moralno prevzgojiti, lahko samo utrjuje AfD-jevo pripoved o arogantnih elitah, ki ljudi ne poslušajo. Sredina ima morda še zadnjo priložnost, da se sooči z realnostjo. 43,8 odstotka v Saški-Anhalt ni 43,8 odstotka Nemčije in podpora AfD ni nespremenljiva. Prav podatki različnih raziskav kažejo, kje bi jo bilo mogoče zmanjševati: raziskava na skoraj 32.000 ljudeh ugotavlja, da je daleč najmočnejši dejavnik podpore skrb zaradi priseljevanja, opazen pa je tudi strah pred gospodarskim položajem države. To pomeni, da politična sredina še ima pot nazaj, vendar verjetno ne z vedno glasnejšim opozarjanjem, kako nevarna je AfD. Morala bi volivcem dokazati, da država obvladuje probleme, zaradi katerih so k AfD sploh odšli. Rešitev se tako zdi na prvi pogled logična: če volivci želijo strožjo migracijsko politiko, naj jo ponudi CDU. Če želijo manj podnebnih omejitev, naj se jim približa tudi tam. Če zahtevajo več nacionalne suverenosti, naj politična sredina prevzame del te retorike. Težava je, da je Nemčija del tega eksperimenta že izvedla. Merz je CDU premaknil v strožjo smer pri migracijah in poskušal stranko ponovno jasno profilirati na desni sredini. Toda v Saški-Anhalt CDU ni pobrala volivcev AfD. Padla je na 17,2 odstotka. Razlog je lahko precej preprost. Če volivec že verjame, da je migracija osrednji problem in da so tradicionalne stranke desetletje ravnale napačno, zakaj bi izbral stranko, ki je šele pozneje prevzela del diagnoze AfD, namesto stranke, ki mu govori, da je to trdila ves čas? Politični tekmec lahko s prevzemanjem teme AfD njeno prednost zmanjša. Lahko pa nehote potrdi njen osnovni argument: "Vidite, ves čas smo imeli prav." Zato odgovor verjetno ni niti ignoriranje problemov, ki jih AfD izkorišča, niti posnemanje AfD. Večina volivcev v resnici najbrž ne zahteva eksperimenta, ki ga ponuja AfD in na poglagi projekcij in izračunov kaže na novo polomijo, želijo pa nekaj, kar se zdi vse bolj oddaljena fantazija - delujočo državo. Veliko filozofije, le en odgovor - država, ki deluje Če država napove deportacijo človeka, ki nima pravice ostati, jo mora biti sposobna izvesti. Če govori o nadzoru nezakonitih migracij, mora biti rezultat viden. Če obljubi hitrejša dovoljenja, gradnjo stanovanj, digitalizacijo uprave, nižje stroške energije ali manj birokracije, mora volivec razliko občutiti zunaj tiskovne konference. Prav tu postanejo pomembne številke iz Saške-Anhalt. Kar 86 odstotkov vprašanih je CDU očitalo neizpolnjevanje volilnih obljub, enak delež premalo ukrepov pri davkih in prispevkih, 70 odstotkov pa zanemarjanje interesov zaposlenih. To ni predvsem ideološki problem, ampak problem kompetentnosti. AfD volivcem razlaga, da država ne deluje zato, ker jo vodijo napačni ljudje, napačne elite in napačna ideologija. Sredina lahko to tezo najbolj učinkovito spodkoplje samo tako, da pokaže, da demokratična država vendarle zna delovati. In priznati mora, da so nekatere težave resnične To je še posebej pomembno pri migracijah. Politična sredina ne potrebuje AfD-jevega besednjaka, da lahko prizna težave z nezakonitimi migracijami, neuspešno integracijo dela priseljencev, deportacijami, ki jih država ne zmore izvesti, kriminaliteto v določenih okoljih ali pritiskom na šole, stanovanja in lokalne proračune. Lahko tudi stvari jasno poimenuje v statistikah, namesto zapletene jezikovne gimnastike za ohranjanje "dobrega videza". Priznanje problema ni sprejetje AfD-jeve rešitve. Politika lahko ljudem razloži, da je njihov strah nesorazmeren z dejanskimi številkami. Ne more pa pričakovati, da bo s tem strah prenehal biti politično dejstvo. Ali, da bo nekdo v problematični skupnosti izziv doživljal enako kot bogati politik v ograjeni vili. Preveč energije je sredina tudi porabila za dokazovanje, kdo je AfD, premalo pa za zelo konkretno razlago, kaj bi njena politika pomenila v življenju volivca. Kaj bi nemški izstop iz evra pomenil za prihranke, kredite, pokojnine, izvozno industrijo in podjetja? Kaj bi omejevanje prostega pretoka pomenilo za nemška podjetja, ki zaposlujejo evropske delavce? Kaj bi bistveno manj priseljevanja pomenilo v državi, ki se stara in ji primanjkuje delovne sile? Kaj bi opustitev evropske podnebne politike pomenila za industrijo, ki je že investirala milijarde v zeleni prehod? Kaj bi približevanje Moskvi pomenilo za Poljsko in baltske države ter za položaj Nemčije v Natu? AfD mora iz politike identitete priti na teren posledic. Tam se mora politični boj pravzaprav šele začeti. In predvsem: nehati je treba enačiti AfD z njenimi volivci Med človekom, ki ima skrajno desna politična prepričanja, in človekom, ki je AfD obkrožil zato, ker želi manj migracij, je nezadovoljen z vlado ali želi kaznovati CDU, obstaja razlika. Če sredina to razliko izbriše, AfD podari nekaj zelo dragocenega: 44 odstotkov prebivalstva neke zvezne dežele lahko začne dojemati kot eno politično skupnost, ki jo preostali sistem zavrača. Za demokratične stranke je cilj ravno obraten. AfD morajo politično izolirati tam, kjer prestopa demokratične meje, njene volivce pa poskušati politično ponovno pridobiti. To pomeni tudi poslušati ljudi, katerih odgovor jim morda ni všeč in jim nehati dopovedovati, da je z njimi nekaj narobe. Lekcija zgodovine ni samo, koga je treba ustaviti Nemčija ima pri vsem tem še breme, ki ga večina drugih evropskih držav nima. Vzpon skrajne desnice tam nikoli ni samo običajno vprašanje menjavanja političnih preferenc. Zaradi lastne zgodovine je povojna Nemčija zgradila sistem, ki naj bi bil odpornejši proti silam, ki bi demokracijo nekoč poskušale razgraditi z njenimi lastnimi sredstvi. Od tod koncept "obrambne demokracije", možnost prepovedi protiustavnih strank, močno ustavno sodišče in tudi politična kultura, v kateri je bila skrajna desnica desetletja potisnjena daleč od oblasti. Toda zgodovinska primerjava ima svoje meje. Današnja Nemčija ni Weimarska republika, AfD ni NSDAP, leto 2026 ni leto 1933. Nemčija ima stabilnejše institucije, drugačno družbo, drugačno gospodarstvo in povsem drugačen mednarodni položaj. Če zgodovino uporabljamo samo zato, da sedanjemu političnemu nasprotniku pripnemo najhujšo možno zgodovinsko oznako, od nje ne ostane veliko uporabnega nauka. Je pa ključno nekaj drugega. Demokracija ni varna samo zato, ker ima dobre varovalke proti svojim sovražnikom. Dolgoročno je varna predvsem takrat, ko dovolj ljudi verjame, da deluje. Weimarska republika ni propadla zato, ker bi nekega jutra večina Nemcev nenadoma zavrnila demokracijo. Razjedali so jo gospodarske krize, politična paraliza, izguba zaupanja v institucije, radikalizacija, nasilje in vse večji občutek, da običajni politični proces ni sposoben rešiti problemov države. Zveni nekako znano ... In prav zato je nevarno, če se zgodovinski nauk skrči na obrambo. Bolj ko AfD raste, širše in ideološko bolj nenavadne morajo postajati koalicije proti njej. Bolj ko so takšne koalicije notranje razdeljene, težje sprejemajo jasne odločitve. Če vlada deluje počasi ali slabo, AfD dobi nov dokaz za svojo tezo, da tradicionalni sistem ne deluje. Če zato na naslednjih volitvah še zraste, postane sestavljanje vlade brez nje še težje. Zato naslednja leta ne bodo samo preizkus AfD. Preizkus bo predvsem za njene nasprotnike. Če ji bodo preprečili oblast, bodo morali pokazati, da je mogoče sestaviti vlado, katere smisel ni zgolj to, da AfD ne vlada. Če bodo nastale še ene široke koalicije z velikimi notranjimi razlikami, ki bodo predvsem upravljale status quo, bodo AfD ponudile skoraj idealne razmere za naslednjo kampanjo. Če AfD pride do oblasti, pa se bo prvič spremenila tudi njena pozicija. Protestna stranka lahko za skoraj vsak problem krivi tiste, ki vladajo. Vladajoča stranka mora sprejeti proračun, voditi upravo, iskati parlamentarne večine, spoštovati sodbe sodišč in na koncu pokazati rezultate. Prav pri njenem programu v Saški-Anhalt je IWH že pokazal velik razkorak med obljubami in denarjem, ki je zanje na voljo. Morda je prav to tudi del odgovora na dilemo, s katero se Nemčija ukvarja že leta. AfD je mogoče politično izolirati in pravno nadzorovati. Toda dokler njeni volivci verjamejo, da bi stvari vodila bolje, ima vse to omejen doseg. Politična sredina mora zato ponuditi nekaj težjega od slogana proti AfD, razlog, da ljudje ponovno glasujejo zanjo. Kajti poziv Siegmunda k novim volitvam razkriva še eno plat. AfD ne prosi več, naj jo druge stranke spustijo čez "požarni zid". Računa, da bo postala dovolj velika, da ga nekoč sploh ne bo več treba prečkati.
