MedVrsticami

Slovenija ob svetovnem dnevu: Samomorilni količnik upada, a je nad EU povprečjem 9.9.2026

Analizirano 10 od 11 virov Slovenščina

Ob svetovnem dnevu preprečevanja samomora, 10. septembra, so Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), Slovenski center za raziskovanje samomora in Slovensko združenje za preprečevanje samomora predstavili podatke o samomorih v Sloveniji. Leta 2025 je zaradi samomora umrlo 336 ljudi (261 moških in 75 žensk), kar je 22 manj kot leto prej. Samomorilni količnik je znašal 15,77 na 100.000 prebivalcev, kar je najmanj v zadnjih desetih letih, a še vedno precej nad evropskim povprečjem (nekaj nad 10). Dolgoročni trendi kažejo upadanje umrljivosti v vseh starostnih skupinah in regijah, z izjemo Pomurske in Jugovzhodne Slovenije, kjer stagnira. Moški ostajajo štirikrat bolj ogroženi kot ženske, najbolj pa so prizadeti starejši. Strokovnjaki poudarjajo pomen odprtega pogovora, zmanjševanja stigme in dostopne pomoči. Center za psihološko svetovanje Posvet je leta 2025 opravil 8743 svetovanj (17 % več kot leto prej), medtem ko je Slovenski center za raziskovanje samomora v zadnjem letu in pol usposobil približno 1200 zunanjih strokovnjakov za izvajanje preventivnih delavnic za mlade. O svoji izkušnji je javno spregovoril tudi igralec Simon Šerbinek, ki je pred 30 leti poskušal storiti samomor. Ob svetovnem dnevu so napovedali tudi uvedbo medijske nagrade Papageno za odgovorno poročanje o samomoru.

Infografika

image url: /static/img/infographics/spa-4335599_sl_341084346a350f95.webp

Analiza trditev

Trditev	Ključne razlike	STA	RTV Slovenija	24ur	Delo	N1	SiOL	Žurnal24	Svet24	Kozjansko.info	primorske.si
V zadnjih 20 do 30 letih je umrljivost zaradi samomora v Sloveniji precej upadla.	Večina potrjuje upad, a časovna obdobja se razlikujejo (10–30 let).	Delno: Članek omenja trend upadanja v zadnjem desetletju.	Da: Članek navaja to informacijo kot spodbuden podatek.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja upad za več kot 30 odstotkov v zadnjih dveh desetletjih.	Da: Članek navaja točno to trditev kot spodbuden podatek.	Da: Članek dobesedno potrjuje ta podatek.	Delno: Članek omenja trend upadanja v desetletnem obdobju.	Da: Članek potrjuje dolgoročni upad umrljivosti.	Delno: Članek omenja upad v zadnjem desetletju in Savinjski regiji.	Delno: Članek omenja upad v zadnjih dveh desetletjih.
Samomorilni količnik v Sloveniji je leta 2025 znašal 15,77 na 100.000 prebivalcev.	Viri podatek navajajo za preteklo leto, ne za 2025.	Ni omenjeno	Delno: Članek navaja ta podatek za preteklo leto, ne za leto 2025.	Ni omenjeno	Delno: Članek navaja podatek 15,77 za "lani", ne navaja leta 2025.	Delno: Članek navaja vrednost 15,77 za preteklo leto.	Delno: Članek navaja podatek 15,77 za "lani", leto 2025 ni navedeno.	Da: Članek navaja točno to vrednost za preteklo leto.	Da: Podatek je eksplicitno naveden v članku.	Da: Podatek je eksplicitno naveden v prvem odstavku.	Da: Podatek je eksplicitno naveden.
Leta 2025 je v Sloveniji zaradi samomora umrlo 336 ljudi, od tega 261 moških in 75 žensk.	Večina virov podatke navaja za "lani", ne za 2025.	Ni omenjeno	Delno: Članek navaja te podatke za preteklo leto, ne za leto 2025.	Delno: Članek navaja 336 umrlih, a ne potrdi leta 2025 ali razmerja po spolu.	Delno: Članek navaja te podatke za "lani", ne navaja eksplicitno leta 2025.	Delno: Članek navaja 261 moških in 75 žensk, skupaj 336, a se nanaša na lani.	Delno: Članek navaja te podatke za "lani", leto 2025 ni eksplicitno navedeno.	Delno: Članek navaja 261 moških in 75 žensk, skupno število 336 ni eksplicitno zapisano.	Da: Podatki so navedeni v besedilu članka.	Da: Podatki so navedeni v prvem odstavku članka.	Da: Podatki so navedeni v članku.
Center za psihološko svetovanje Posvet je v letu 2025 opravil 8.743 svetovanj, kar je 17 odstotkov več kot leto prej.	Več virov podatke pripisuje drugim organizacijam, ne Posvetu.	Ni omenjeno	Delno: Članek navaja te številke za preteklo leto, ne za leto 2025.	Ni omenjeno	Delno: Članek navaja te podatke za "lani", ne navaja eksplicitno leta 2025.	Delno: Članek navaja te številke za Slovensko združenje za preprečevanje samomora.	Delno: Članek navaja te številke za "Slovensko združenje za preprečevanje samomora", ne za Posvet.	Da: Članek navaja te podatke v izjavi Sama Mirta Kavška.	Da: Podatki so navedeni v razdelku o centru Posvet.	Ni omenjeno	Da: Podatek je naveden v izjavi Sama Mirta Kavška.
Število samomorov v Sloveniji upada, vendar je samomorilni količnik še vedno nad evropskim povprečjem.	Večina potrjuje, Žurnal24 in Kozjansko.info izpuščata evropsko primerjavo.	Da: Članek potrjuje trend upadanja in nadpovprečen količnik.	Da: Članek potrjuje upad števila in višji količnik od evropskega.	Da: Članek navaja zmanjševanje števila in nadpovprečje v EU.	Da: Članek potrjuje upad števila in nadpovprečno umrljivost.	Da: Članek potrjuje dolgoročni trend upadanja in nadpovprečen količnik.	Da: Članek potrjuje trend upadanja in nadpovprečen količnik.	Delno: Članek potrjuje upad števila samomorov, a ne omenja evropskega povprečja.	Da: Članek potrjuje upad števila samomorov in nadpovprečen količnik.	Delno: Članek potrjuje upad, a ne omenja evropskega povprečja.	Da: Članek potrjuje upad števila in nadpovprečno umrljivost.
Moški v Sloveniji zaradi samomora umirajo približno štirikrat pogosteje kot ženske.	Večina virov podpira trditev, a Delo in primorske.si navajata nižje razmerje (3,4).	Ni omenjeno	Da: Članek izrecno navaja to razmerje.	Ni omenjeno	Delno: Članek navaja razmerje 3,4-krat pogosteje.	Da: Članek eksplicitno navaja to razmerje.	Da: Članek izrecno navaja to razmerje.	Da: Članek izrecno navaja to razmerje.	Da: Članek navaja to razmerje s citatom Saške Roškar.	Da: Članek navaja 261 moških in 75 žensk, kar je razmerje okoli 3,5.	Delno: Članek navaja razmerje 3,4, kar je manj kot štirikrat.
Trend upadanja samomora se nakazuje v vseh slovenskih regijah, razen v Pomurski in Jugovzhodni, kjer stagnira.	Večina virov potrjuje, STA in 24ur ne omenjata.	Ni omenjeno	Da: Članek dobesedno navaja te regije kot izjemi pri trendu upadanja.	Ni omenjeno	Delno: Članek navaja, da skozi daljše obdobje v teh dveh regijah ni upada.	Da: Članek navaja točno to ugotovitev za desetletno obdobje.	Da: Članek dobesedno potrjuje to ugotovitev.	Da: Članek dobesedno potrjuje to ugotovitev.	Da: Članek navaja te specifične regije glede stagnacije trenda.	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Najbolj ogrožena starostna skupina za samomor so starejši, zlasti moški.	Večina virov potrjuje, nekateri ne omenjajo.	Ni omenjeno	Da: Članek potrjuje, da so starejši, zlasti moški, najbolj ogroženi.	Ni omenjeno	Da: Članek izpostavlja moške in starejše prebivalce kot bolj ogrožene.	Da: Članek potrjuje, da količnik s starostjo narašča, zlasti pri moških.	Da: Članek navaja, da so starejši najbolj ogroženi, zlasti moški.	Ni omenjeno	Da: Članek izpostavlja starejše moške kot najbolj ogrožene.	Da: Članek navaja, da stopnja narašča s starostjo (65+).	Ni omenjeno
Pogovor o samomorilnih mislih ne povečuje njihove prisotnosti ali pojavnosti.	Večina virov trditve ne omenja, le Žurnal24 in Primorske.si jo podpirata.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Članek to izrecno navaja kot sporočilo strokovnjakov.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Članek to izrecno navaja.
Simon Šerbinek je javno spregovoril o svojem poskusu samomora pred 30 leti in pozval k iskanju pomoči.	Le Žurnal24 in Svet24 potrjujeta trditev, ostali je ne omenjajo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Članek potrjuje njegovo izpoved in poziv k pomoči.	Da: Članek omenja njegovo izkušnjo pred 30 leti in poziv k pomoči.	Ni omenjeno	Ni omenjeno
V Savinjski regiji je stopnja samomora leta 2025 znašala 20,6, kar je višje od slovenskega povprečja.	Edini vir, ki trditev omenja, je Kozjansko.info; ostali je ne navajajo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Podatek je naveden v tretjem odstavku.	Ni omenjeno
Savinjska regija je desetletja imela najvišjo stopnjo samomora, vendar se je trend obrnil z ustanovitvijo skupine Tu smo zate.	Edini vir, ki trditev omenja, jo podpira; ostali jo ignorirajo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Članek potrjuje visoko stopnjo in vpliv skupine na trend.	Ni omenjeno

claims

V zadnjih 20 do 30 letih je umrljivost zaradi samomora v Sloveniji precej upadla.
Samomorilni količnik v Sloveniji je leta 2025 znašal 15,77 na 100.000 prebivalcev.
Leta 2025 je v Sloveniji zaradi samomora umrlo 336 ljudi, od tega 261 moških in 75 žensk.
Center za psihološko svetovanje Posvet je v letu 2025 opravil 8.743 svetovanj, kar je 17 odstotkov več kot leto prej.
Število samomorov v Sloveniji upada, vendar je samomorilni količnik še vedno nad evropskim povprečjem.
Moški v Sloveniji zaradi samomora umirajo približno štirikrat pogosteje kot ženske.
Trend upadanja samomora se nakazuje v vseh slovenskih regijah, razen v Pomurski in Jugovzhodni, kjer stagnira.
Najbolj ogrožena starostna skupina za samomor so starejši, zlasti moški.
Pogovor o samomorilnih mislih ne povečuje njihove prisotnosti ali pojavnosti.
Simon Šerbinek je javno spregovoril o svojem poskusu samomora pred 30 leti in pozval k iskanju pomoči.
V Savinjski regiji je stopnja samomora leta 2025 znašala 20,6, kar je višje od slovenskega povprečja.
Savinjska regija je desetletja imela najvišjo stopnjo samomora, vendar se je trend obrnil z ustanovitvijo skupine Tu smo zate.

key differences

Center za psihološko svetovanje Posvet je v letu 2025 opravil 8.743 svetovanj, kar je 17 odstotkov več kot leto prej.: Več virov podatke pripisuje drugim organizacijam, ne Posvetu.
Leta 2025 je v Sloveniji zaradi samomora umrlo 336 ljudi, od tega 261 moških in 75 žensk.: Večina virov podatke navaja za "lani", ne za 2025.
Moški v Sloveniji zaradi samomora umirajo približno štirikrat pogosteje kot ženske.: Večina virov podpira trditev, a Delo in primorske.si navajata nižje razmerje (3,4).
Najbolj ogrožena starostna skupina za samomor so starejši, zlasti moški.: Večina virov potrjuje, nekateri ne omenjajo.
Pogovor o samomorilnih mislih ne povečuje njihove prisotnosti ali pojavnosti.: Večina virov trditve ne omenja, le Žurnal24 in Primorske.si jo podpirata.
Samomorilni količnik v Sloveniji je leta 2025 znašal 15,77 na 100.000 prebivalcev.: Viri podatek navajajo za preteklo leto, ne za 2025.
Savinjska regija je desetletja imela najvišjo stopnjo samomora, vendar se je trend obrnil z ustanovitvijo skupine Tu smo zate.: Edini vir, ki trditev omenja, jo podpira; ostali jo ignorirajo.
Simon Šerbinek je javno spregovoril o svojem poskusu samomora pred 30 leti in pozval k iskanju pomoči.: Le Žurnal24 in Svet24 potrjujeta trditev, ostali je ne omenjajo.
Trend upadanja samomora se nakazuje v vseh slovenskih regijah, razen v Pomurski in Jugovzhodni, kjer stagnira.: Večina virov potrjuje, STA in 24ur ne omenjata.
V Savinjski regiji je stopnja samomora leta 2025 znašala 20,6, kar je višje od slovenskega povprečja.: Edini vir, ki trditev omenja, je Kozjansko.info; ostali je ne navajajo.
V zadnjih 20 do 30 letih je umrljivost zaradi samomora v Sloveniji precej upadla.: Večina potrjuje upad, a časovna obdobja se razlikujejo (10–30 let).
Število samomorov v Sloveniji upada, vendar je samomorilni količnik še vedno nad evropskim povprečjem.: Večina potrjuje, Žurnal24 in Kozjansko.info izpuščata evropsko primerjavo.