language
slv
published at
2026-09-07T10:06:33
source
24ur
title
Potres AfD, nauki in nove volitve: 'Potem bomo imeli 50 ali 55 odstotkov!'
url
https://www.24ur.com/novice/tujina/afd.html
article order
33
body
Predhodni uradni rezultati, ki jih navaja Deutsche Welle, kažejo, da je Skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD) na deželnih volitvah v nemški zvezni deželi Saška-Anhalt prejela 43,8 odstotka glasov, s tem je podvojila rezultat iz leta 2021. S tem je postala največja stranka, vendar ni osvojila dovolj sedežev za samostojno večino v deželnem parlamentu. Po predhodnih rezultatih je bila volilna udeležba skoraj 78-odstotna, kar je najvišja udeležba v Saški-Anhalt po združitvi Nemčije leta 1990. Če bodo poskusi oblikovanja vlade neuspešni, saj stranki ni uspelo zagotoviti absolutne večine, je vodja AfD v Saški-Anhalt Ulrich Siegmund omenil možnost novih volitev. AfD kaže, da bo osvojila 39 sedežev v 83-članskem deželnem parlamentu, za absolutno večino pa bi jih potrebovala 42. Izid pomeni velik udarec za sredinsko desno CDU kanclerja Friedricha Merza. Stranki namreč ni uspelo osvojiti niti enega neposrednega mandata. Po predhodnih podatkih deželnega volilnega organa so bili kandidati CDU poraženi v vseh 41 volilnih okrajih. Tudi zato se postavljajo vprašanja, kaj to pomeni za prihodnost Merza, ki mu, kljub obljubam, ni uspelo zmanjšati število podpornikov AfD. Kandidati AfD so sicer, kot navaja Deutsche Welle, zmagali v 38 okrajih, med drugim tudi glavni kandidat stranke Ulrich Siegmund v Genthinu. Kandidati Levice so osvojili preostale tri okraje - enega v Magdeburgu in dva v Halleju. Siegmund je v nedeljo po objavi volilne projekcije nemških televizij dejal, da so volivci AfD dali mandat in da si z vladanjem želijo začeti čim prej, poroča BBC. Toda ker AfD ni uspelo zagotoviti absolutne večine v zveznem parlamentu, bo morala sestaviti koalicijo, kar pa bi utegnilo biti zahtevno zlasti zaradi tradicionalnega t.i. požarnega zidu glede sodelovanja nemških strank s skrajno desnico. Medtem, ko se mnogi bojijo volilnega izida skrajno desne stranke ne le za Nemčijo, temveč za vso Evropo, pa se vrstijo tudi pozitivni odzivi in čestitke. Med drugim je zmagovalni stranki AfD čestital tudi tehnološki podjetnik in najbogatejši človek na svetu Elon Musk. Slednji podpira nemško skrajno desno stranko Alternativa za Nemčijo (AfD). "Gut gemacht!" "Gut gemacht!" oziroma "Dobro opravljeno!" je Musk zapisal na svojem družbenem omrežju X v odzivu na objavo sopredsednice AfD Alice Weidel, ki je glavnemu kandidatu stranke Ulrichu Siegmundu čestitala za rezultat v Saški-Anhaltu. Siegmund je Musku nato na tvit odgovoril, se mu zahvalil za podporo ter ponudil sodelovanje. "Če tukaj prevzamemo odgovornost, bi zelo pozdravil priložnost za močno in konstruktivno sodelovanje. Nemčija bi znova postala kraj, vreden naložb," je zapisal Siegmund. Od vrnitve Donalda Trumpa v Belo hišo je AfD okrepila svoje vezi z Washingtonom, Alice Weidel pa je Trumpa označila za vzornika. Predstavniki AfD so se udeležili tudi njegove inavguracije, navaja Deutsche Welle. Elon Musk, ki je bil takrat tesen Trumpov svetovalec, je odkrito vodil kampanjo v podporo AfD in še naprej podpira skrajno desne politične osebnosti.
language
slv
published at
2026-09-07T05:13:11
source
Delo
title
AfD ni osvojila dovolj sedežev za samostojno večino, Musk čestital stranki
url
https://www.delo.si/novice/svet/afd-ni-osvojila-dovolj-sedezev-za-samostojno-vecino-musk-cestital-stranki
article order
26
body
Alternativa za Nemčijo (AfD) je včeraj slavila zgodovinsko zmago na deželnih volitvah v zvezni deželi Saška-Anhalt. Glede na prve analize so za AfD volili predvsem mladi, podpore pa je bila deležna pri obeh spolih. AfD je osvojila kar 39 sedežev, medtem ko je za absolutno večino potrebnih 42 sedežev. Dobila je 44,5 odstotka glasov in dosegla najboljši rezultat v svoji zgodovini. Medtem je CDU, ki je vodila deželno vlado v koaliciji s socialisti (SPD) in liberalno FDP, doživela velik poraz. Stranka trenutnega kanclerja Friedricha Merza, ki je uživala v tej zvezni državi okoli 37,1 odstotno podporo, je sedaj prejela samo okoli 17 odstotkov glasov. AfD je po drugi strani več kot podvojila svoj rezultat iz volitev leta 2021, ko je dobila 20,8 odstotka glasov. Presenetljiva je tudi starostna slika volitev, saj je AfD vse bolj popularna med mladimi. Tako je zanjo glasovalo kar 42 odstotkov volivcev, starih med 18 in 24 let in 44 odstotkov tistih, ki so stari med 25 in 43 let. Vendar pa tudi druge starostne skupine ne zaostajajo - za AfD je volilo kar 53 odstotkov tistih med 35 in 44 let ter 52 odstotkov volivcev starih med 45 in 59 let. Volivci, ki so v šestem desetletju svojega življenja so volili 47-odstotno za AfD, najmanj podpore pa je ima pri tistih, ki so starejši od 70 let, ki je 31-odstotna. Volilna udeležba je bila zelo visoka, saj se je na volišča odpravilo več kot 77 odstotkov volivcev. Ocenjuje se, da so bile volitve tudi jasen znak zavračanja trenutno vladajoče politike, deželni voditelj AfD in zmagovalec volitev Ulrich Siegmund pa je ob tem dejal: "Ljudje so jasno pokazali, da si želijo političnih sprememb, predvsem pa so pokazali, da si jih želijo z nami". Referendum o deželni vladi Za AfD niso glasovali le tradicionalni volivci, temveč je prejela podporo tudi od razočaranih bivših podpornikov CDU in celo od tistih, ki se prej niso udeleževali volitev. Reuters navaja, da je bil rezultat predvsem izraz nezadovoljstva z zvezno vlado Friedricha Merza, pri čemer je bilo kar 87 % volivcev nezadovoljnih z delom zvezne vlade. Volitve so bile zato v precejšnji meri pravzaprav neka vrsta referenduma o vladavini CDU, ne zgolj o deželni politiki. Na rezultat volitev je imelo veliko vlogo tudi gospodarstvo, saj ima Saška-Anhalt še vedno drugačno gospodarsko in demografsko strukturo kot zahodna Nemčija. Na tem področju se sooča z gospodarsko stagnacijo in demografskimi težavami. Med politikami AfD je tudi načrt za "remigracijo", ki pa ne pomeni nič drugega kot dosledne deportacije migrantov, ki so kriminalci ali pa jim je bila zavrnjena prošnja za azil. Alternativa neuspešni politiki etabliranih strank Režimske stranke sicer AfD označujejo za "skrajno desno" in njen vzpon na oblast primerjajo s Hitlerjevo NSDAP, a gre za navadno strašenje javnosti. Čeprav v Nemčiji propalestinske in migrantske skupine pozivajo k uničenju Izraela, gre za posledice politike Angele Merkel, ki je v Nemčijo sprejela ogromno število muslimanskih priseljencev, ki jo AfD v celoti zavrača s svojim nasprotovanjem migracijam in zagovarjanjem množičnih deportacij. Ob zgodovinski zmagi je sopredsednica AfD Alice Weidel govorila tudi o jasnem mandatu za sestavo vlade, čeprav stranki do absolutne večine manjkajo še trije poslanci, ki pa jih bo težko pridobiti, saj druge stranke kategorično zavračajo sodelovanje z AfD. Siegmund je zato povedal, da trenutno ne vidi partnerjev, s katerimi bi lahko sestavil koalicijo, a kljub temu ponuja roko vsem političnim silam, ki si želijo sprememb. Se pa noče pogajati glede vprašanj migracij in varnosti. Iz CDU so že sporočili, da s CDU nočejo sodelovati. Najbolj možna opcija tako ostaja sodelovanje s sicer levičarskim Zavezništvom Sahre Wagenknecht, ki pa je prav tako naravnana proti migracijam. Slednji naj bi se uspelo za las prebiti v parlament Saške s 5,2 odstotka glasov.
language
slv
published at
2026-09-07T08:35:35
source
Nova24TV
title
Kdo je izvolil AfD na Saškem?
url
https://nova24tv.si/kdo-je-izvolil-afd-na-saskem/
article order
10
body
Če bodo poskusi oblikovanja vlade neuspešni, nemška skrajna desnica AfD omenja možnost novih volitev Skrajno desna stranka Alternativa za Nemčijo (AfD) je po davi objavljenih začasnih neuradnih izidih na deželnih volitvah v Saški-Anhalt zmagala s 43,8 odstotka glasov. Če bodo poskusi oblikovanja vlade neuspešni, saj stranki ni uspelo zagotoviti absolutne večine, je vodja AfD v Saški-Anhalt Ulrich Siegmund omenil možnost novih volitev. AfD kaže, da bo osvojila 39 sedežev v 83-članskem deželnem parlamentu, za absolutno večino pa bi jih potrebovala 42. Doslej vladajoča Krščansko-demokratska unija (CDU) je po začasnih izidih osvojila 17,2 odstotka glasov, kar je najslabši rezultat CDU na deželnih volitvah v Saški-Anhaltu doslej. V primerjavi s prejšnjimi deželnimi volitvami leta 2021 je izgubila skoraj 20 odstotnih točk podpore. Glede na izračune, ki jih je objavil Deutsche Welle, bo poslej imela 15 sedežev v deželnem parlamentu. Parlamentarni prag v zvezni deželi na vzhodu Nemčije so prestopile tudi leve stranke, in sicer so Socialdemokrati (SPD) osvojili 9,3, Zeleni 8,9 in Levica 8,6 odstotka glasov. Vsaka od njih bo v novi sestavi deželnega parlamenta imela po osem poslancev. V parlament se je uvrstilo tudi populistično Zavezništvo Sahre Wagenknecht (BSW) s 5,3 odstotka glasov in petimi poslanci, ki bi lahko bilo jeziček na tehtnici pri oblikovanju deželne vlade pod taktirko AfD. Stranki si delita stališča glede migracij in nasprotovanja nemške podpore Ukrajini. Volilna udeležba je bila po še začasnih podatkih skoraj 78-odstotna, najvišja v Saški-Anhaltu od ponovne združitve Nemčije leta 1990. Kljub prepričljivi zmagi AfD še ni jasno, kdo bo vodil naslednjo vlado v Saški-Anhaltu. Večina strank namreč zavrača sodelovanje s skrajno desnico v koaliciji, kar je znano kot požarni zid. Siegmund je v nedeljo po objavi volilnih projekcij nemških televizij dejal, da so volivci AfD dali mandat in da želi stranka začeti čim prej začeti vladati, poroča britanski BBC. AfD bi lahko poskušala sestaviti manjšinsko vlado. Siegmund je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa nakazal tudi možnost, da bi se AfD v deželnem parlamentu v Magdeburgu odločili pridružiti poslanci drugih strank. Pri tem je namignil na nekatere politike iz vrst CDU, ki so pozivali k odpravi požarnega zidu, ki je po drugi svetovni vojni v Nemčiji učinkovito preprečeval sodelovanje skrajne desnice v vladah. Če bi poskusi oblikovanja vlade propadli, je Siegmund omenil tudi možnost novih volitev v Saški-Anhaltu. Ustanoviteljica BSW Sahra Wagenknecht je izključila možnost koalicije z AfD, ne pa tudi sodelovanja s skrajno desno stranko. V prvem odzivu po volitvah je pozvala k "političnemu novemu začetku" v Saški-Anhaltu. "Upajmo, da je v deželnem parlamentu v Magdeburgu zdaj zadostna večina za spremembo energetske politike, za odpravo sankcij proti Rusiji, za boljše izobraževanje in temeljito reformo javne radiotelevizije," je dejala za dpa. Dodala je, da bo njena stranka to večino izkoristila za izboljšanje življenja ljudi. "Politika, ki je skušala AfD izključiti iz vlade, je spodletela. Že sam poskus oblikovanja nove koalicije z namenom izključitve AfD bi bil žalitev volivcev," je še poudarila Wagenknecht. Če bi AfD v Saški-Anhalt vodila vlado, bi bil to njen največji uspeh v 13 letih njenega obstoja ter tudi velik politični šok za Nemčijo. Prvič po drugi svetovni vojni bi bila namreč skrajno desna stranka na oblasti v kateri od 16 zveznih dežel. AfD med prioritetami izpostavlja izgon nezakonitih migrantov, sprožiti želi tudi postopek umika dežele iz sistema regionalne javne radiotelevizije. Napoveduje tudi prepoved razobešanja mavričnih zastav v šolah in obvezno razobešanje nemške zastave. AfD tudi nasprotuje finančni podpori Ukrajine in poziva k odpravi sankcij proti Rusiji; o teh zadevah sicer ne odloča deželna vlada. Z visoko podporo AfD na volitvah povečuje pritisk na kanclerja Friedricha Merza, ki naj bi se na hud politični udarec za svojo stranko odzval danes. Obenem volilni izidi dajejo dodaten zagon leta 2013 ustanovljeni skrajno desni stranki. Ta je priljubljena na vzhodu Nemčije, zaradi vse večjega nezadovoljstva Nemcev ob pešanju nemškega gospodarstva pa se krepi tudi na zahodu države.