source analyses

24ur

Center za psihološko svetovanje Posvet je v letu 2025 opravil 8.743 svetovanj, kar je 17 odstotkov več kot leto prej.: Ni omenjeno
Leta 2025 je v Sloveniji zaradi samomora umrlo 336 ljudi, od tega 261 moških in 75 žensk.: Delno: Članek navaja 336 umrlih, a ne potrdi leta 2025 ali razmerja po spolu.
Moški v Sloveniji zaradi samomora umirajo približno štirikrat pogosteje kot ženske.: Ni omenjeno
Najbolj ogrožena starostna skupina za samomor so starejši, zlasti moški.: Ni omenjeno
Pogovor o samomorilnih mislih ne povečuje njihove prisotnosti ali pojavnosti.: Ni omenjeno
Samomorilni količnik v Sloveniji je leta 2025 znašal 15,77 na 100.000 prebivalcev.: Ni omenjeno
Savinjska regija je desetletja imela najvišjo stopnjo samomora, vendar se je trend obrnil z ustanovitvijo skupine Tu smo zate.: Ni omenjeno
Simon Šerbinek je javno spregovoril o svojem poskusu samomora pred 30 leti in pozval k iskanju pomoči.: Ni omenjeno
Trend upadanja samomora se nakazuje v vseh slovenskih regijah, razen v Pomurski in Jugovzhodni, kjer stagnira.: Ni omenjeno
V Savinjski regiji je stopnja samomora leta 2025 znašala 20,6, kar je višje od slovenskega povprečja.: Ni omenjeno
V zadnjih 20 do 30 letih je umrljivost zaradi samomora v Sloveniji precej upadla.: Ni omenjeno
Število samomorov v Sloveniji upada, vendar je samomorilni količnik še vedno nad evropskim povprečjem.: Da: Članek navaja zmanjševanje števila in nadpovprečje v EU.

Delo

Center za psihološko svetovanje Posvet je v letu 2025 opravil 8.743 svetovanj, kar je 17 odstotkov več kot leto prej.: Delno: Članek navaja te podatke za "lani", ne navaja eksplicitno leta 2025.
Leta 2025 je v Sloveniji zaradi samomora umrlo 336 ljudi, od tega 261 moških in 75 žensk.: Delno: Članek navaja te podatke za "lani", ne navaja eksplicitno leta 2025.
Moški v Sloveniji zaradi samomora umirajo približno štirikrat pogosteje kot ženske.: Delno: Članek navaja razmerje 3,4-krat pogosteje.
Najbolj ogrožena starostna skupina za samomor so starejši, zlasti moški.: Da: Članek izpostavlja moške in starejše prebivalce kot bolj ogrožene.
Pogovor o samomorilnih mislih ne povečuje njihove prisotnosti ali pojavnosti.: Ni omenjeno
Samomorilni količnik v Sloveniji je leta 2025 znašal 15,77 na 100.000 prebivalcev.: Delno: Članek navaja podatek 15,77 za "lani", ne navaja leta 2025.
Savinjska regija je desetletja imela najvišjo stopnjo samomora, vendar se je trend obrnil z ustanovitvijo skupine Tu smo zate.: Ni omenjeno
Simon Šerbinek je javno spregovoril o svojem poskusu samomora pred 30 leti in pozval k iskanju pomoči.: Ni omenjeno
Trend upadanja samomora se nakazuje v vseh slovenskih regijah, razen v Pomurski in Jugovzhodni, kjer stagnira.: Delno: Članek navaja, da skozi daljše obdobje v teh dveh regijah ni upada.
V Savinjski regiji je stopnja samomora leta 2025 znašala 20,6, kar je višje od slovenskega povprečja.: Ni omenjeno
V zadnjih 20 do 30 letih je umrljivost zaradi samomora v Sloveniji precej upadla.: Da: Članek navaja upad za več kot 30 odstotkov v zadnjih dveh desetletjih.
Število samomorov v Sloveniji upada, vendar je samomorilni količnik še vedno nad evropskim povprečjem.: Da: Članek potrjuje upad števila in nadpovprečno umrljivost.

Kozjansko.info

Center za psihološko svetovanje Posvet je v letu 2025 opravil 8.743 svetovanj, kar je 17 odstotkov več kot leto prej.: Ni omenjeno
Leta 2025 je v Sloveniji zaradi samomora umrlo 336 ljudi, od tega 261 moških in 75 žensk.: Da: Podatki so navedeni v prvem odstavku članka.
Moški v Sloveniji zaradi samomora umirajo približno štirikrat pogosteje kot ženske.: Da: Članek navaja 261 moških in 75 žensk, kar je razmerje okoli 3,5.
Najbolj ogrožena starostna skupina za samomor so starejši, zlasti moški.: Da: Članek navaja, da stopnja narašča s starostjo (65+).
Pogovor o samomorilnih mislih ne povečuje njihove prisotnosti ali pojavnosti.: Ni omenjeno
Samomorilni količnik v Sloveniji je leta 2025 znašal 15,77 na 100.000 prebivalcev.: Da: Podatek je eksplicitno naveden v prvem odstavku.
Savinjska regija je desetletja imela najvišjo stopnjo samomora, vendar se je trend obrnil z ustanovitvijo skupine Tu smo zate.: Da: Članek potrjuje visoko stopnjo in vpliv skupine na trend.
Simon Šerbinek je javno spregovoril o svojem poskusu samomora pred 30 leti in pozval k iskanju pomoči.: Ni omenjeno
Trend upadanja samomora se nakazuje v vseh slovenskih regijah, razen v Pomurski in Jugovzhodni, kjer stagnira.: Ni omenjeno
V Savinjski regiji je stopnja samomora leta 2025 znašala 20,6, kar je višje od slovenskega povprečja.: Da: Podatek je naveden v tretjem odstavku.
V zadnjih 20 do 30 letih je umrljivost zaradi samomora v Sloveniji precej upadla.: Delno: Članek omenja upad v zadnjem desetletju in Savinjski regiji.
Število samomorov v Sloveniji upada, vendar je samomorilni količnik še vedno nad evropskim povprečjem.: Delno: Članek potrjuje upad, a ne omenja evropskega povprečja.

N1

Center za psihološko svetovanje Posvet je v letu 2025 opravil 8.743 svetovanj, kar je 17 odstotkov več kot leto prej.: Delno: Članek navaja te številke za Slovensko združenje za preprečevanje samomora.
Leta 2025 je v Sloveniji zaradi samomora umrlo 336 ljudi, od tega 261 moških in 75 žensk.: Delno: Članek navaja 261 moških in 75 žensk, skupaj 336, a se nanaša na lani.
Moški v Sloveniji zaradi samomora umirajo približno štirikrat pogosteje kot ženske.: Da: Članek eksplicitno navaja to razmerje.
Najbolj ogrožena starostna skupina za samomor so starejši, zlasti moški.: Da: Članek potrjuje, da količnik s starostjo narašča, zlasti pri moških.
Pogovor o samomorilnih mislih ne povečuje njihove prisotnosti ali pojavnosti.: Ni omenjeno
Samomorilni količnik v Sloveniji je leta 2025 znašal 15,77 na 100.000 prebivalcev.: Delno: Članek navaja vrednost 15,77 za preteklo leto.
Savinjska regija je desetletja imela najvišjo stopnjo samomora, vendar se je trend obrnil z ustanovitvijo skupine Tu smo zate.: Ni omenjeno
Simon Šerbinek je javno spregovoril o svojem poskusu samomora pred 30 leti in pozval k iskanju pomoči.: Ni omenjeno
Trend upadanja samomora se nakazuje v vseh slovenskih regijah, razen v Pomurski in Jugovzhodni, kjer stagnira.: Da: Članek navaja točno to ugotovitev za desetletno obdobje.
V Savinjski regiji je stopnja samomora leta 2025 znašala 20,6, kar je višje od slovenskega povprečja.: Ni omenjeno
V zadnjih 20 do 30 letih je umrljivost zaradi samomora v Sloveniji precej upadla.: Da: Članek navaja točno to trditev kot spodbuden podatek.
Število samomorov v Sloveniji upada, vendar je samomorilni količnik še vedno nad evropskim povprečjem.: Da: Članek potrjuje dolgoročni trend upadanja in nadpovprečen količnik.

RTV Slovenija

Center za psihološko svetovanje Posvet je v letu 2025 opravil 8.743 svetovanj, kar je 17 odstotkov več kot leto prej.: Delno: Članek navaja te številke za preteklo leto, ne za leto 2025.
Leta 2025 je v Sloveniji zaradi samomora umrlo 336 ljudi, od tega 261 moških in 75 žensk.: Delno: Članek navaja te podatke za preteklo leto, ne za leto 2025.
Moški v Sloveniji zaradi samomora umirajo približno štirikrat pogosteje kot ženske.: Da: Članek izrecno navaja to razmerje.
Najbolj ogrožena starostna skupina za samomor so starejši, zlasti moški.: Da: Članek potrjuje, da so starejši, zlasti moški, najbolj ogroženi.
Pogovor o samomorilnih mislih ne povečuje njihove prisotnosti ali pojavnosti.: Ni omenjeno
Samomorilni količnik v Sloveniji je leta 2025 znašal 15,77 na 100.000 prebivalcev.: Delno: Članek navaja ta podatek za preteklo leto, ne za leto 2025.
Savinjska regija je desetletja imela najvišjo stopnjo samomora, vendar se je trend obrnil z ustanovitvijo skupine Tu smo zate.: Ni omenjeno
Simon Šerbinek je javno spregovoril o svojem poskusu samomora pred 30 leti in pozval k iskanju pomoči.: Ni omenjeno
Trend upadanja samomora se nakazuje v vseh slovenskih regijah, razen v Pomurski in Jugovzhodni, kjer stagnira.: Da: Članek dobesedno navaja te regije kot izjemi pri trendu upadanja.
V Savinjski regiji je stopnja samomora leta 2025 znašala 20,6, kar je višje od slovenskega povprečja.: Ni omenjeno
V zadnjih 20 do 30 letih je umrljivost zaradi samomora v Sloveniji precej upadla.: Da: Članek navaja to informacijo kot spodbuden podatek.
Število samomorov v Sloveniji upada, vendar je samomorilni količnik še vedno nad evropskim povprečjem.: Da: Članek potrjuje upad števila in višji količnik od evropskega.

STA

Center za psihološko svetovanje Posvet je v letu 2025 opravil 8.743 svetovanj, kar je 17 odstotkov več kot leto prej.: Ni omenjeno
Leta 2025 je v Sloveniji zaradi samomora umrlo 336 ljudi, od tega 261 moških in 75 žensk.: Ni omenjeno
Moški v Sloveniji zaradi samomora umirajo približno štirikrat pogosteje kot ženske.: Ni omenjeno
Najbolj ogrožena starostna skupina za samomor so starejši, zlasti moški.: Ni omenjeno
Pogovor o samomorilnih mislih ne povečuje njihove prisotnosti ali pojavnosti.: Ni omenjeno
Samomorilni količnik v Sloveniji je leta 2025 znašal 15,77 na 100.000 prebivalcev.: Ni omenjeno
Savinjska regija je desetletja imela najvišjo stopnjo samomora, vendar se je trend obrnil z ustanovitvijo skupine Tu smo zate.: Ni omenjeno
Simon Šerbinek je javno spregovoril o svojem poskusu samomora pred 30 leti in pozval k iskanju pomoči.: Ni omenjeno
Trend upadanja samomora se nakazuje v vseh slovenskih regijah, razen v Pomurski in Jugovzhodni, kjer stagnira.: Ni omenjeno
V Savinjski regiji je stopnja samomora leta 2025 znašala 20,6, kar je višje od slovenskega povprečja.: Ni omenjeno
V zadnjih 20 do 30 letih je umrljivost zaradi samomora v Sloveniji precej upadla.: Delno: Članek omenja trend upadanja v zadnjem desetletju.
Število samomorov v Sloveniji upada, vendar je samomorilni količnik še vedno nad evropskim povprečjem.: Da: Članek potrjuje trend upadanja in nadpovprečen količnik.