language
slv
published at
2026-09-07T08:35:03
source
Mladina
title
AfD kljub prepričljivi zmagi ni osvojila absolutne večine
url
https://www.mladina.si/250828/afd-kljub-prepricljivi-zmagi-ni-osvojila-absolutne-vecine/
article order
4
body
Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je tik pred nedeljskimi deželnimi volitvami v Saški-Anhaltu, kjer ankete skrajno desni AfD napovedujejo več kot 40 odstotkov glasov, posvaril pred spodkopavanjem demokracije. Poudaril je, da nacionalizem, sovraštvo in podžiganje niso odgovor na aktualne družbene izzive. Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je pred nedeljskimi deželnimi volitvami v Saški-Anhaltu, na katerih se prepričljiva zmaga obeta skrajno desni Alternativi za Nemčijo (AfD), v petek pozval k zaščiti demokracije in pravne države pred tistimi, "ki ju zaničujejo in teptajo", poroča nemška tiskovna agencija dpa. "Etnično usmerjeno razmišljanje in nacionalistični izolacionizem preprosto nista odgovor na izzive 21. stoletja," je Steinmeier dejal na dogodku v njegovi drugi rezidenci v Bonnu, pri tem pa ni poimensko omenil AfD niti izrecno deželnih volitev. Liberalno demokracijo je opisal kot dosežek in "blagoslov za vse". Pomembno se je zavedati, da tisti, ki želijo zaščititi in ohraniti demokracijo, predstavljajo večino, je še poudaril. Steinmeier je nadaljeval, da jeza in ogorčenje ne ponujata poti naprej. "Prihodnosti ni mogoče graditi na sovraštvu in podžiganju," je izpostavil po poročanju dpa. Javnomnenjske ankete protimigrantski AfD napovedujejo med 41 in 43 odstotkov glasov. Stranka med prioritetami izpostavlja izgon nezakonitih migrantov, sprožiti želi tudi postopek umika dežele iz sistema regionalne javne radiotelevizije. Napoveduje tudi prepoved razobešanja mavričnih zastav v šolah in obvezno razobešanje nemške zastave. AfD tudi nasprotuje finančni podpori Ukrajine in poziva k odpravi sankcij proti Rusiji; o teh zadevah sicer ne odloča deželna vlada. Visoka podpora AfD na volitvah bi povečala pritisk na kanclerja Friedricha Merza, obenem pa še okrepila leta 2013 ustanovljeno skrajno desno stranko. Ta je priljubljena na vzhodu Nemčije, zaradi vse večjega nezadovoljstva Nemcev ob pešanju nemškega gospodarstva pa se krepi tudi na zahodu države. Pričakovati je, da bo prihod AfD na oblast preprečil t. i. požarni zid, načelna zaveza nemških strank, da ne bodo sodelovale s skrajno desno stranko. Če bi AfD v Saški-Anhalt prišla na oblast, bi bil to njen največji uspeh v 13 letih njenega obstoja ter tudi velik politični šok za Nemčijo. Prvič po drugi svetovni vojni bi bila namreč skrajno desna stranka na oblasti v kateri od 16 zveznih dežel.
language
slv
published at
2026-09-05T13:10:40
source
N1
title
Steinmeier pred volitvami, na katerih vodi AfD: Prihodnosti ni mogoče graditi na sovraštvu
url
https://n1info.si/novice/svet/steinmeier-pred-volitvami-na-katerih-vodi-afd-prihodnosti-ni-mogoce-graditi-na-sovrastvu/
article order
48
body
Nemški kancler in predsednik Krščanskodemokratske unije (CDU) Friedrich Merz je dejal, da je njegovo stranko zmaga Alternative za Nemčijo (AfD) na deželnih volitvah na Saškem - Anhaltu pretresla do temeljev. Po zgodovinskem uspehu skrajno desne stranke je kancler odločno zavrnil vsakršno možnost sodelovanja z njo, izid pa je označil za tektonski premik v nemškem političnem sistemu. Na nedeljskih volitvah v vzhodnonemški zvezni deželi Saška - Anhalt je stranka AfD dosegla zgodovinsko zmago, saj je prejela skoraj 44 odstotkov glasov. S tem je več kot podvojila svoj rezultat s prejšnjih volitev in postala najmočnejša politična sila v deželi. Nasprotno pa je Krščanskodemokratska unija (CDU) kanclerja Friedricha Merza, ki je doslej vodila deželno vlado, doživela hud poraz in padla na samo dobrih 17 odstotkov podpore. "Ta izid je CDU pretresel do temeljev in ne moremo kar tako naprej, kot da se ni nič zgodilo. To velja tudi za zvezno vlado," je Merza povzelo več nemških medijev. Izid je označil za "najhujši volilni poraz v letih ali celo desetletjih" in dodal: "Mi imamo v Nemčiji močno ustavo in močne instrumente, da jo branimo pred radikalno desno vlado, a se kljub temu soočamo s tektonskim udarom za naš strankarski sistem." Zavrnitev sodelovanja in pritisk na požarni zid Merz je hkrati odločno zavrnil vsakršno obliko sodelovanja z AfD, s čimer je potrdil politiko tako imenovanega požarnega zidu, ki jo CDU ohranja do skrajne desnice. "To je stranka, ki želi uničiti CDU, zato je z njo nemogoča kakršna koli oblika sodelovanja," je bil jasen kancler. Kljub temu se bo politika izolacije znašla pod velikim pritiskom, saj bo oblikovanje stabilne deželne vlade na Saškem - Anhaltu brez zmagovite AfD matematično izjemno zahtevno. Vodilni kandidat AfD v deželi Ulrich Siegmund je že razglasil, da ima njegova stranka "jasen mandat za vladanje". Zmaga AfD, ki jo nemške obveščevalne službe v več deželah uradno obravnavajo kot ekstremistično desno organizacijo, je prvi primer v povojni Nemčiji, ko je skrajno desna stranka tako blizu prevzemu vodenja deželne vlade. CDU ni vzpostavila čustvenega stika z volilci V svoji analizi poraza je Merz priznal, da CDU v tej vzhodnonemški zvezni deželi očitno ni uspelo nagovoriti ljudi. Sklenil je, da stranka "ni vzpostavila čustvenega stika z volilci", kar je dejstvo, ki ga po njegovih besedah ne morejo ignorirati. Kot posebej boleče je izpostavil, da je AfD uspelo mobilizirati veliko število volilcev, ki se doslej volitev niso udeleževali. Padec CDU na Saškem - Anhaltu, kjer je stranka v petih letih izgubila polovico podpore, velja za neposreden udarec Merzevemu vodenju in njegovi strategiji do AfD. Kancler je že pred volitvami svaril, da bi zmaga AfD lahko odvrnila mednarodne vlagatelje od vlaganj v deželo. Vzpon na krilih nezadovoljstva Uspeh AfD na Saškem - Anhaltu ni osamljen pojav, temveč je del širšega trenda naraščajoče podpore skrajni desnici, zlasti na območju nekdanje Vzhodne Nemčije. Stranka, ustanovljena leta 2013 kot evroskeptična platforma, se je postopoma pomikala vse bolj v desno in svoj program osredotočila na nacionalistične in protimigracijske teme. Svoj uspeh gradi na prepričanju dela volilcev, da se uveljavljene stranke ne posvečajo njihovim skrbem, povezanim z gospodarsko negotovostjo in socialnimi vprašanji. Vzpon stranke odmeva tudi v mednarodnem prostoru, saj AfD krepi zveze z Rusijo in gibanjem MAGA v Združenih državah. O predvidenih rezultatih volitev na Saškem - Anhaltu se je na družbenih omrežjih oglasil tudi ameriški predsednik Donald Trump. Politično dogajanje v Nemčiji se bo v prihodnjih tednih nadaljevalo z deželnimi volitvami v Mecklenburgu -Predpomorjanskem in Berlinu, ki jih bodo pozorno spremljali kot kazalnik morebitnega nadaljevanja tega trenda in njegovih posledic za zvezno politiko.
language
slv
published at
2026-09-07T13:40:24
source
Dnevnik
title
Po zgodovinskem porazu: "AfD? Pretreslo nas je do temeljev! Hočejo nas uničiti"
url
https://www.dnevnik.si/novice/svet/po-zgodovinskem-porazu-afd-pretreslo-nas-je-do-temeljev-hocejo-nas-uniciti-2826280/
article order
42
body
Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu. Če bodo poskusi oblikovanja vlade neuspešni, saj stranki ni uspelo zagotoviti absolutne večine, je vodja AfD v Saški-Anhalt Ulrich Siegmund omenil možnost novih volitev. Siegmund je v nedeljo po objavi volilne projekcije nemških televizij dejal, da so volivci AfD dali mandat in da si z vladanjem želijo začeti čim prej, poroča BBC. Toda ker AfD ni uspelo zagotoviti absolutne večine v zveznem parlamentu, bo morala sestaviti koalicijo, kar pa bi utegnilo biti zahtevno zlasti zaradi tradicionalnega t.i. požarnega zidu glede sodelovanja nemških strank s skrajno desnico. AfD kaže, da bo osvojila 39 sedežev v 83-članskem deželnem parlamentu, za absolutno večino pa bi jih potrebovala 42. Če bi poskusi oblikovanja vlade propadli, je Siegmund omenil tudi možnost novih volitev v Saški-Anhaltu. Doslej vladajoča Krščansko-demokratska unija (CDU) je po neuradnih rezultatih osvojila 17,2 odstotka glasov, kar je najslabši rezultat CDU na deželnih volitvah v Saški-Anhaltu doslej. V Primerjavi s prejšnjimi volitvami leta 2021 je izgubila okoli 20 odstotkov podpore. Parlamentarni prag v zvezni deželi na vzhodu Nemčije so prestopile tudi leve stranke, in sicer so po podatkih britanskega BBC Socialdemokrati (SPD) osvojili 9,3, Zeleni 8,9 in Levica 8,6 odstotka glasov. V parlament se je uvrstilo tudi populistično Zavezništvo Sahre Wagenknecht (BSW) s 5,3 odstotka glasov, ki bi lahko bilo jeziček na tehtnici pri oblikovanju deželne vlade pod taktirko AfD. Stranki si delita stališča glede migracij in nasprotovanja nemške podpore Ukrajini.
language
slv
published at
2026-09-07T05:03:20
source
Večer
title
AfD v Saški-Anhalt kljub prepričljivi zmagi ni osvojila absolutne večine
url
https://vecer.com/svet/afd-v-saski-anhalt-kljub-prepricljivi-zmagi-ni-osvojila-absolutne-vecine-10426296
article order
24
body
Po 95,1 odstotka preštetih glasov je v nemški zvezni deželi prepričljivo slavila zmago patriotska stranka AfD (Alternativa za Nemčijo). Dobila je več kot 44 odstotkov glasov. Ob 18.uri so se zaprla volišča v zvezni deželi Saška-Anhalt. Po zadnjih podatkih in po 95,1 odstotka preštetih glasovih je AfD dobila 44,6 odstotka glasov. Sledi CDU (krščanski demokrati) s 16,9 odstotka. Druge stranke so prejele: Socialni demokrati - SPD (9,1 odstotka), Zeleni (8,9 odstotka), Levica (8,4 odstotka), v parlament se je prebilo tudi Zavezništvo Sahre Wagenknecht (BSW) s 5,2 odstotka. Glede na to, da so stranke CDU, SPD, Zeleni in Levica napovedale, da z AfD ne bodo šle v koalicijo, BSW pa se še ni dokončno izrekla, bo katerakoli stran težko sestavila (stabilno) deželno vlado. Kot zdaj kaže, je najbolj realna manjšinska vlada AfD s parlamentarno podporo BSW. Vzporedne volitve skoraj povsem zadele volilni rezultat Po poročanju Westdeutscher Rundfunk Köln (WDR), ki se sklicuje na napovedi Infratest dimap (vzporedne volitve je agencija opravila za televizijo ARD), je na vzporednih volitvah, ki so bile objavljene takoj po zaprtju volišč, AfD dobila 44,5 odstotka glasov. CDU je veliko izgubila. Dobila je le 18,5 odstotka. Sledijo ji Levica z 9,5 odstotka, Zeleni z devetimi odstotki, SPD z osmimi odstotki in BSW s 5 odstotki. FDP naj ne bi prestopila parlamentarnega praga. Volilna udeležba je bila rekordna. Rezultati vzporednih volitev, ki jih je opravila televizija ZDF, so podobni. Prepričljivo je zmagala AfD (44 odstotkov), CDU je dobila 18,5 odstotka glasov, sledijo pa: Levica in SDP po devet odstotkov in Zeleni (8,5 odstotka). Izjemno visoka volilna udeležba v zvezni deželi Saška-Anhalt je koristila predvsem stranki AfD. Glede na analizo ARD so volivci, ki na zadnjih deželnih volitvah niso oddali svojega glasu, večinoma glasovali za stranko AfD. Stranka je posledično pridobila približno 157.000 glasov. Nadaljnjih 83.000 glasov se je preusmerilo od CDU k stranki AfD. Po podatkih ZDF je bila volilna udeležba 80-odstotna, kar je bistveno več kot 60,3-odstotna udeležba na zadnjih deželnih volitvah leta 2021. Krizni sestanek vodstva CDU Čeprav so vse ankete kazale na zmago AfD, so predvsem v CDU (krščanski demokrati) in SDP (socialni demokrati) pričakovali, da bo rezultat na volilni dan za njih ugodnejši. Po poročanju Tagesspiegla je vodstvo CDU že sklicalo krizni sestanek. V Hišo Konrada Adenauerja, kjer je sedež stranke, so že prišli Manuel Hagel, Daniel Peters in Philipp Amthor. Pridružil se je tudi zvezni kancler Friedrich Merz. Policija po zmagi AfD pričakuje levičarske izgrede, zato so iz Berlina prišle dodatne policijske enote. Po prestolnici zvezne dežele patruljirajo policisti, tako v uniformah kot v civilu. Tiskovni predstavnik policije je po poročanju nemških medijev povedal, da je policija po 18. uri pripravljena na "široko paleto scenarijev", vendar ni navedel nobenih konkretnih podrobnosti. Prvi odzivi Nemški Welt poroča, da je kanclerski kandidat AfD za vodenje deželne vlade Ulrich Siegmund v intervjuju za MDR dejal: "Tako se ne more nadaljevati. V tej državi potrebujemo korenito politično spremembo. Kot demokrat bom vedno ponudil roko vsem silam, ki bodo prispevale k političnemu preobratu v naši državi. Vendar kompromisa ne bo." Trenutno ne vidi nobenega koalicijskega partnerja, saj mora CDU premisliti, ali želi še naprej postajati kopija Levice ali Zelenih. Generalni sekretar SPD Tim Klüssendorf je izrazil zadovoljstvo z rezultatom socialnih demokratov. "Naš rezultat velja; delamo svoj del, da zagotovimo, da lahko oblikujemo drugačno večino," je Klüssendorf dejal za ZDF. Vendar je poudaril, da bo glede na rezultat oblikovanje vlade "zelo, zelo težko". "Mislim, da je jasno, da bi si vsi želeli boljši rezultat v vseh pogledih," je dejal vodilni kandidat CDU in aktualni predsednik deželne vlade Sven Schulze. Čestital je AfD, zmagovalki volitev. "Tudi mi v CDU se bomo morali soočiti s tem rezultatom." Zahvalil se je volivcem. "Nekateri pravijo, da je to črn dan za Saško-Anhalt. Jaz pravim: To je demokracija." Schulze je pohvalil visoko volilno udeležbo. Dejal je, da je zdaj na tistih, ki nosijo odgovornost v deželnem parlamentu, pa tudi zunaj njega, "da se s tem spopadejo in prepoznajo znake". Zvezni predsednik Zelenih Felix Banaszak je dober nastop svoje stranke interpretiral kot mandat za preprečitev skrajno desničarske enostrankarske vlade. Za ZDF je povedal, da so Zeleni v zadnjih tednih postali "projekcijsko platno, kraj upanja". "Ta volilni izid ni poziv k prebujanju ljudi, temveč obračun - zlasti s politiko zvezne vlade," je ocenil predsednik FDP Wolfgang Kubicki. "Vsi so poklicani, da izid sprejmejo z ustrezno ponižnostjo. Tudi tisti, ki nocoj čutijo, da prekipevajo od energije." Pozval je k zaupanju v demokratični pravni sistem, za katerega verjame, da se lahko spopade z izidom iz Saške-Anhalt. Vodilna kandidatka stranke BSW Claudia Wittig je izrazila odprtost za sodelovanje z AfD pri političnih vprašanjih. "Vedno se bomo odločali na podlagi vprašanj," je Wittig povedala za ARD. Dodala je, da obstajajo teme, kot je politika