SiOL

Center za psihološko svetovanje Posvet je v letu 2025 opravil 8.743 svetovanj, kar je 17 odstotkov več kot leto prej.: Delno: Članek navaja te številke za "Slovensko združenje za preprečevanje samomora", ne za Posvet.
Leta 2025 je v Sloveniji zaradi samomora umrlo 336 ljudi, od tega 261 moških in 75 žensk.: Delno: Članek navaja te podatke za "lani", leto 2025 ni eksplicitno navedeno.
Moški v Sloveniji zaradi samomora umirajo približno štirikrat pogosteje kot ženske.: Da: Članek izrecno navaja to razmerje.
Najbolj ogrožena starostna skupina za samomor so starejši, zlasti moški.: Da: Članek navaja, da so starejši najbolj ogroženi, zlasti moški.
Pogovor o samomorilnih mislih ne povečuje njihove prisotnosti ali pojavnosti.: Ni omenjeno
Samomorilni količnik v Sloveniji je leta 2025 znašal 15,77 na 100.000 prebivalcev.: Delno: Članek navaja podatek 15,77 za "lani", leto 2025 ni navedeno.
Savinjska regija je desetletja imela najvišjo stopnjo samomora, vendar se je trend obrnil z ustanovitvijo skupine Tu smo zate.: Ni omenjeno
Simon Šerbinek je javno spregovoril o svojem poskusu samomora pred 30 leti in pozval k iskanju pomoči.: Ni omenjeno
Trend upadanja samomora se nakazuje v vseh slovenskih regijah, razen v Pomurski in Jugovzhodni, kjer stagnira.: Da: Članek dobesedno potrjuje to ugotovitev.
V Savinjski regiji je stopnja samomora leta 2025 znašala 20,6, kar je višje od slovenskega povprečja.: Ni omenjeno
V zadnjih 20 do 30 letih je umrljivost zaradi samomora v Sloveniji precej upadla.: Da: Članek dobesedno potrjuje ta podatek.
Število samomorov v Sloveniji upada, vendar je samomorilni količnik še vedno nad evropskim povprečjem.: Da: Članek potrjuje trend upadanja in nadpovprečen količnik.

Svet24

Center za psihološko svetovanje Posvet je v letu 2025 opravil 8.743 svetovanj, kar je 17 odstotkov več kot leto prej.: Da: Podatki so navedeni v razdelku o centru Posvet.
Leta 2025 je v Sloveniji zaradi samomora umrlo 336 ljudi, od tega 261 moških in 75 žensk.: Da: Podatki so navedeni v besedilu članka.
Moški v Sloveniji zaradi samomora umirajo približno štirikrat pogosteje kot ženske.: Da: Članek navaja to razmerje s citatom Saške Roškar.
Najbolj ogrožena starostna skupina za samomor so starejši, zlasti moški.: Da: Članek izpostavlja starejše moške kot najbolj ogrožene.
Pogovor o samomorilnih mislih ne povečuje njihove prisotnosti ali pojavnosti.: Ni omenjeno
Samomorilni količnik v Sloveniji je leta 2025 znašal 15,77 na 100.000 prebivalcev.: Da: Podatek je eksplicitno naveden v članku.
Savinjska regija je desetletja imela najvišjo stopnjo samomora, vendar se je trend obrnil z ustanovitvijo skupine Tu smo zate.: Ni omenjeno
Simon Šerbinek je javno spregovoril o svojem poskusu samomora pred 30 leti in pozval k iskanju pomoči.: Da: Članek omenja njegovo izkušnjo pred 30 leti in poziv k pomoči.
Trend upadanja samomora se nakazuje v vseh slovenskih regijah, razen v Pomurski in Jugovzhodni, kjer stagnira.: Da: Članek navaja te specifične regije glede stagnacije trenda.
V Savinjski regiji je stopnja samomora leta 2025 znašala 20,6, kar je višje od slovenskega povprečja.: Ni omenjeno
V zadnjih 20 do 30 letih je umrljivost zaradi samomora v Sloveniji precej upadla.: Da: Članek potrjuje dolgoročni upad umrljivosti.
Število samomorov v Sloveniji upada, vendar je samomorilni količnik še vedno nad evropskim povprečjem.: Da: Članek potrjuje upad števila samomorov in nadpovprečen količnik.

primorske.si

Center za psihološko svetovanje Posvet je v letu 2025 opravil 8.743 svetovanj, kar je 17 odstotkov več kot leto prej.: Da: Podatek je naveden v izjavi Sama Mirta Kavška.
Leta 2025 je v Sloveniji zaradi samomora umrlo 336 ljudi, od tega 261 moških in 75 žensk.: Da: Podatki so navedeni v članku.
Moški v Sloveniji zaradi samomora umirajo približno štirikrat pogosteje kot ženske.: Delno: Članek navaja razmerje 3,4, kar je manj kot štirikrat.
Najbolj ogrožena starostna skupina za samomor so starejši, zlasti moški.: Ni omenjeno
Pogovor o samomorilnih mislih ne povečuje njihove prisotnosti ali pojavnosti.: Da: Članek to izrecno navaja.
Samomorilni količnik v Sloveniji je leta 2025 znašal 15,77 na 100.000 prebivalcev.: Da: Podatek je eksplicitno naveden.
Savinjska regija je desetletja imela najvišjo stopnjo samomora, vendar se je trend obrnil z ustanovitvijo skupine Tu smo zate.: Ni omenjeno
Simon Šerbinek je javno spregovoril o svojem poskusu samomora pred 30 leti in pozval k iskanju pomoči.: Ni omenjeno
Trend upadanja samomora se nakazuje v vseh slovenskih regijah, razen v Pomurski in Jugovzhodni, kjer stagnira.: Ni omenjeno
V Savinjski regiji je stopnja samomora leta 2025 znašala 20,6, kar je višje od slovenskega povprečja.: Ni omenjeno
V zadnjih 20 do 30 letih je umrljivost zaradi samomora v Sloveniji precej upadla.: Delno: Članek omenja upad v zadnjih dveh desetletjih.
Število samomorov v Sloveniji upada, vendar je samomorilni količnik še vedno nad evropskim povprečjem.: Da: Članek potrjuje upad števila in nadpovprečno umrljivost.

Žurnal24

Center za psihološko svetovanje Posvet je v letu 2025 opravil 8.743 svetovanj, kar je 17 odstotkov več kot leto prej.: Da: Članek navaja te podatke v izjavi Sama Mirta Kavška.
Leta 2025 je v Sloveniji zaradi samomora umrlo 336 ljudi, od tega 261 moških in 75 žensk.: Delno: Članek navaja 261 moških in 75 žensk, skupno število 336 ni eksplicitno zapisano.
Moški v Sloveniji zaradi samomora umirajo približno štirikrat pogosteje kot ženske.: Da: Članek izrecno navaja to razmerje.
Najbolj ogrožena starostna skupina za samomor so starejši, zlasti moški.: Ni omenjeno
Pogovor o samomorilnih mislih ne povečuje njihove prisotnosti ali pojavnosti.: Da: Članek to izrecno navaja kot sporočilo strokovnjakov.
Samomorilni količnik v Sloveniji je leta 2025 znašal 15,77 na 100.000 prebivalcev.: Da: Članek navaja točno to vrednost za preteklo leto.
Savinjska regija je desetletja imela najvišjo stopnjo samomora, vendar se je trend obrnil z ustanovitvijo skupine Tu smo zate.: Ni omenjeno
Simon Šerbinek je javno spregovoril o svojem poskusu samomora pred 30 leti in pozval k iskanju pomoči.: Da: Članek potrjuje njegovo izpoved in poziv k pomoči.
Trend upadanja samomora se nakazuje v vseh slovenskih regijah, razen v Pomurski in Jugovzhodni, kjer stagnira.: Da: Članek dobesedno potrjuje to ugotovitev.
V Savinjski regiji je stopnja samomora leta 2025 znašala 20,6, kar je višje od slovenskega povprečja.: Ni omenjeno
V zadnjih 20 do 30 letih je umrljivost zaradi samomora v Sloveniji precej upadla.: Delno: Članek omenja trend upadanja v desetletnem obdobju.
Število samomorov v Sloveniji upada, vendar je samomorilni količnik še vedno nad evropskim povprečjem.: Delno: Članek potrjuje upad števila samomorov, a ne omenja evropskega povprečja.

Analiza sentimenta

Entiteta	Ključne razlike	STA	RTV Slovenija	24ur	Delo	N1	SiOL	Žurnal24	Svet24	Kozjansko.info	primorske.si
Simon Šerbinek	Večina virov molči; Žurnal24 ga hvali, Svet24 nevtralno citira.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Pozitivno: avtor ga predstavi kot pogumnega z močnim sporočilom	Nevtralno: govorec je citiran brez meta-vrednotenja	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Slovenija	Vsi viri so nevtralni, brez razlik v sentimentu.	Nevtralno: omenjena kot država s statističnimi podatki o samomorih, brez vrednotenja.	Nevtralno: omenjena kot država s statističnimi podatki o samomorih brez vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot država z upadom samomorov, a nad evropskim povprečjem	Nevtralno: informativno navedena kot država s statističnimi podatki o samomorih.	Nevtralno: omenjena kot država s samomorilnim količnikom nad evropskim povprečjem, brez vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot država s statističnimi podatki o samomorih brez vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot država z letnimi statističnimi podatki o samomorih	Nevtralno: država je omenjena kot geografski okvir za podatke o samomorih brez vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot država s podatki o samomorih in preventivnih programih	Nevtralno: informativno omenjena kot država s statističnimi podatki o samomorih.
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)	Vsi viri obravnavajo nevtralno, brez razlik.	Nevtralno: vir informacij, citiran brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: omenjen kot izvajalec aktivnosti brez meta-vrednotenja	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjen kot vir informacij in izvajalec programov, brez vrednotenja.	Nevtralno: naveden kot vir podatkov in aktivnosti, brez meta-vrednotenja	Nevtralno: naveden kot vir informacij in izvajalec aktivnosti brez vrednotenja	Nevtralno: omenjen kot izvajalec aktivnosti preprečevanja samomora	Nevtralno: inštitut je naveden kot vir podatkov in aktivnosti brez meta-vrednotenja	Nevtralno: omenjen kot izvajalec analiz in koordinatorji za duševno zdravje	Nevtralno: predstavlja statistične podatke in aktivnosti brez vrednotenja.
Saška Roškar	Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik v sentimentu.	Ni omenjeno	Nevtralno: govorka, ki podaja podatke in citate brez meta-vrednotenja	Ni omenjeno	Nevtralno: citirana kot strokovnjakinja, brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: citirana kot govorka brez meta-vrednotenja	Nevtralno: citirana kot govorka brez meta-vrednotenja	Nevtralno: citirana kot govorka s statističnimi podatki brez meta-vrednotenja	Nevtralno: govorka je citirana brez pohvale ali kritike avtorja	Ni omenjeno	Nevtralno: citirana kot strokovnjakinja, ki predstavlja podatke.
Slovensko združenje za preprečevanje samomora	Vsi viri so nevtralni, brez izrazitih razlik.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjeno kot sodelujoče in izvajalec svetovanj brez vrednotenja	Ni omenjeno	Nevtralno: opisano delovanje in izjave, brez vrednotenja.	Nevtralno: omenjeno kot sodelujoče in obeležuje 20 let, brez vrednotenja	Nevtralno: omenjeno kot sodelujoča inštitucija brez vrednotenja	Nevtralno: omenjeno kot sodelujoča inštitucija brez vrednotenja	Nevtralno: združenje je omenjeno v okviru delovanja svetovalnic brez vrednotenja	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjeno kot organizacija, ki deluje na področju preprečevanja.
Samo Mirt Kavšek	Vsi viri ga prikazujejo nevtralno, brez razlik.	Ni omenjeno	Nevtralno: govorec, ki opisuje delovanje združenja brez meta-vrednotenja	Ni omenjeno	Nevtralno: citiran kot predsednik, brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: citiran kot govorec brez meta-vrednotenja	Nevtralno: citiran kot predsednik združenja brez meta-vrednotenja	Nevtralno: citiran kot predsednik združenja brez meta-vrednotenja	Nevtralno: govorec je citiran brez meta-vrednotenja	Ni omenjeno	Nevtralno: citiran kot predsednik združenja, brez meta-vrednotenja.
Slovenski center za raziskovanje samomora	Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik v sentimentu.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjen z informacijami o delavnicah brez vrednotenja	Ni omenjeno	Nevtralno: opisano delovanje, brez vrednotenja.	Nevtralno: opisano delovanje brez meta-vrednotenja	Nevtralno: opisano delovanje brez vrednotenja	Nevtralno: opisano delovanje centra brez vrednotenja	Nevtralno: center je omenjen kot izvajalec preventivnih delavnic brez vrednotenja	Ni omenjeno	Nevtralno: opisano delovanje in projekti, brez vrednotenja.
Vita Poštuvan	Viri enotno nevtralni; razlik ni.	Ni omenjeno	Nevtralno: govorka, ki podaja informacije o centru brez meta-vrednotenja	Ni omenjeno	Nevtralno: citirana kot strokovnjakinja, brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: citirana kot govorka brez meta-vrednotenja	Nevtralno: citirana kot govorka brez meta-vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot vir informacij o delavnicah brez meta-vrednotenja	Nevtralno: govorka je citirana brez meta-vrednotenja	Ni omenjeno	Nevtralno: citirana kot vodja projektov, brez meta-vrednotenja.
Nacionalni program za duševno zdravje MIRA	Vsi viri poročajo nevtralno, brez izrazitih razlik.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjen kot okvir aktivnosti brez vrednotenja	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjen kot okvir delovanja, brez vrednotenja.	Nevtralno: omenjen kot okvir aktivnosti NIJZ, brez vrednotenja	Nevtralno: omenjen kot okvir aktivnosti brez vrednotenja	Nevtralno: omenjen kot okvir aktivnosti NIJZ brez vrednotenja	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjen kot vir informacij o pomoči	Nevtralno: omenjen kot okvir aktivnosti, brez vrednotenja.
Inštitut Andrej Marušič	Vsi viri poročajo nevtralno, brez izrazitih razlik.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjen kot sodelujoča inštitucija brez vrednotenja	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjen kot del centra, brez vrednotenja.	Nevtralno: omenjen kot sodelujoča inštitucija, brez vrednotenja	Nevtralno: omenjen kot sodelujoča inštitucija brez vrednotenja	Nevtralno: omenjen kot sodelujoča inštitucija brez vrednotenja	Nevtralno: inštitut je omenjen kot del univerze brez vrednotenja	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Pomurska regija	Vsi viri nevtralni; izstopa le Delo z omembo brez upada.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjena v kontekstu regionalnih razlik brez vrednotenja	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjena kot regija brez upada samomorov, informativno.	Nevtralno: omenjena kot regija s stagnirajočim trendom, brez vrednotenja	Nevtralno: omenjena v kontekstu stagnacije trenda brez vrednotenja	Nevtralno: omenjena v statističnem kontekstu brez vrednotenja	Nevtralno: regija je omenjena v kontekstu podatkov o samomorilnem količniku brez vrednotenja	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Jugovzhodna regija	Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjena v kontekstu stagnacije trenda brez vrednotenja	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjena kot regija brez upada samomorov, informativno.	Nevtralno: omenjena kot regija s stagnirajočim trendom, brez vrednotenja	Nevtralno: omenjena v kontekstu stagnacije trenda brez vrednotenja	Nevtralno: omenjena v statističnem kontekstu brez vrednotenja	Nevtralno: regija je omenjena v kontekstu stagnacije količnika brez vrednotenja	Ni omenjeno	Ni omenjeno
Center za psihološko svetovanje Posvet	Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik v sentimentu ali poudarkih.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: opisano delovanje in statistika, brez vrednotenja.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: opisano delovanje in statistika brez vrednotenja	Nevtralno: center je omenjen s statističnimi podatki brez vrednotenja	Nevtralno: omenjen kot del mreže svetovalnic Tu smo zate	Nevtralno: predstavljeno delovanje in statistika, brez vrednotenja.
Savinjska regija	Edini vir poroča nevtralno, ostali molčijo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: podani statistični podatki in opis preventivnih ukrepov	Ni omenjeno
Tu smo zate	Večina virov ne omenja; le Kozjansko.info poroča nevtralno.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: opisana kot neformalna skupina in svetovalnica	Ni omenjeno