cen energije, "ki jih je mogoče obravnavati skupaj z AfD", medtem ko pri drugih vprašanjih "morda ni toliko skupnih točk". Rekordno število novinarjev Volitve v zvezni deželi, ki ima 2,1 milijona prebivalcev in 1,7 milijona volilnih upravičencev, spremlja nenavadno veliko domačih in tujih novinarjev. Po podatkih deželnega parlamenta v Magdeburgu je bilo pred nedeljo akreditiranih okoli 800 novinarjev iz Nemčije in tujine. Med njimi je uradno prijavljenih približno 70 tujih reporterjev (iz Evrope, ZDA, Kanade, Kitajske, Tajvana in drugod). Prelomne volitve tudi za zveznega kanclerja Merza (CDU) Volitve v deželi Saška-Anhalt so pomembne, ker rezultat utegne vplivati v zveznih deželah Mecklenburg-Predpomorjanska in Berlinu. Tam bodo deželne volitve 20. septembra. V prvi je po anketah najmočnejša stranka SDP, v Berlinu pa CDU. Rezultat volitev bo tudi močno vplival na položaj zveznega kanclerja Friedricha Merza (CDU), ki se sooča z nezadovoljstvom znotraj stranke. Veliko komentatorjev meni, da bo v primeru slabega rezultata prisiljen odstopiti, kar bo vplivalo tudi na položaj Nemčije v Evropski uniji. Kdo bo lahko sestavil deželno vlado Kako bo sestavljena deželna vlada, še ni povsem jasno. Da koalicije ne bodo sestavljale skupaj z domoljubno AfD so že napovedale stranke CDU (EPP), Levica (Levica), SDP (S&D), Zeleni (Zeleni/EFA) in FDP (Renew Europe), medtem ko Zavezništvo Sahre Wagenknecht ne izključuje možnosti, da bi oblikovali koalicijo z AfD, če bodo imeli skupaj dovolj glasov. Premier dežele Saška-Anhalt in vodilni kandidat CDU Sven Schulze je ob oddaji svojega glasu v glavnem mestu dežele Magdeburgu posvaril pred prevzemom oblasti s strani AfD. Čeprav bi bila koalicija med CDU in AfD povsem naravna, se bolj nagiba k temu, da bi koalicijo sestavil tudi s skrajno levico, če bi bilo to potrebno. Nekako v smislu, ki ga poznamo tudi v Sloveniji: Samo da ni AfD. Primerjava ekonomskih programov Če sledimo ekonomskim programom, so prostotržno usmerjene politične stranke FDP (edina stranka, ki se dosledno sklicuje na klasično liberalna načela; prosti trg plus vitka država), AfD (prostotržno usmerjena politična stranka, ki zaradi protekcionizma ni povsem ekonomsko liberalna) in CDU (zavezana "socialni tržni ekonomiji", kar je kompromis med liberalizmom in socialno državo). V spodnji tabeli je umetna inteligenca primerjala ekonomske programe in ocenila, v kakšni meri se skladajo z načeli klasičnega ekonomskega liberalizma. Levičarsko vandaliziranje Člani AfD so bili v zadnjih dneh večkrat fizično napadeni. Poročali smo, da je levičarski skrajnež člane in simpatizerje AfD, ki so bili na predvolilni stojnici, polil s strupenim razkužilom (devet ljudi je bilo poškodovanih), na sam volilni dan pa je bila pisarna AfD v okrožju Vorpommern-Rügen tarča vandalizma. Po besedah policijskega tiskovnega predstavnika je patrulja v nedeljo zjutraj odkrila, da so bila okna pisarne v Stralsundu poškropljena z grafiti. Po besedah Daria Seiferta, generalnega sekretarja stranke AfD za Mecklenburg-Predpomorjansko in člana okrožnega sveta Vorpommern-Rügen, je v stavbi pisarna frakcije okrožnega sveta. Policijski tiskovni predstavnik je izjavil, da obstaja sum političnega motiva, zato primer obravnava Služba Druge politične stranke niso bile deležne takšnih napadov kot AfD.
language
slv
published at
2026-09-06T22:18:39
source
Tednik Demokracija
title
V zvezni deželi Saška-Anhalt prepričljiva zmaga patriotske Alternative za Nemčijo (AfD)
url
https://demokracija.si/fokus/v-zvezni-dezeli-saska-anhalt-prepricljiva-zmaga-patriotske-alternative-za-nemcijo-afd/

source scope

analyzed source count

omitted articles

article order
12
body
Na deželnih volitvah v nemški zvezni deželi Saška-Anhalt je največ glasov dobila skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD). Po predhodnih uradnih rezultatih je zanjo glasovalo 43,8 odstotka volivcev, s čimer je stranka več kot podvojila svoj rezultat s prejšnjih deželnih volitev leta 2021, na katerih je prejela 20,8 odstotka vseh glasov. Kljub zgodovinskemu uspehu pa AfD nima dovolj poslancev za samostojno oblikovanje deželne vlade. Deželni parlament Saške-Anhalt ima 83 sedežev. AfD naj bi jih po trenutnih izračunih osvojila 39, za absolutno večino pa bi jih potrebovala 42. To pomeni, da bo morala za oblikovanje vlade poiskati podporo drugih strank, kar bo za AfD zelo zahtevna naloga, saj druge stranke sodelovanje z AfD večinoma zavračajo. Vodja stranke v Saški-Anhaltu Ulrich Siegmund je že nakazal, da bi lahko v primeru neuspešnih pogajanj prišlo tudi do novih volitev. Velik padec CDU Največji poraz je doživela doslej vladajoča Krščansko-demokratska unija (CDU), ki jo na zvezni ravni vodi kancler Friedrich Merz. CDU je prejela 17,2 odstotka glasov in bo imela 15 sedežev. To je njen najslabši rezultat na deželnih volitvah v Saški-Anhaltu doslej. V primerjavi z letom 2021 je izgubila skoraj 20 odstotnih točk podpore (takrat jih je prejela 37,1 %). Poraz je še izrazitejši pri neposrednih mandatih: kandidati CDU niso zmagali v nobenem od 41 volilnih okrajev. Kandidati AfD so medtem osvojili 38 okrajev, preostale tri pa je dobila Levica. Rezultat zato predstavlja pomemben politični udarec za Merza in njegovo CDU. Kako bo videti novi deželni parlament? Poleg AfD in CDU bodo v 83-članskem parlamentu zastopane še štiri stranke. Socialdemokratska stranka Nemčije (SPD) je prejela 9,3 odstotka glasov in bo imela osem poslancev. Zeleni so osvojili 8,9 odstotka in prav tako osem sedežev, Levica pa 8,6 odstotka in osem poslanskih sedežev. V parlament se je uspelo prebiti tudi Zavezništvu Sahre Wagenknecht (BSW), ki je prejelo 5,3 odstotka glasov in pet sedežev. Svobodnim demokratom (FDP) s 2,6 odstotka glasov petodstotnega praga ni uspelo prestopiti. Prav BSW bi lahko imelo pomembno vlogo pri iskanju parlamentarne večine. Stranka ima z AfD skupna stališča predvsem pri vprašanjih migracij in nasprotovanju nadaljnji nemški podpori Ukrajini, vendar je vodja BSW Sahra Wagenknecht možnost koalicije z AfD zavrnila. Rekordna volilna udeležba Volitve so zaznamovale tudi zelo visoke udeležbe. Glasovalo je skoraj 78 odstotkov volilnih upravičencev, kar je najvišja volilna udeležba v Saški-Anhaltu po ponovni združitvi Nemčije leta 1990. Zmaga AfD ima širši pomen od samega rezultata v eni nemški zvezni deželi. Če bi stranki uspelo sestaviti vlado, bi bil to prvi primer po drugi svetovni vojni, da bi skrajno desna stranka prevzela oblast na ravni katere od 16 nemških zveznih dežel. Deželna vlada ima med drugim pomembne pristojnosti na področjih policije, šolstva in kulture. AfD je sicer posebej močna v vzhodnem delu Nemčije, njen rezultat v Saški-Anhaltu pa predstavlja tudi dodaten pritisk na zvezno politično raven. Stranka svojo kampanjo med drugim gradi na strožji migracijski politiki, izgonu nezakonitih migrantov ter nasprotovanju finančni podpori Ukrajini in sankcijam proti Rusiji. Za zdaj tako ostaja ključno vprašanje, ali bo AfD kljub volilni zmagi uspela priti do oblasti. Rezultat ji je prinesel močan mandat in največji delež glasov, vendar ji do samostojne večine manjkajo trije sedeži. Zaradi zavračanja sodelovanja z AfD s strani večine drugih strank bodo pogajanja o novi deželni vladi zahtevna, možnost novih volitev pa zato ostaja odprta.