entities

Simon Šerbinek
Slovenija
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)
Saška Roškar
Slovensko združenje za preprečevanje samomora
Samo Mirt Kavšek
Slovenski center za raziskovanje samomora
Vita Poštuvan
Nacionalni program za duševno zdravje MIRA
Inštitut Andrej Marušič
Pomurska regija
Jugovzhodna regija
Center za psihološko svetovanje Posvet
Savinjska regija
Tu smo zate

key differences

Center za psihološko svetovanje Posvet: Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik v sentimentu ali poudarkih.
Inštitut Andrej Marušič: Vsi viri poročajo nevtralno, brez izrazitih razlik.
Jugovzhodna regija: Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ): Vsi viri obravnavajo nevtralno, brez razlik.
Nacionalni program za duševno zdravje MIRA: Vsi viri poročajo nevtralno, brez izrazitih razlik.
Pomurska regija: Vsi viri nevtralni; izstopa le Delo z omembo brez upada.
Samo Mirt Kavšek: Vsi viri ga prikazujejo nevtralno, brez razlik.
Savinjska regija: Edini vir poroča nevtralno, ostali molčijo.
Saška Roškar: Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik v sentimentu.
Simon Šerbinek: Večina virov molči; Žurnal24 ga hvali, Svet24 nevtralno citira.
Slovenija: Vsi viri so nevtralni, brez razlik v sentimentu.
Slovenski center za raziskovanje samomora: Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik v sentimentu.
Slovensko združenje za preprečevanje samomora: Vsi viri so nevtralni, brez izrazitih razlik.
Tu smo zate: Večina virov ne omenja; le Kozjansko.info poroča nevtralno.
Vita Poštuvan: Viri enotno nevtralni; razlik ni.

source analyses

24ur

Center za psihološko svetovanje Posvet: Ni omenjeno
Inštitut Andrej Marušič: Ni omenjeno
Jugovzhodna regija: Ni omenjeno
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ): Ni omenjeno
Nacionalni program za duševno zdravje MIRA: Ni omenjeno
Pomurska regija: Ni omenjeno
Samo Mirt Kavšek: Ni omenjeno
Savinjska regija: Ni omenjeno
Saška Roškar: Ni omenjeno
Simon Šerbinek: Ni omenjeno
Slovenija: Nevtralno: omenjena kot država z upadom samomorov, a nad evropskim povprečjem
Slovenski center za raziskovanje samomora: Ni omenjeno
Slovensko združenje za preprečevanje samomora: Ni omenjeno
Tu smo zate: Ni omenjeno
Vita Poštuvan: Ni omenjeno

Delo

Center za psihološko svetovanje Posvet: Nevtralno: opisano delovanje in statistika, brez vrednotenja.
Inštitut Andrej Marušič: Nevtralno: omenjen kot del centra, brez vrednotenja.
Jugovzhodna regija: Nevtralno: omenjena kot regija brez upada samomorov, informativno.
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ): Nevtralno: omenjen kot vir informacij in izvajalec programov, brez vrednotenja.
Nacionalni program za duševno zdravje MIRA: Nevtralno: omenjen kot okvir delovanja, brez vrednotenja.
Pomurska regija: Nevtralno: omenjena kot regija brez upada samomorov, informativno.
Samo Mirt Kavšek: Nevtralno: citiran kot predsednik, brez meta-vrednotenja.
Savinjska regija: Ni omenjeno
Saška Roškar: Nevtralno: citirana kot strokovnjakinja, brez meta-vrednotenja.
Simon Šerbinek: Ni omenjeno
Slovenija: Nevtralno: informativno navedena kot država s statističnimi podatki o samomorih.
Slovenski center za raziskovanje samomora: Nevtralno: opisano delovanje, brez vrednotenja.
Slovensko združenje za preprečevanje samomora: Nevtralno: opisano delovanje in izjave, brez vrednotenja.
Tu smo zate: Ni omenjeno
Vita Poštuvan: Nevtralno: citirana kot strokovnjakinja, brez meta-vrednotenja.

Kozjansko.info

Center za psihološko svetovanje Posvet: Nevtralno: omenjen kot del mreže svetovalnic Tu smo zate
Inštitut Andrej Marušič: Ni omenjeno
Jugovzhodna regija: Ni omenjeno
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ): Nevtralno: omenjen kot izvajalec analiz in koordinatorji za duševno zdravje
Nacionalni program za duševno zdravje MIRA: Nevtralno: omenjen kot vir informacij o pomoči
Pomurska regija: Ni omenjeno
Samo Mirt Kavšek: Ni omenjeno
Savinjska regija: Nevtralno: podani statistični podatki in opis preventivnih ukrepov
Saška Roškar: Ni omenjeno
Simon Šerbinek: Ni omenjeno
Slovenija: Nevtralno: omenjena kot država s podatki o samomorih in preventivnih programih
Slovenski center za raziskovanje samomora: Ni omenjeno
Slovensko združenje za preprečevanje samomora: Ni omenjeno
Tu smo zate: Nevtralno: opisana kot neformalna skupina in svetovalnica
Vita Poštuvan: Ni omenjeno

N1

Center za psihološko svetovanje Posvet: Ni omenjeno
Inštitut Andrej Marušič: Nevtralno: omenjen kot sodelujoča inštitucija, brez vrednotenja
Jugovzhodna regija: Nevtralno: omenjena kot regija s stagnirajočim trendom, brez vrednotenja
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ): Nevtralno: naveden kot vir podatkov in aktivnosti, brez meta-vrednotenja
Nacionalni program za duševno zdravje MIRA: Nevtralno: omenjen kot okvir aktivnosti NIJZ, brez vrednotenja
Pomurska regija: Nevtralno: omenjena kot regija s stagnirajočim trendom, brez vrednotenja
Samo Mirt Kavšek: Nevtralno: citiran kot govorec brez meta-vrednotenja
Savinjska regija: Ni omenjeno
Saška Roškar: Nevtralno: citirana kot govorka brez meta-vrednotenja
Simon Šerbinek: Ni omenjeno
Slovenija: Nevtralno: omenjena kot država s samomorilnim količnikom nad evropskim povprečjem, brez vrednotenja
Slovenski center za raziskovanje samomora: Nevtralno: opisano delovanje brez meta-vrednotenja
Slovensko združenje za preprečevanje samomora: Nevtralno: omenjeno kot sodelujoče in obeležuje 20 let, brez vrednotenja
Tu smo zate: Ni omenjeno
Vita Poštuvan: Nevtralno: citirana kot govorka brez meta-vrednotenja

RTV Slovenija

Center za psihološko svetovanje Posvet: Ni omenjeno
Inštitut Andrej Marušič: Nevtralno: omenjen kot sodelujoča inštitucija brez vrednotenja
Jugovzhodna regija: Nevtralno: omenjena v kontekstu stagnacije trenda brez vrednotenja
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ): Nevtralno: omenjen kot izvajalec aktivnosti brez meta-vrednotenja
Nacionalni program za duševno zdravje MIRA: Nevtralno: omenjen kot okvir aktivnosti brez vrednotenja
Pomurska regija: Nevtralno: omenjena v kontekstu regionalnih razlik brez vrednotenja
Samo Mirt Kavšek: Nevtralno: govorec, ki opisuje delovanje združenja brez meta-vrednotenja
Savinjska regija: Ni omenjeno
Saška Roškar: Nevtralno: govorka, ki podaja podatke in citate brez meta-vrednotenja
Simon Šerbinek: Ni omenjeno
Slovenija: Nevtralno: omenjena kot država s statističnimi podatki o samomorih brez vrednotenja
Slovenski center za raziskovanje samomora: Nevtralno: omenjen z informacijami o delavnicah brez vrednotenja
Slovensko združenje za preprečevanje samomora: Nevtralno: omenjeno kot sodelujoče in izvajalec svetovanj brez vrednotenja
Tu smo zate: Ni omenjeno
Vita Poštuvan: Nevtralno: govorka, ki podaja informacije o centru brez meta-vrednotenja

STA

Center za psihološko svetovanje Posvet: Ni omenjeno
Inštitut Andrej Marušič: Ni omenjeno
Jugovzhodna regija: Ni omenjeno
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ): Nevtralno: vir informacij, citiran brez meta-vrednotenja.
Nacionalni program za duševno zdravje MIRA: Ni omenjeno
Pomurska regija: Ni omenjeno
Samo Mirt Kavšek: Ni omenjeno
Savinjska regija: Ni omenjeno
Saška Roškar: Ni omenjeno
Simon Šerbinek: Ni omenjeno
Slovenija: Nevtralno: omenjena kot država s statističnimi podatki o samomorih, brez vrednotenja.
Slovenski center za raziskovanje samomora: Ni omenjeno
Slovensko združenje za preprečevanje samomora: Ni omenjeno
Tu smo zate: Ni omenjeno
Vita Poštuvan: Ni omenjeno

SiOL

Center za psihološko svetovanje Posvet: Ni omenjeno
Inštitut Andrej Marušič: Nevtralno: omenjen kot sodelujoča inštitucija brez vrednotenja
Jugovzhodna regija: Nevtralno: omenjena v kontekstu stagnacije trenda brez vrednotenja
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ): Nevtralno: naveden kot vir informacij in izvajalec aktivnosti brez vrednotenja
Nacionalni program za duševno zdravje MIRA: Nevtralno: omenjen kot okvir aktivnosti brez vrednotenja
Pomurska regija: Nevtralno: omenjena v kontekstu stagnacije trenda brez vrednotenja
Samo Mirt Kavšek: Nevtralno: citiran kot predsednik združenja brez meta-vrednotenja
Savinjska regija: Ni omenjeno
Saška Roškar: Nevtralno: citirana kot govorka brez meta-vrednotenja
Simon Šerbinek: Ni omenjeno
Slovenija: Nevtralno: omenjena kot država s statističnimi podatki o samomorih brez vrednotenja
Slovenski center za raziskovanje samomora: Nevtralno: opisano delovanje brez vrednotenja
Slovensko združenje za preprečevanje samomora: Nevtralno: omenjeno kot sodelujoča inštitucija brez vrednotenja
Tu smo zate: Ni omenjeno
Vita Poštuvan: Nevtralno: citirana kot govorka brez meta-vrednotenja

Svet24

Center za psihološko svetovanje Posvet: Nevtralno: center je omenjen s statističnimi podatki brez vrednotenja
Inštitut Andrej Marušič: Nevtralno: inštitut je omenjen kot del univerze brez vrednotenja
Jugovzhodna regija: Nevtralno: regija je omenjena v kontekstu stagnacije količnika brez vrednotenja
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ): Nevtralno: inštitut je naveden kot vir podatkov in aktivnosti brez meta-vrednotenja
Nacionalni program za duševno zdravje MIRA: Ni omenjeno
Pomurska regija: Nevtralno: regija je omenjena v kontekstu podatkov o samomorilnem količniku brez vrednotenja
Samo Mirt Kavšek: Nevtralno: govorec je citiran brez meta-vrednotenja
Savinjska regija: Ni omenjeno
Saška Roškar: Nevtralno: govorka je citirana brez pohvale ali kritike avtorja
Simon Šerbinek: Nevtralno: govorec je citiran brez meta-vrednotenja
Slovenija: Nevtralno: država je omenjena kot geografski okvir za podatke o samomorih brez vrednotenja
Slovenski center za raziskovanje samomora: Nevtralno: center je omenjen kot izvajalec preventivnih delavnic brez vrednotenja
Slovensko združenje za preprečevanje samomora: Nevtralno: združenje je omenjeno v okviru delovanja svetovalnic brez vrednotenja
Tu smo zate: Ni omenjeno
Vita Poštuvan: Nevtralno: govorka je citirana brez meta-vrednotenja

primorske.si

Center za psihološko svetovanje Posvet: Nevtralno: predstavljeno delovanje in statistika, brez vrednotenja.
Inštitut Andrej Marušič: Ni omenjeno
Jugovzhodna regija: Ni omenjeno
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ): Nevtralno: predstavlja statistične podatke in aktivnosti brez vrednotenja.
Nacionalni program za duševno zdravje MIRA: Nevtralno: omenjen kot okvir aktivnosti, brez vrednotenja.
Pomurska regija: Ni omenjeno
Samo Mirt Kavšek: Nevtralno: citiran kot predsednik združenja, brez meta-vrednotenja.
Savinjska regija: Ni omenjeno
Saška Roškar: Nevtralno: citirana kot strokovnjakinja, ki predstavlja podatke.
Simon Šerbinek: Ni omenjeno
Slovenija: Nevtralno: informativno omenjena kot država s statističnimi podatki o samomorih.
Slovenski center za raziskovanje samomora: Nevtralno: opisano delovanje in projekti, brez vrednotenja.
Slovensko združenje za preprečevanje samomora: Nevtralno: omenjeno kot organizacija, ki deluje na področju preprečevanja.
Tu smo zate: Ni omenjeno
Vita Poštuvan: Nevtralno: citirana kot vodja projektov, brez meta-vrednotenja.

Žurnal24

Center za psihološko svetovanje Posvet: Nevtralno: opisano delovanje in statistika brez vrednotenja
Inštitut Andrej Marušič: Nevtralno: omenjen kot sodelujoča inštitucija brez vrednotenja
Jugovzhodna regija: Nevtralno: omenjena v statističnem kontekstu brez vrednotenja
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ): Nevtralno: omenjen kot izvajalec aktivnosti preprečevanja samomora
Nacionalni program za duševno zdravje MIRA: Nevtralno: omenjen kot okvir aktivnosti NIJZ brez vrednotenja
Pomurska regija: Nevtralno: omenjena v statističnem kontekstu brez vrednotenja
Samo Mirt Kavšek: Nevtralno: citiran kot predsednik združenja brez meta-vrednotenja
Savinjska regija: Ni omenjeno
Saška Roškar: Nevtralno: citirana kot govorka s statističnimi podatki brez meta-vrednotenja
Simon Šerbinek: Pozitivno: avtor ga predstavi kot pogumnega z močnim sporočilom
Slovenija: Nevtralno: omenjena kot država z letnimi statističnimi podatki o samomorih
Slovenski center za raziskovanje samomora: Nevtralno: opisano delovanje centra brez vrednotenja
Slovensko združenje za preprečevanje samomora: Nevtralno: omenjeno kot sodelujoča inštitucija brez vrednotenja
Tu smo zate: Ni omenjeno
Vita Poštuvan: Nevtralno: omenjena kot vir informacij o delavnicah brez meta-vrednotenja

Scenariji

scenarios

description
Z nadaljevanjem preventivnih programov, kot so delavnice v šolah (Slovenski center za raziskovanje samomora) in širitvijo svetovalnic Centra Posvet, se bo samomorilni količnik približal evropskemu povprečju v nekaj letih, kar bodo potrdili podatki NIJZ.
plausibility
realistic
time horizon
mid
title
Nadaljnje zmanjševanje samomorov v Sloveniji
valence
positive
description
Kljub nacionalnemu napredku bosta Pomurska in Jugovzhodna regija še naprej stagnirali, saj lokalne mreže pomoči (npr. Tu smo zate) ne bodo dovolj okrepljene, kar bo ohranjalo regionalne razlike v samomorilnem količniku.
plausibility
realistic
time horizon
mid
title
Stagnacija upada v Pomurski in Jugovzhodni regiji
valence
neutral
description
Starejši moški bodo ostali najbolj ogrožena skupina, saj se s starostjo povečujejo dejavniki tveganja (osamljenost, bolezni), preventivni programi pa so osredotočeni na mlade, kar bo upočasnilo splošni upad.
plausibility
realistic
time horizon
long
title
Visoka stopnja samomorov med starejšimi moškimi
valence
negative
description
Vlada bo na podlagi podatkov NIJZ in pritiska nevladnih organizacij (Slovensko združenje za preprečevanje samomora) povečala sredstva za Nacionalni program za duševno zdravje MIRA, kar bo omogočilo odprtje novih svetovalnic v regijah s stagnacijo.
plausibility
plausible
time horizon
mid
title
Povečano financiranje duševnega zdravja po vzoru MIRA
valence
positive
description
Center Posvet bo zabeležil nadaljnjo rast števila svetovanj (nad 8.743 letno), vendar bo pomanjkanje strokovnjakov omejilo kakovost, kar bo zahtevalo več usposabljanj zunanjih sodelavcev, podobno kot pri 1.200 usposobljenih strokovnjakih.
plausibility
plausible
time horizon
short
title
Povečanje števila svetovanj ob pomanjkanju kadra
valence
neutral
description
Ob morebitni gospodarski recesiji se bodo povečali dejavniki tveganja (brezposelnost, finančna stiska), kar bo prizadelo zlasti moške v Savinjski in Podravski regiji, kjer je količnik že nadpovprečen (20,6 oziroma 20,8).
plausibility
plausible
time horizon
mid
title
Porast samomorov zaradi gospodarske krize
valence
negative
description
Z uvedbo celovitega programa duševnega zdravja v vseh regijah in uspešnim ozaveščanjem (geslo Spreminjajmo razumevanje samomora) bo Slovenija v desetih letih dosegla evropski količnik okoli 10, kar bo mejnik za NIJZ.
plausibility
speculative
time horizon
long
title
Slovenija doseže evropsko povprečje samomorov
valence
positive
description
Če bi več znanih osebnosti, kot Simon Šerbinek, javno spregovorilo o poskusu samomora, bi se povečala ozaveščenost in zmanjšala stigma, vendar bi kratkoročno lahko prišlo do povečanja prijav stisk v svetovalnicah.
plausibility
speculative
time horizon
short
title
Javna izpoved znane osebnosti sproži val pomoči
valence
neutral
description
Čeprav je samomorilni količnik med mladimi nizek, bi lahko naraščajoče število samomorov med dekleti v starostni skupini 0-19 let (kot kažejo podatki za Savinjsko regijo) postalo nov trend, če ne bodo okrepljeni programi za mladostnike, kot je To sem jaz.
plausibility
speculative
time horizon
long
title
Povečanje samomorov med mladimi dekleti
valence
negative