language
slv
published at
2026-09-07T10:09:19
source
Domovina
title
AfD z zgodovinsko zmago v Saški-Anhaltu, a brez večine za samostojno vlado
url
https://www.domovina.je/afd-z-zgodovinsko-zmago-v-saski-anhaltu-a-brez-vecine-za-samostojno-vlado
article order
47
body
Skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD) je na današnjih volitvah v vzhodni zvezni deželi Saška-Anhalt prepričljivo zmagala. Kot kažejo volilne projekcije nemških televizij, naj bi dobila 44,5 odstotka glasov. Po navedbah nemške tiskovne agencije dpa sicer ostaja negotovo, ali bo stranka dosegla večino, ki ji bo omogočila vladanje. Na drugo mesto naj bi se uvrstili doslej vladajoči krščanski demokrati (CDU) z 18,5 odstotka glasov, za njimi pa Levica z 9,5 odstotka, Zeleni z 9 odstotki, Socialdemokrati (SPD) z 8 odstotki ter Zavezništvo Sahre Wagenknecht s 5 odstotki. Liberalna FDP naj bi dobila le dva odstotka glasov. 39 sedežev za AfD Če bodo ti izidi potrjeni, bo to pomenilo 39 sedežev za AfD v 83-članskem deželnem parlamentu, medtem ko je za absolutno večino potrebnih 42. CDU kaže na 16 sedežev, Levica in Zeleni naj bi jih dobili po 8, SPD 7, Zavezništvo Sahre Wagenknecht pa 5. Vodja AfD v zvezni deželi Ulrich Siegmund je ob tem za televizijsko hišo ARD dejal, da trenutno "sicer še ni mogoče reči, ali bom predsednik vlade Saške-Anhalt, a zgodovino smo že spisali". Na vprašanje o morebitnem povolilnem sodelovanju s CDU je dejal, da "je glavna težava v tem, da druge politične sile z nami nočejo sodelovati". "Jasno je, da vladanje zahteva občutek odgovornosti do države, vendar o migracijski politiki ni mogoče sklepati kompromisov," je dodal. "Ne sodelujemo z ekstremisti in predvsem ne s skrajnimi desničarji," pa je za ARD projekcije izidov komentirala generalna sekretarka CDU Franziska Hoppermann. Na prejšnjih deželnih volitvah leta 2021 je CDU dobila 37,1 odstotka glasov, deželo pa vodi v koaliciji z FDP in levosredinsko SPD. Medtem ko je AfD v primerjavi z zadnjimi volitvami sodeč po projekcijah pridobila 23,7 odstotne točke, je CDU izgubila 18,6 odstotne točke. SPD naj bi obdržala približno enako podporo, Zeleni so pridobili tri odstotne točke, Zavezništvo Sahre Wagenknecht pa pet odstotnih točk. FDP naj bi izgubila 4,4 odstotne točke, Levica pa 1,5 odstotne točke.
language
slv
published at
2026-09-06T17:05:24
source
Slovenske Novice
title
Na volitvah v nemški zvezni deželi prepričljivo zmagala skrajno desna stranka AfD
url
https://slovenskenovice.delo.si/novice/svet/na-volitvah-v-nemski-zvezni-dezeli-prepricljivo-zmagala-skrajno-desna-stranka-afd
article order
38
body
Stranka Alternativa za Nemčijo (AfD) je po davi objavljenih začasnih neuradnih izidih volitev na deželnih volitvah v Saški-Anhalt zmagala s 43,8 odstotka glasov. Če bodo poskusi oblikovanja vlade neuspešni, saj stranki ni uspelo zagotoviti absolutne večine, je vodja AfD v Saški-Anhalt Ulrich Siegmund omenil možnost novih volitev. Siegmund je v nedeljo po objavi volilne projekcije nemških televizij dejal, da so volivci AfD dali mandat in da si z vladanjem želijo začeti čim prej, poroča BBC. Toda ker AfD ni uspelo zagotoviti absolutne večine v zveznem parlamentu, bo morala sestaviti koalicijo, kar pa bi utegnilo biti zahtevno zlasti zaradi tradicionalnega t.i. požarnega zidu glede sodelovanja nemških strank z desnico. Ulrich Siegmund Foto: Reuters Doslej vladajoča Krščansko-demokratska unija (CDU) je po neuradnih rezultatih osvojila 17,2 odstotka glasov, kar je najslabši rezultat CDU na deželnih volitvah v Saški-Anhaltu doslej. V Primerjavi s prejšnjimi volitvami leta 2021 je izgubila okoli 20 odstotkov podpore. Parlamentarni prag v zvezni deželi na vzhodu Nemčije so prestopile tudi leve stranke, in sicer so po podatkih britanskega BBC Socialdemokrati (SPD) osvojili 9,3, Zeleni 8,9 in Levica 8,6 odstotka glasov. V parlament se je uvrstilo tudi populistično Zavezništvo Sahre Wagenknecht (BSW) s 5,3 odstotka glasov, ki bi lahko bilo jeziček na tehtnici pri oblikovanju deželne vlade pod taktirko AfD. Stranki si delita stališča glede migracij in nasprotovanja nemške podpore Ukrajini.
language
slv
published at
2026-09-07T05:01:45
source
SiOL
title
AfD v Saški-Anhalt kljub prepričljivi zmagi ni osvojila absolutne večine
url
https://siol.net/novice/svet/afd-v-saski-anhalt-kljub-prepricljivi-zmagi-ni-osvojila-absolutne-vecine-700778
article order
55
body
Še pred nekaj leti je bil izven dežele Saške-Anhalt skoraj neznan, danes pa je Ulrich Siegmund eden najbolj izpostavljenih obrazov nemške skrajne desnice. Nekdanji prodajalec osvežilcev zraka je med pandemijo zaslovel na TikToku, zdaj pa je postal ključni obraz zgodovinskega uspeha Alternative za Nemčijo (AfD). Nemški tednik Der Spiegel ga je označil celo za "najnevarnejšega človeka v Nemčiji". Ulrich Siegmund je v svoji zvezni deželi postal prava politična zvezda. Rad se fotografira s podporniki, podpisuje avtograme, se rokuje z volivci in si zapomni njihova imena. Na predvolilnih dogodkih ga spremljajo spletni vplivneži, njegovi privrženci pa v majicah z njegovim imenom vzklikajo: "Uli, Uli, Uli!" Za politika stranke, ki jo velik del nemškega političnega prostora obravnava kot skrajno desno, ima Siegmund nenavadno sproščen javni nastop. Prav v tem številni vidijo enega od razlogov za njegov uspeh: radikalne politične zahteve predstavlja z nasmehom, v dostopnem jeziku in brez agresivnega nastopa, ki je značilen za nekatere druge predstavnike skrajne desnice. Po prvih projekcijah je AfD na deželnih volitvah v Saški-Anhalt osvojila okoli 44,5 odstotka glasov, skoraj 24 odstotnih točk več kot na prejšnjih volitvah. CDU je medtem prejela okoli 18,5 odstotka glasov. Takšen rezultat predstavlja velik politični preobrat. AfD v svojih 13 letih obstoja namreč še nikoli ni sodelovala v vladi: niti na zvezni ravni niti v kateri od 16 nemških zveznih dežel. Druge večje stranke sodelovanje z njo zavračajo in vztrajajo pri tako imenovanem "požarnem zidu", s katerim želijo skrajno desnico zadržati zunaj oblasti. Če bi Siegmundu in njegovi stranki uspelo osvojiti absolutno večino sedežev v deželnem parlamentu v Magdeburgu, bi AfD lahko ta politični zid prvič obšla. Postala bi prva skrajno desna stranka po drugi svetovni vojni, ki bi samostojno vodila eno od nemških zveznih dežel. Rodil se je tik po združitvi Nemčije Siegmund se je rodil oktobra 1990, le tri tedne po ponovni združitvi Nemčije. Odraščal je v približno 10.000 prebivalcev velikem mestu Tangermünde v današnji Saški-Anhalt. Njegov oče je elektroinženir, mati pa je pred nekaj leti umrla v nesreči. Politika ni tuja niti njegovi družini, saj sta politično dejavna tudi njegov oče in brat. Pred vzponom v politiki je Siegmund med drugim prodajal osvežilce