Viri

articles

article order
6
body
Ljubljana, 10. septembra (STA) V zadnjem desetletju je v Sloveniji opaziti trend upadanja števila samomorov v vseh starostnih skupinah, kljub temu pa je samomorilni količnik še vedno precej nad evropskim povprečjem, so ob današnjem svetovnem dnevu preprečevanja samomora povedali v Nacionalnem ...
language
slv
published at
2026-09-10T09:44:30
source
STA
title
Število samomorov v Sloveniji upada, a je količnik še precej nad evropskim povprečjem
url
https://www.sta.si/3596976/
article order
2
body
Zaradi samomora je lani v Sloveniji umrlo 336 ljudi, kar je 22 manj kot leto pred tem. Med njimi je bilo 261 moških in 75 žensk, kar pomeni, da se ohranja razmerje, po katerem moški zaradi samomora umirajo približno štirikrat pogosteje kot ženske, je na novinarski konferenci povedala vodja programskega odbora za preprečevanje samomora pri nacionalnem programu za duševno zdravje na NIJZ-ju Saška Roškar. Koeficient umrlih zaradi samomora na 100.000 prebivalcev je sicer lani v Sloveniji znašal 15,77, medtem ko je bil evropski količnik nekaj nad 10. A Roškar ne glede na to izpostavlja pozitivne premike. "Če to številko primerjamo z dolgoletnim slovenskim povprečjem, potem lahko rečemo, da gre za zelo spodbuden podatek, ker je umrljivost zaradi samomora v Sloveniji v zadnjih 20 do 30 letih precej upadla. Kljub temu pa je samomorilni količnik še vedno precej nad evropskim povprečjem, zato so bolj merodajni dolgoletni trendi. Če pogledamo obdobje od leta 2016, potem lahko prav tako rečemo, da se nakazuje trend upadanja količnika pri obeh spolih, je pa to nekoliko bolj izrazito pri moških, kar je seveda spodbuden podatek," je dejala Roškar. V zadnjem desetletju je po njenih besedah opaziti trend upadanja samomora v vseh starostnih skupinah, še vedno pa najbolj ogrožena starostna skupina ostajajo starejši, saj samomorilni količnik s starostjo narašča, ker se med njimi, zlasti spet med moškimi, povečuje število dejavnikov tveganja. Glede regionalnih razlik je Roškar omenila, da so lani nižji količnik v primerjavi z državnim povprečjem imeli v osrednjeslovenski, obalno-kraški, goriški in pomurski regiji, a je slika v desetletnem obdobju spet nekoliko drugačna, saj kaže, da se trend upadanja nakazuje v vseh regijah, z izjemo pomurske in jugovzhodne, kjer še naprej stagnira. Izobraževanja mladih in svetovanja za reševanje čustvenih stisk in težav NIJZ sicer na področju preprečevanja samomora izvaja več aktivnosti, večinoma v sklopu nacionalnega programa za duševno zdravje, pa tudi v sodelovanju z inštitucijami, kot sta Inštitut Andrej Marušič in Slovensko združenje za preprečevanje samomora. Slovenski center za raziskovanje samomora, ki deluje v sklopu Inštituta Andreja Marušiča, po besedah Vite Poštuvan že 17 let vstopa v osnovne in srednje šole ter druge organizacije, kjer se srečujejo mladi in tam izvajajo delavnice za preprečevanje pojavov samomorilnega vedenja med mladimi. Vsako leto se jih odzove okoli 200, ker center nima dovolj kadra, so s svojim znanjem v zadnjem letu in pol usposobili približno 1200 zunanjih strokovnjakov, ki zdaj lahko takšne delavnice sami izvajajo v svojih lokalnih okoljih. Predsednik Slovenskega združenja za preprečevanje samomora Samo Mirt Kavšek pa je poudaril, da je samomor v prvi vrsti intimna odločitev posameznika v hudi čustveni stiski, ki zase ne vidi več zadovoljivega izhoda iz življenjskih težav. Njihovo združenje letos praznuje 20 let delovanja. Ob tej priložnosti bodo izdali strokovno knjigo, v kateri se bodo različni avtorji dotaknili prepoznavanja in razumevanja kompleksnosti čustvenih stisk in možnih oblik pomoči. Ves čas se sicer ukvarjajo s svetovanjem in pomočjo pri reševanju čustvenih stisk in težav. Svetovanja potekajo v 18 krajih, vanje pa se lahko vključi vsak brez formalnih ovir ali napotnice, običajno tudi brez daljšega čakanja na prvi pogovor. Število svetovanj se iz leta v leto povečuje, tako da so lani njihovih svetovalci opravili že 8743 pogovorov, kar je 17 odstotkov več kot leto prej.
language
slv
published at
2026-09-10T10:41:56
source
RTV Slovenija
title
Število samomorov v Sloveniji upada, a so ti še vedno pogostejši od evropskega povprečja
url
https://www.rtvslo.si/zdravje/stevilo-samomorov-v-sloveniji-upada-a-so-ti-se-vedno-pogostejsi-od-evropskega-povprecja/793344
article order
11
body
Spreminjamo razumevanje samomora - to je geslo, ki ob svetovnem dnevu preprečevanja samomora spodbuja iskrene pogovore, odpravljanje mitov ter zmanjševanje stigme. V Sloveniji se število samomorov sicer zmanjšuje, a je še vedno nad evropskim povprečjem. Lani je umrlo 336 ljudi. Preprečevanje samomora pa je proces, pri katerem mora sodelovati vsa družba. Družba, v kateri je duševno zdravje prednostna naloga, pomoč pa dostopna vsem, ki jo potrebujejo.
language
slv
published at
2026-09-11T04:14:35
source
24ur
title
Kako pomembno je prepoznavati stiske ljudi in preprečiti tragične izide?
url
https://www.24ur.com/novice/slovenija/kako-pomembno-je-prepoznavati-stiske-ljudi.html
article order
3
body
Čeprav se je v Sloveniji v zadnjih dveh desetletjih število samomorov zmanjšalo za več kot 30 odstotkov, je umrljivost zaradi samomora pri nas še vedno nad evropskim povprečjem. Lani je zaradi tega umrlo 336 ljudi, 261 moških in 75 žensk. Med bolj ogroženimi so moški in starejši prebivalci. Lani so zaznali trend upadanja smrti zaradi samomora v vseh slovenskih regijah, skozi daljše časovno obdobje pa ni upada v Pomurski in Jugovzhodni regiji. Moški zaradi samomora umirajo skoraj 3,4-krat pogosteje kot ženske, je ob svetovnem dnevu preprečevanja samomora, ki tudi letos poteka pod geslom Spreminjajmo razumevanje samomora, povedala dr. Saška Roškar z NIJZ,ki deluje v okviru Nacionalnega programa za duševno zdravje MIRA. Spreminjati razumevanje samomora Med lani zabeleženimi vsemi smrtmi je delež zaradi samomora med prebivalci s stalnim bivališčem znašal 1,6 odstotka. Samomorilni količnik v Sloveniji, to je število število umrlih zaradi samomora na 100.000 prebivalcev, je bil lani 15,77, kar je najmanj v preteklih desetih letih. V primerjavi z desetletnim povprečjem je bil lani samomorilni količnik nižji v vseh starostnih skupinah in pri obeh spolih, je povedala dr. Roškar. "Samomor je v prvi vrsti intimna odločitev posameznika v hudi čustveni stiski, ki zase ne vidi več zadovoljivega izhoda iz življenjskih težav. Prizadene posameznika, ob tem pa tudi vse njegove najbližje," je povedal Samo Mirt Kavšek, predsednik Slovenskega združenja za preprečevanje samomora: "Naloga sodobne družbe je, da spreminjamo razumevanje samomora. Potrebni so ozaveščanje in javni pogovori o tem, da je čustvena kriza del realnega vsakodnevnega življenja, da je za reševanje čustvenih stisk na voljo mreža strokovne pomoči ter da je čustvena stiska predvsem priložnost za reševanje vseh vrst težav, na drugačen, bolj zadovoljiv način, da naše življenje dobi nov smisel, po katerem hrepenimo." V okviru Slovenskega združenja za preprečevanje samomora deluje Center za psihološko svetovanje Posvet, ki letos praznuje 20 let delovanja na področju preprečevanja samomora in samomorilnega vedenja. Združenje bo izdalo strokovno knjigo z naslovom Po posvet na Posvet. Svetovanje poteka v osemnajstih slovenskih krajih, tako da je klientom dostopno. Vanj se lahko vključijo brez formalnih ovir, ne potrebujejo na primer napotnic, in brez finančnih stroškov, običajno tudi brez daljšega čakanja na prvi pogovor, je poudaril Samo Mirt Kavšek. V osmih svetovalnicah po Sloveniji sprejemajo tudi mladostnike od 14. leta. Število svetovanj se povečuje iz leta v leto, lani so opravili 8743 svetovanj, kar je 17 odstotkov več kot v predhodnem letu. V razvejani mreži svetovalnic deluje veliko univerzitetno izobraženih strokovnjakov, psihologov, zdravnikov, pedagogov, socialnih delavcev, ki že pred začetkom dela opravijo dodatno izobraževanje s področja svetovanja in kriznih intervencij. Odgovorno poročanje in nagrada Papageno Slovenski center za raziskovanje samomora, ki deluje v sklopu Inštituta Andreja Marušiča na Univerzi na Primorskem, že 17 let vstopa v osnovne in srednje šole ter druge organizacije, kjer se srečujejo mladi in tam izvajajo delavnice za preprečevanje pojavov samomorilnega vedenja med mladimi, je povedala prof. dr. Vita Poštuvan, namestnica vodje tega centra in vodja dveh programov. S programom A (se) štekaš?!? celostno naslavljajo duševno zdravje mladih. S projektom Ker te štekam pa krepijo podporo mladostnikom na področju preprečevanja samomorilnega vedenja Vsako leto se jih odzove okoli 200. Ker center nima dovolj kadra, so v zadnjem letu in pol usposobili približno 1200 zunanjih strokovnjakov, ki zdaj lahko takšne delavnice sami izvajajo v svojih lokalnih okoljih. V sklopu programa MIRA je NIJZ skupaj z Inštitutom Andrej Marušič in Slovenskim združenjem za preprečevanje samomora za novinarje in medije pripravili delavnice o odgovornem poročanju o samomoru in oblikovali priporočila. Letos se bodo pridružili mednarodni iniciativi oziroma dobrim praksam iz Avstrije, Irske, Estonije, v sodelovanju z Društvom novinarjev Slovenije bodo uvedli medijsko nagrado Papageno, ki bo nagrajevala najboljše prispevke s področja preprečevanja samomora. Na NIJZ izvajajo program Psihološka prva pomoč, ki je prilagojen splošni javnosti, s priporočili; raziskava, ki so jo izvedli, je potrdila, da lahko vsak od nas, tudi v laičnih vlogah, ponudi osnovne oblike pomoči.
language
slv
published at
2026-09-10T15:04:10
source
Delo
title
Ozaveščanje, da je čustvena kriza del vsakdanjega življenja
url
https://www.delo.si/novice/slovenija/ozavescanje-da-je-custvena-kriza-del-vsakdanjega-zivljenja
article order
1
body
Kljub dolgoročnemu trendu upadanja samomorov in spodbudnim podatkom z NIJZ, po katerih je Slovenija lani beležila manj tragedij kot leto prej, pa slovenski samomorilni količnik ostaja občutno nad evropskim povprečjem. Moški med žrtvami še naprej izstopajo, saj si življenje sodijo približno štirikrat pogosteje kot ženske. V zadnjem desetletju je v Sloveniji opaziti trend upadanja števila samomorov v vseh starostnih skupinah, kljub temu pa je samomorilni količnik še vedno precej nad evropskim povprečjem, so ob svetovnem dnevu preprečevanja samomora povedali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Kot je na novinarski konferenci ob svetovnem dnevu povedala vodja programskega odbora za preprečevanje samomora pri nacionalnem programu za duševno zdravje NIJZ Saška Roškar, smo v Sloveniji lani zabeležili manj samomorov kot leto prej. Med žrtvami je bilo 261 moških in 75 žensk, kar pomeni, da se ohranja razmerje, po katerem moški zaradi samomora umirajo približno štirikrat pogosteje kot ženske. Koeficient umrlih oseb zaradi samomora na 100.000 prebivalcev je tako lani znašal 15,77. "Če to številko primerjamo z dolgoletnim slovenskim povprečjem, potem lahko rečemo, da gre za zelo spodbuden podatek, ker je umrljivost zaradi samomora v Sloveniji v zadnjih 20 do 30 letih precej upadla. Kljub temu pa je samomorilni količnik še vedno precej nad evropskim povprečjem, zato so bolj merodajni dolgoletni trendi. Če pogledamo obdobje od leta 2016, potem lahko prav tako rečemo, da se nakazuje trend upadanja količnika pri obeh spolih, je pa to nekoliko bolj izrazito pri moških, kar je seveda spodbuden podatek," je dejala Roškar. V zadnjem desetletju je po njenih besedah opaziti trend upadanja samomora v vseh starostnih skupinah, še vedno pa najbolj ogrožena starostna skupina ostajajo starejši, saj samomorilni količnik s starostjo narašča, ker se med njimi, zlasti spet med moškimi, povečuje število dejavnikov tveganja. Glede regionalnih razlik je Roškar omenila, da so lani nižji količnik v primerjavi z državnim povprečjem beležili v osrednjeslovenski, obalno-kraški, goriški in pomurski regiji, a je slika v desetletnem obdobju spet nekoliko drugačna, saj kaže, da se trend upadanja nakazuje v vseh regijah, z izjemo pomurske in jugovzhodne, kjer še naprej stagnira. NIJZ sicer na področju preprečevanja samomora izvaja več aktivnosti, večinoma v sklopu nacionalnega programa za duševno zdravje, pa tudi v sodelovanju z inštitucijami, kot sta Inštitut Andrej Marušič in Slovensko združenje za preprečevanje samomora. Slovenski center za raziskovanje samomora, ki deluje v sklopu Inštituta Andreja Marušiča, po besedah Vite Poštuvan že 17 let vstopa v osnovne in srednje šole ter druge organizacije, kjer se srečujejo mladi in tam izvajajo delavnice za preprečevanje pojavov samomorilnega vedenja med mladimi. Vsako leto se jih odzove okoli 200, ker center nima dovolj kadra, so s svojim znanjem v zadnjem letu in pol usposobili približno 1.200 zunanjih strokovnjakov, ki zdaj lahko takšne delavnice sami izvajajo v svojih lokalnih okoljih. Predsednik Slovenskega združenja za preprečevanje samomora Samo Mirt Kavšek pa je poudaril, da je samomor v prvi vrsti intimna odločitev posameznika v hudi čustveni stiski, ki zase ne vidi več zadovoljivega izhoda iz življenjskih težav. Njihovo združenje letos obeležuje 20 let delovanja. Ob tej priložnosti bodo izdali strokovno knjigo, v kateri se bodo različni avtorji dotaknili prepoznavanja in razumevanja kompleksnosti čustvenih stisk in možnih oblik pomoči. Ves čas se sicer ukvarjajo s svetovanjem in pomočjo pri reševanju čustvenih stisk in težav. Svetovanja potekajo v 18 krajih, vanje pa se lahko vključi vsak brez formalnih ovir ali napotnice, običajno tudi brez daljšega čakanja na prvi pogovor. Število svetovanj se iz leta v leto povečuje, tako da so lani njihovih svetovalci opravili že 8743 pogovorov, kar je 17 odstotkov več kot leto prej.
language
slv
published at
2026-09-10T11:25:27
source
N1
title
Število samomorov upada, a Slovenija še vedno občutno nad evropskim povprečjem
url
https://n1info.si/novice/slovenija/stevilo-samomorov-upada-a-slovenija-se-vedno-obcutno-nad-evropskim-povprecjem/
article order
0
body
V zadnjem desetletju je v Sloveniji opaziti trend upadanja števila samomorov v vseh starostnih skupinah, kljub temu pa je samomorilni količnik še vedno precej nad evropskim povprečjem, so ob svetovnem dnevu preprečevanja samomora povedali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Zaradi samomora je lani v Sloveniji umrlo 336 ljudi. Kot je na novinarski konferenci ob svetovnem dnevu povedala vodja programskega odbora za preprečevanje samomora pri nacionalnem programu za duševno zdravje NIJZ Saška Roškar, smo v Sloveniji lani zabeležili manj samomorov kot leto prej. Med žrtvami je bilo 261 moških in 75 žensk, kar pomeni, da se ohranja razmerje, po katerem moški zaradi samomora umirajo približno štirikrat pogosteje kot ženske. Koeficient umrlih oseb zaradi samomora na 100.000 prebivalcev je tako lani znašal 15,77. "Če to številko primerjamo z dolgoletnim slovenskim povprečjem, potem lahko rečemo, da gre za zelo spodbuden podatek, ker je umrljivost zaradi samomora v Sloveniji v zadnjih 20 do 30 letih precej upadla. Kljub temu pa je samomorilni količnik še vedno precej nad evropskim povprečjem, zato so bolj merodajni dolgoletni trendi. Če pogledamo obdobje od leta 2016, potem lahko prav tako rečemo, da se nakazuje trend upadanja količnika pri obeh spolih, je pa to nekoliko bolj izrazito pri moških, kar je seveda spodbuden podatek," je dejala Roškar. V zadnjem desetletju je po njenih besedah opaziti trend upadanja samomora v vseh starostnih skupinah, še vedno pa najbolj ogrožena starostna skupina ostajajo starejši, saj samomorilni količnik s starostjo narašča, ker se med njimi, zlasti spet med moškimi, povečuje število dejavnikov tveganja. Glede regionalnih razlik je Roškar omenila, da so lani nižji količnik v primerjavi z državnim povprečjem beležili v osrednjeslovenski, obalno-kraški, goriški in pomurski regiji, a je slika v desetletnem obdobju spet nekoliko drugačna, saj kaže, da se trend upadanja nakazuje v vseh regijah, z izjemo pomurske in jugovzhodne, kjer še naprej stagnira. Foto: Shutterstock Preventivne aktivnosti za preprečevanje samomora in pomoč mladim NIJZ sicer na področju preprečevanja samomora izvaja več aktivnosti, večinoma v sklopu nacionalnega programa za duševno zdravje, pa tudi v sodelovanju z inštitucijami, kot sta Inštitut Andrej Marušič in Slovensko združenje za preprečevanje samomora. Slovenski center za raziskovanje samomora, ki deluje v sklopu Inštituta Andreja Marušiča, po besedah Vite Poštuvan že 17 let vstopa v osnovne in srednje šole ter druge organizacije, kjer se srečujejo mladi in tam izvajajo delavnice za preprečevanje pojavov samomorilnega vedenja med mladimi. Vsako leto se jih odzove okoli 200, ker center nima dovolj kadra, so s svojim znanjem v zadnjem letu in pol usposobili približno 1200 zunanjih strokovnjakov, ki zdaj lahko takšne delavnice sami izvajajo v svojih lokalnih okoljih. Predsednik Slovenskega združenja za preprečevanje samomora Samo Mirt Kavšek pa je poudaril, da je samomor v prvi vrsti intimna odločitev posameznika v hudi čustveni stiski, ki zase ne vidi več zadovoljivega izhoda iz življenjskih težav. Njihovo združenje letos obeležuje 20 let delovanja. Ob tej priložnosti bodo izdali strokovno knjigo, v kateri se bodo različni avtorji dotaknili prepoznavanja in razumevanja kompleksnosti čustvenih stisk in možnih oblik pomoči. Ves čas se sicer ukvarjajo s svetovanjem in pomočjo pri reševanju čustvenih stisk in težav. Svetovanja potekajo v 18 krajih, vanje pa se lahko vključi vsak brez formalnih ovir ali napotnice, običajno tudi brez daljšega čakanja na prvi pogovor. Število svetovanj se iz leta v leto povečuje, tako da so lani njihovih svetovalci opravili že 8743 pogovorov, kar je 17 odstotkov več kot leto prej.
language
slv
published at
2026-09-10T10:48:07
source
SiOL
title
Zaradi samomora je lani v Sloveniji umrlo 336 ljudi
url
https://siol.net/novice/slovenija/stevilo-samomorov-v-sloveniji-upada-a-je-kolicnik-se-precej-nad-evropskim-povprecjem-701074
article order
5
body
Pomembno je vedeti, da pogovor o samomorilnih mislih ne povečuje njihove prisotnosti ali pojavnosti. * Simon Šerbinek in njegova osebna izpoved o poskusu samomora * Danes, na svetovni dan preprečevanja samomora, je njegovo sporočilo preprosto, a vendarle izjemno močno. * Naloga sodobne družbe je, da spreminjamo razumevanje samomora. Pomemben del te spremembe je odprt in iskren pogovor. Dramski igralec in pisatelj Simon Šerbinek se je odločil javno spregovoriti o svoji izkušnji, s sporočilom, da ko ste v stiski, se zaupajte nekomu, spregovorite in poskusite poiskati strokovno pomoč. Sam je ni poiskal, ko je bilo tako hudo, da ni šlo več, se je odločil za najhujše. Od tega je trideset let. "V 90. letih, takrat ko se mi je to dogajalo, se o tem ni veliko govorilo in bila velika stigma. O tem nisi smel veliko govoriti, na glas povedati, kaj se ti dogaja, ampak je bila nekako tendenca, da skrivamo vse skupaj. In tudi to je bil eden od vzrokov, da sem moral ves čas tlačiti stvari v sebi, se ne izpovedati," se spomni tistih dni, ko je bilo zares hudo. Šerbinek opisuje, da je bil takrat ujet med dvema skrajnostma: na eni strani pretirana disciplina, perfekcionizem in nepopustljiva vztrajnost, na drugi pa obdobja razpuščenosti, boemskega življenja in nerednega spanja. Ta nihanja so ga postopoma pripeljala v psihično izčrpanost in psihozo. Kot pravi, te kombinacije lahko človeka "privedejo do tega, da pomisliš na tisto najhujše, in potem tudi to poskusiš." Danes, na svetovni dan preprečevanja samomora, ki letos poteka pod geslom "Spreminjajmo razumevanje samomora," je njegovo sporočilo preprosto, a vendarle izjemno močno. "Naj vas ne bo sram" "Življenje je tudi tako; veliko je različnih stvari, različnih možnosti, da je škoda, da bi vse to zavrgli. Enostavno nam je to, se mi zdi, dano, položeno v zibko, in moramo s tem narediti, karkoli je pač mogoče, tudi če imamo slabe karte. Tudi s slabimi kartami se včasih da odigrati dobro. Tako, kot sem rekel: pokličite nekoga, pogovarjajte se. Naj vas ne bo sram. Povedati, kaj vas muči, kaj se vam dogaja, kje so tiste stiske, kje so tiste stranpoti, ki vas vodijo do tega zaključka," se glasi sporočilo vsem, ki mogoče v tem trenutku ne najdejo poti iz stiske. Moški umirajo približno štirikrat pogosteje Kot je na novinarski konferenci povedala vodja programskega odbora za preprečevanje samomora pri nacionalnem programu za duševno zdravje NIJZ Saška Roškar, smo v Sloveniji lani zabeležili manj samomorov kot leto prej. Med žrtvami je bilo 261 moških in 75 žensk, kar pomeni, da se ohranja razmerje, po katerem moški zaradi samomora umirajo približno štirikrat pogosteje kot ženske. Koeficient umrlih oseb zaradi samomora na 100.000 prebivalcev je tako lani znašal 15,77. Glede regionalnih razlik je Roškar omenila, da so lani nižji količnik v primerjavi z državnim povprečjem beležili v osrednjeslovenski, obalno-kraški, goriški in pomurski regiji, a je slika v desetletnem obdobju spet nekoliko drugačna, saj kaže, da se trend upadanja nakazuje v vseh regijah, z izjemo pomurske in jugovzhodne, kjer še naprej stagnira. Spreminjajmo razumevanje samomora Naloga sodobne družbe je, da spreminjamo razumevanje samomora. Pomemben del te spremembe je odprt in iskren pogovor. Pogovori o samomoru in samomorilnem vedenju zmanjšujejo predsodke, večajo ozaveščenost in ustvarjajo okolje, v katerem je več prostora za razumevanje in podporo, in posledično ljudje laže poiščejo pomoč. Pomembno je tudi zavedanje, da pogovor o samomorilnih mislih ne povečuje njihove prisotnosti ali pojavnosti, se glasi sporočilo strokovnjakov ob današnjem svetovnem dnevu. NIJZ sicer na področju preprečevanja samomora izvaja več aktivnosti, večinoma v sklopu nacionalnega programa za duševno zdravje, pa tudi v sodelovanju z inštitucijami, kot sta Inštitut Andrej Marušič in Slovensko združenje za preprečevanje samomora. Slovenski center za raziskovanje samomora, ki deluje v sklopu Inštituta Andreja Marušiča, po besedah Vite Poštuvan že 17 let vstopa v osnovne in srednje šole ter druge organizacije, kjer se srečujejo mladi in tam izvajajo delavnice za preprečevanje pojavov samomorilnega vedenja med mladimi. Vsako leto se jih odzove okoli 200, ker center nima dovolj kadra, so s svojim znanjem v zadnjem letu in pol usposobili približno 1200 zunanjih strokovnjakov, ki zdaj lahko takšne delavnice sami izvajajo v svojih lokalnih okoljih. Intimna odločitev posameznika v hudi stiski Predsednik Slovenskega združenja za preprečevanje samomora Samo Mirt Kavšek je poudaril, da je samomor v prvi vrsti intimna odločitev posameznika v hudi čustveni stiski, ki zase ne vidi več zadovoljivega izhoda iz življenjskih težav. Odprti, iskreni in sočutni pogovori povečujejo razumevanje in spodbujajo ljudi v stiski, da spregovorijo in poiščejo pomoč. Nekatere samomorilno ogrožene posameznike bližnji ali strokovnjaki pravočasno prepoznajo, jim pomagajo preprečiti samomorilno dejanje in jih usmerijo k ustrezni strokovni pomoči. V okviru Slovenskega združenja za preprečevanje samomora deluje Center za psihološko svetovanje Posvet, ki letos praznuje 20 let delovanja na področju preprečevanja samomora in samomorilnega vedenja. "Posvet ponuja pomoč pri reševanju čustvenih stisk in težav, ki bi sicer lahko vodile v hujše oblike krize in v samomorilno vedenje. Svetovanje poteka v 18 slovenskih krajih, tako da je posameznikom široko dostopno, vanj se lahko vključijo brez formalnih ovir, ne potrebujejo npr. napotnice, in brez finančnih stroškov. Število svetovanj se iz leta v leto povečuje: v letu 2025 so svetovalci opravili 8.743 svetovanj, kar je 17 odstotkov več kot v predhodnem letu," je povedal Mirt Kavšek. Kam se obrniti, ko je stiska prehuda? Kadar je stiska zelo huda in vaš osebni zdravnik ni dosegljiv, se lahko obrnete neposredno na: * dežurnega zdravnika, * dežurno ambulanto najbližje psihiatrične bolnišnice, * reševalno službo (112) ali urgentno psihiatrično ambulanto v Centru za izvenbolnišnično psihiatrijo v Ljubljani (01 475 06 70). Za podatke o ustreznih oblikah pomoči ali samo za podporo in pogovor se lahko obrnete tudi na telefone za pomoč v stiski: * Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj). * Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24 ur na dan, vsak dan). Klic je brezplačen * SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja je na 080 11 55, dosegljiv 24 ur na dan, vse dni v tednu. * TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro) Klic je brezplačen.
language
slv
published at
2026-09-10T12:06:00
source
Žurnal24
title
Izpoved: Pred leti poskusil narediti samomor, danes pravi: "Naj vas ne bo sram"
url
https://www.zurnal24.si/zdravje/izpoved-pred-leti-poskusil-narediti-samomor-danes-pravi-naj-vas-ne-bo-sram-464951
article order
4
body