zraka in drugih dišav za prostore, pišejo tuji mediji. Toda njegovo politično zanimanje sega precej dlje v preteklost. Pri komaj 18 letih se je leta 2008 pridružil Krščansko-demokratski uniji (CDU). Kandidiral je celo za vodjo lokalne organizacije stranke, saj je želel, kot je takrat pojasnjeval, v politiko pritegniti več mladih. Na volitvah za položaj ni uspel. Leta 2014 je CDU zapustil in se pridružil AfD. Takrat je bila Alternativa za Nemčijo precej drugačna stranka kot danes. Pred veliko migrantsko krizo leta 2015 se je predstavljala predvsem kot gospodarsko liberalna in evroskeptična politična sila. Ko je bil Siegmund leta 2016 prvič izvoljen v deželni parlament, se je celo javno distanciral od "desničarskih ekstremističnih in nacionalističnih gibanj". Koronavirus ga je izstrelil med politične zvezde Njegov veliki politični preboj je prišel med pandemijo covida-19, ko je postal predstavnik AfD za zdravstveno politiko v Saški-Anhalt. Siegmund je hitro prepoznal moč družbenih omrežij, predvsem TikToka. V kratkih in sproščenih videoposnetkih je kritiziral obvezno nošenje mask, cepljenje in druge ukrepe oblasti. Vladne predpise je označeval za "neumnosti", opozarjal pa je tudi na domnevno širjenje strahu pred pandemijo. Njegovi posnetki so dosegli milijonsko občinstvo. Namesto jeznega in konfliktnega nastopa je protietablišmentska sporočila predstavljal z nasmehom in v pogovornem tonu. Prav ta kombinacija se je izkazala za izredno učinkovito. Po naslednjih deželnih volitvah je prevzel vodenje poslanske skupine AfD in postopoma postal eden najprepoznavnejših politikov stranke v vzhodni Nemčiji. Danes pri 35 letih predstavlja generacijo politikov, ki zelo dobro razumejo, kako tradicionalno politično kampanjo povezati s TikTokom in drugimi družbenimi omrežji. Prijazen obraz, radikalna politika Siegmund in njegovi sodelavci so svojo priljubljenost gradili tudi daleč od spletnih omrežij. Več mesecev so obiskovali lokalne festivale in javne tribune ter organizirali neposredna srečanja z državljani. Njegova posebnost je kontrast med političnimi stališči in javno podobo. Medtem ko zagovarja zelo ostro migracijsko in kulturno politiko, se javnosti predstavlja kot dostopen, sproščen in prijazen človek. Toda za všečno javno podobo se skriva precej ostrejši politični program. AfD v Saški-Anhalt napoveduje, da bi ob prevzemu oblasti že "prvi dan" začela izvajati deportacije migrantov. Posameznike z zavrnjenimi prošnjami za azil bi po načrtih stranke pridržali do deportacije, namesto da bi na odstranitev iz države čakali na prostosti. V deželi naj bi bilo približno 5000 ljudi, ki bi morali zapustiti Nemčijo. Siegmund podpira tudi koncept tako imenovane "remigracije", izraz, ki ga uporablja del evropske skrajne desnice za politiko množičnega vračanja oziroma izgona migrantov. V najbolj radikalnih interpretacijah tega koncepta se razprava razširja tudi na ljudi z migrantskim poreklom, ki že imajo nemško državljanstvo. Siegmund je povezan tudi s skrajno desno teorijo o "zamenjavi prebivalstva", po kateri naj bi obstajal načrt za postopno nadomeščanje domačega nemškega prebivalstva z migranti. Spremeniti želijo tudi kulturo in šolstvo Morebitna oblast AfD pa ne bi posegla samo na področje migracij. Stranka želi uvesti "novo, domoljubno kulturno politiko" in nasprotuje javnemu financiranju vsebin, ki jih sama označuje za "protinemško umetnost in kulturo". Siegmund napoveduje tudi ukinitev financiranja javnih radiotelevizij, AfD pa želi iz šol odstraniti LGBT-zastave ter več pozornosti nameniti nemškim nacionalnim simbolom. Zavzema se tudi za odpravo sankcij proti Rusiji, čeprav kot morebitni voditelj deželne vlade o tem ne bi mogel odločati, saj je zunanja politika v pristojnosti zvezne oblasti. Številne najpomembnejše načrte bi AfD zato lahko v celoti uresničila šele, če bi nekoč sodelovala tudi pri oblikovanju nemške zvezne vlade. Prevzem oblasti v Saški-Anhalt bi bil v tem pogledu predvsem pomemben prvi korak. Sodelavci s sporno preteklostjo Eden najbolj kontroverznih delov Siegmundove politične zgodbe so ljudje v njegovi neposredni bližini. Posebno pozornost vzbujajo povezave nekaterih njegovih sodelavcev z nekdanjo organizacijo Heimatstreue Deutsche Jugend (HDJ oziroma Nemška mladina, zvesta domovini), ki jo je nemško notranje ministrstvo leta 2009 prepovedalo. Organizacija je po navedbah nemških medijev otroke vzgajala v duhu nacionalsocialistične ideologije. Otroci so nosili uniforme, sodelovali pri obredih dviganja zastav, se učili rasnih teorij, pojavljali pa so se tudi nacistični simboli. Po poročanju Spiegla danes za Siegmunda dela več nekdanjih aktivistov HDJ. Med njimi naj bi bil Patrick Harr, tiskovni predstavnik poslanske skupine AfD v Saški-Anhalt in eden Siegmundovih najtesnejših sodelavcev. Kot nekdanjega člana organizacije mediji omenjajo tudi pravnega svetovalca AfD Laurensa Nothdurfta, s HDJ pa naj bi bila v preteklosti povezana še dva poslanca stranke. Siegmund tem povezavam ne pripisuje večjega pomena. Na vprašanja o preteklosti svojih sodelavcev odgovarja, da ga dogodki izpred 20 ali 30 let ne zanimajo. Polemike je sprožilo tudi neonacistično srečanje na kmetiji približno 50 kilometrov od doma Siegmundovega očeta. Udeleženci naj bi nosili bakle in peli himno Hitlerjeve mladine. Kmetija je v lasti kandidata AfD, s katerim naj bi bil Siegmund tesno povezan. Siegmund očitke zavrača in medijem očita pretiravanje. Očitki o nepotizmu, izjave o holokavstu sprožile kritike Nad Siegmundom visi tudi očitek o nepotizmu. Njegov oče je kot svetovalec drugega poslanca AfD po navedbah nemških medijev prejemal okoli 100.000 evrov na leto. Afera Siegmundove priljubljenosti očitno ni bistveno zmanjšala. Prav nasprotno: njegov politični vpliv je še naprej rasel. Siegmund je polemike sprožil tudi z nekaterimi svojimi izjavami. V pogovoru za Politico je na vprašanje, ali je bil holokavst najhujši zločin proti človeštvu, dejal, da si o tem "ne upa soditi", saj po njegovem ni mogoče poznati celotne zgodovine človeštva. Prav tako se ni jasno distanciral od privržencev, ki so njegovo ime skandirali na način, ki je spominjal na nacistični pozdrav "Sieg Heil". Deželni urad za zaščito ustave je AfD v Saški-Anhalt označil za skrajno desno organizacijo. Oblasti stranki med drugim očitajo zagovarjanje koncepta državljanstva, ki temelji na etničnem poreklu in naj bi bil v nasprotju z nemško ustavno ureditvijo. AfD obtožbe o ekstremizmu zavrača in jih označuje za politično motivirane.
language
slv
published at
2026-09-06T20:02:50
source
Svet24
title
Od prodajalca osvežilcev do "najnevarnejšega človeka v Nemčiji"
url
https://svet24.si/novice/tujina/afd-sigmund-urlich-1924415

omitted source count

total source count