V Sloveniji je lani storilo samomor 336 ljudi, kar je manj kot leto prej. Dolgoročno se umrljivost zaradi samomora zmanjšuje, vendar Slovenija še vedno ostaja nad evropskim povprečjem. Med najbolj ogroženimi so starejši, zlasti moški. Strokovnjaki ob svetovnem dnevu preprečevanja samomora poudarjajo pomen prepoznavanja stiske, pogovora in pravočasne pomoči. Ob svetovnem dnevu preprečevanja samomora, ki ga zaznamujemo 10. septembra, so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (Nijz) predstavili najnovejše podatke o samomoru v Sloveniji in aktivnosti na področju njegovega preprečevanja. Leta 2025 je zaradi samomora umrlo 336 ljudi, med njimi 261 moških in 75 žensk. Samomorilni količnik, torej število umrlih zaradi samomora na 100.000 prebivalcev, je znašal 15,77. Število umrlih je bilo nižje kot leta 2024. "V Sloveniji se ohranja razmerje, da moški zaradi samomora umirajo približno štirikrat pogosteje v primerjavi z ženskami," je povedala Saška Roškar z Nijz. Podatki za leto 2025 so spodbudni tudi v primerjavi z dolgoletnim slovenskim povprečjem. Umrljivost zaradi samomora je v zadnjih 20 do 30 letih precej upadla, vendar samomorilni količnik še vedno ostaja precej nad evropskim povprečjem. Ker lahko med posameznimi leti prihaja do večjih nihanj, strokovnjaki poudarjajo pomen spremljanja dolgoročnih trendov. Med letoma 2016 in 2025 se tako nakazuje upad količnika pri obeh spolih, nekoliko izraziteje pri moških. Najbolj ogroženi ostajajo starejši Samomorilni količnik s starostjo narašča, med starejšimi pa izrazito izstopajo moški. Po besedah Roškar se s starostjo krepi več dejavnikov, ki povečujejo tveganje. V obdobju od leta 2015 do 2024 se je sicer trend upadanja nakazoval v vseh starostnih skupinah. Razlike ostajajo tudi med posameznimi deli države. Leta 2025 so samomorilni količnik, nižji od slovenskega povprečja, zabeležili v pomurski, osrednjeslovenski, obalno-kraški in goriški regiji. Vendar podatki za eno leto ne pokažejo nujno dolgoročne slike. Če pogledamo desetletno obdobje, se trend upadanja nakazuje v vseh regijah razen v pomurski in jugovzhodni, kjer količnik ne upada oziroma stagnira. Roškar je prav Pomurje navedla kot primer, zakaj je pri razlagi podatkov pomembneje spremljati daljše obdobje: čeprav so bili tam podatki za leto 2025 spodbudni, dolgoročni trend tega izboljšanja ne kaže. Stiske ni vedno preprosto prepoznati Vita Poštuvan s Slovenskega centra za raziskovanje samomora na Inštitutu Andrej Marušič Univerze na Primorskem je opozorila, da so lahko znaki samomorilne stiske zelo subtilni in jih bližnji včasih prepoznajo šele za nazaj. Stiska se lahko kaže v spremembah vedenja. Človek, ki je bil prej družaben, se lahko začne umikati, postane bolj zadržan ali razdražljiv. Bolj neposredni znaki so lahko izjave, da ga kmalu ne bo več ali da bo vsega konec. Pozornost zahtevajo tudi izrazitejše ukvarjanje s smrtjo, razdajanje vrednih stvari in pogosto govorjenje o samomoru. Posamezen znak sicer še ne pomeni, da ima človek samomorilna nagnjenja. Ko nas za nekoga skrbi, je zato pomembno, da o stiski spregovorimo. Po podatkih, ki jih je predstavila Roškar, osebe v samomorilni stiski v približno 60 odstotkih primerov svojo stisko na neki način komunicirajo. Ob tem je poudarila, da tudi če bližnji znake prepoznajo in naredijo vse, kar lahko, najhujšega ni vedno mogoče preprečiti. Za delo z mladimi usposobili okoli 1.200 strokovnjakov Pomemben del preventive je namenjen mladim. Slovenski center za raziskovanje samomora že 17 let izvaja preventivne delavnice v osnovnih in srednjih šolah ter drugih okoljih, kjer se srečujejo mladi. V zadnjem letu in pol so v okviru projekta Ker te štekam znanje prenašali tudi na druge strokovnjake. Usposobili so jih približno 1.200, med njimi zaposlene v vzgoji in izobraževanju, zdravstvu, sociali ter nevladnih organizacijah. Namen je, da znajo prepoznati samomorilno vedenje, se ustrezno odzvati in vedo, kako ukrepati ob mladostniku v stiski. Vzpostavljali so tudi mrežo podpore za primere, ko se samomor zgodi in se morata nanj ustrezno odzvati šola in skupnost. V svetovalnicah Posvet lani 8.743 svetovanj Center za psihološko svetovanje Posvet, ki deluje v okviru Slovenskega združenja za preprečevanje samomora, letos praznuje 20 let. Svetovanje posameznikom, parom in družinam je na voljo v 18 slovenskih krajih, zanj ni potrebna napotnica in je brezplačno. V osmih svetovalnicah sprejemajo tudi mladostnike od 14. leta. Leta 2025 so svetovalci opravili 8.743 svetovanj oziroma 17 odstotkov več kot leto prej. Predsednik Slovenskega združenja za preprečevanje samomora Samo Mirt Kavšek je poudaril, da svetovalni pogovor ni namenjen zgolj čustveni razbremenitvi, temveč tudi reševanju težav, ki so človeka pripeljale v hudo stisko. Nijz je letos del aktivnosti namenil tudi splošni javnosti. V okviru programa psihološke prve pomoči so izvedli raziskavo z več kot 400 udeleženci. Rezultati so po besedah Roškar pozitivni in potrjujejo, da lahko osnovno obliko pomoči človeku v stiski ponudijo tudi ljudje brez strokovne izobrazbe. "Naj vas ne bo sram povedati, kaj se vam dogaja" Svetovni dan preprečevanja samomora letos znova poteka pod geslom Spreminjajmo razumevanje samomora, s katerim strokovnjaki poudarjajo pomen odprtega pogovora in zmanjševanja stigme. O svoji izkušnji je spregovoril tudi igralec, lektor in pisatelj Simon Šerbinek, ki se je pred približno 30 leti s tem soočil. Takrat je bila po njegovih besedah stigma velika, o stiskah pa se ni veliko govorilo. Danes poudarja, da je življenje začel doživljati drugače in vrednost iskati tudi v majhnih dogodkih in veselju. Ljudem, ki se znajdejo v stiski, sporoča: "Pokličite nekoga, pogovarjajte se, naj vas ne bo sram povedati, kaj se vam dogaja." Brezplačne telefonske številke za pomoč v stiski: 116 123 - Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik (brezplačno, deluje 24 ur na dan, vsak dan). 112 - Center za obveščanje (za takojšnjo nujno medicinsko pomoč ali posredovanje). 01 520 99 00 - Klic v duševni stiski (vsak dan med 19. uro zvečer in 7. uro zjutraj). 116 111 - TOM telefon za otroke in mladostnike (brezplačno, vsak dan med 12. in 20. uro). 031 704 707 - Center za psihološko svetovanje Posvet (vsak delavnik med 8. in 20. uro).
language
slv
published at
2026-09-10T10:09:59
source
Svet24
title
V Sloveniji manj samomorov, najbolj ogroženi ostajajo starejši moški
url
https://svet24.si/novice/slovenija/nijz-samomor-svetovni-dan-1925388
article order
9
body
Včerajšnji dan, 10. september, velja za svetovni dan preprečevanja samomora. Samomor je v svetu in tudi v Sloveniji še vedno velik javnozdravstveni problem. V letu 2025 je v Sloveniji zaradi samomora umrlo 336 ljudi, 261 moških in 75 žensk; stopnja samomora (število samomorov na 100.000 prebivalcev) je znašala 15,77 (24,3 za moške in 7,1 za ženske), kar je najmanj v preteklih desetih letih. Desetletni trend nakazuje upadanje oziroma stagnacijo samomorilnega količnika. V letu 2025 je v Savinjski regiji zaradi samomora umrlo 54 ljudi, štirikrat več moških kot žensk (44 moških in 10 žensk). V obdobju od 2016 do 2025 je v Savinjski regiji zaradi samomora umrlo skupno 564 ljudi (448 moških in 116 žensk) ali povprečno 56 ljudi vsako leto. Stopnja samomora (število samomorov na 100.000 prebivalcev) je v letu 2025 v Savinjski regiji znašala 20,6 in je bila višja od slovenskega povprečja, na tretjem mestu takoj za Posavjem (21,1) in Podravjem (20,8). Stopnja samomora v Savinjski regiji je v posameznih letih med 2016 in 2025 nihala, je pa v tem desetletju glede na pretekla desetletja še dodatno upadla. Stopnja samomora narašča s starostjo, najvišja je bila v skupini ljudi, starih 65 let in več. V vseh starostnih skupinah je bila stopnja samomora višja med moškimi kot ženskami, z izjemo najmlajše starostne skupine od 0 do 19 let, v kateri je bila višja med dekleti kot fanti. Kako so obrnili negativni trend Savinjska regija je bila desetletja med slovenskimi regijami z najvišjo stopnjo samomora. Analiza celjske enote NIJZ je pokazala, da je med letoma 1990 in 1999 zaradi samomora umrlo 903 ljudi oziroma povprečno 90 na leto. Rezultati so leta 2001 spodbudili ustanovitev neformalne skupine Tu smo zate, ki je povezala več kot 20 strokovnjakov iz zdravstva, socialnega varstva, šolstva, nevladnih organizacij in lokalnega okolja. "Pričeli smo s skupnim delom in sledili skupnim ciljem," se začetkov spominja prim. Nuša Konec Juričič, dolgoletna vodja regijske skupine za preprečevanje samomora in vodja Enote za nenalezljive bolezni Območne enote Celje NIJZ. V naslednjih letih so izvedli več kot 120 izobraževanj, omogočili delovanje skupine za samopomoč za ljudi z depresijo in anksioznostjo ter leta 2010 odprli psihološko svetovalnico Tu smo zate. Ta danes deluje v okviru mreže 19 svetovalnic Centra Posvet. V Celju so razvili tudi preventivni program za mladostnike To sem jaz, ki je danes dostopen mladostnikom po vsej Sloveniji. V desetletju 2000-2009 je zaradi samomora v Savinjski regiji umrlo 814 ljudi, manj kot v predhodnem desetletju. Znižanje je bilo rezultat prepleta številnih dejavnikov in je dodatno spodbudilo nadaljevanje preventivnega dela. Leta 2018 je Slovenija dobila tudi prvi Nacionalni program za duševno zdravje 2018-2028, v katerem je preprečevanje samomora eno od šestih prednostnih področij. Koordinatorji za duševno zdravje Danes v vseh devetih območnih enotah NIJZ delujejo koordinatorji za duševno zdravje, ki povezujejo lokalne deležnike in pomagajo prepoznavati potrebe prebivalcev. Po besedah prim. Nuše Konec Juričič znižanje števila samomorov v Savinjski regiji v obdobju 2016-2025 kaže, da skupno preventivno delo daje rezultate. "Naša želja in cilj sta, da nihče, ki je v stiski, ne bi ostal brez podpore in strokovne pomoči," poudarja. Podpora je pomembna tudi za svojce in druge, ki žalujejo po smrti bližnjega zaradi samomora. V Savinjski regiji je ljudem v psihični stiski na voljo več oblik pomoči. V nujnih primerih, ko je ogroženo življenje, je treba poiskati pomoč v najbližjem urgentnem centru oziroma dežurni psihiatrični službi ali poklicati 112. Sicer se lahko ljudje obrnejo na osebnega zdravnika ali pediatra, centre za krepitev zdravja v zdravstvenih domovih ter centre za duševno zdravje. Ti za odrasle delujejo v Celju, Velenju, Šentjurju in Slovenskih Konjicah, za otroke in mladostnike pa v Celju in Velenju. Psihološke svetovalnice Posvet so odraslim na voljo v Celju, Laškem, Mozirju in Velenju, v Celju in Velenju pa tudi mladostnikom, starejšim od 14 let. Ljudem s kroničnimi težavami podporo nudita tudi društvi Šent in Ozara, pomoč po izgubi bližnjega zaradi samomora pa Slovensko društvo Hospic. Kontakti in drugi preverjeni viri strokovne pomoči za posamezne regije so zbrani na spletni strani nacionalnega programa za duševno zdravje MIRA v rubriki Kam po pomoč.
language
slv
published at
2026-09-11T04:11:43
source
Kozjansko.info
title
Stopnja samomora v širši regiji vztrajno upada
url
https://kozjansko.info/stopnja-samomora-v-sirsi-regiji-vztrajno-upada/
article order
7
body
Naloga sodobne družbe je, da spreminjamo razumevanje samomora. Pomemben del te spremembe je odprt in iskren pogovor. Pogovori o samomoru in samomorilnem vedenju zmanjšujejo predsodke, večajo ozaveščenost in ustvarjajo okolje, v katerem je več prostora za razumevanje in podporo, in posledično ljudje laže poiščejo pomoč. Pomembno je tudi zavedanje, da pogovor o samomorilnih mislih ne povečuje njihove prisotnosti ali pojavnosti. V Sloveniji v letu 2025 manj samomorov V Sloveniji se je v zadnjih dveh desetletjih število samomorov zmanjšalo, vendar je umrljivost zaradi samomora še vedno nad evropskim povprečjem. Statistiko umrlih zaradi samomora je predstavila vodja programskega odbora za preprečevanje samomora doc. dr. Saška Roškar z Nacionalneg inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki deluje v okviru Nacionalnega programa za duševno zdravje MIRA: "V letu 2025 je zaradi samomora v Sloveniji umrlo 336 oseb, 261 moških in 75 žensk. Med vsemi smrtmi, ki smo jih v letu 2025 zabeležili v Sloveniji med prebivalci s stalnim prebivališčem v Sloveniji (N = 21.223), je delež smrti zaradi samomora znašal 1,6 odstotka. Samomorilni količnik v Sloveniji (število umrlih zaradi samomora na 100.000 prebivalcev) je leta 2025 znašal 15,77, kar je najmanj v preteklih desetih letih. Desetletni trend nakazuje upadanje oziroma stagnacijo samomorilnega količnika. Razmerje med spoloma v letu 2025 je bilo 3,4 in pomeni, da je zaradi samomora umrlo več kot trikrat več moških kot žensk. V primerjavi z desetletnim povprečjem znotraj posamezne starostne skupine je bil v letu 2025 samomorilni količnik nižji v vseh starostnih skupinah." Več podatkov je v prilogi Priloga NIJZ. Pomembno je poiskati pomoč: pogovor je prvi korak k spremembi Odprti, iskreni in sočutni pogovori povečujejo razumevanje in spodbujajo ljudi v stiski, da spregovorijo in poiščejo pomoč. Nekatere samomorilno ogrožene posameznike bližnji ali strokovnjaki pravočasno prepoznajo, jim pomagajo preprečiti samomorilno dejanje in jih usmerijo k ustrezni strokovni pomoči. V okviru Slovenskega združenja za preprečevanje samomora deluje Center za psihološko svetovanje Posvet, ki letos praznuje 20 let delovanja na področju preprečevanja samomora in samomorilnega vedenja. "Posvet ponuja pomoč pri reševanju čustvenih stisk in težav, ki bi sicer lahko vodile v hujše oblike krize in v samomorilno vedenje. Svetovanje poteka v 18 slovenskih krajih, tako da je posameznikom široko dostopno, vanj se lahko vključijo brez formalnih ovir, ne potrebujejo npr. napotnice, in brez finančnih stroškov. Število svetovanj se iz leta v leto povečuje: v letu 2025 so svetovalci opravili 8.743 svetovanj, kar je 17 odstotkov več kot v predhodnem letu," je povedal Samo Mirt Kavšek, predsednik Slovenskega združenja za preprečevanje samomora. Več informacij o delovanju centra Posvet je v prilogi 2: Gradivo za tiskovno konferenco ob svetovnem dnevu preprečevanja samomora - Spreminjajmo razumevanje samomora. Pri preprečevanje samomora lahko sodelujemo vsi Preprečevanje samomora je proces, ki traja vseskozi in pri katerem mora sodelovati celotna družba. Posamezniki, skupnosti, organizacije in odločevalci imamo pomembno vlogo pri ustvarjanju družbe, v kateri je duševno zdravje prednostna naloga, pomoč pa dostopna vsem, ki jo potrebujejo. "Razumevanje samomorilnega vedenja in pripravljenost za pomoč ljudem v stiski v družbi spreminjata stigmo, predsodke in tabuje v zavedanje, da lahko vsak med nami pripomore k reševanju tega javnozdravstvenega problema," je povedal Samo Mirt Kavšek, predsednik Slovenskega združenja za preprečevanje samomora. Na UP IAM Slovenskem centru za raziskovanje samomora (UP IAM SCRS) bodo kot ključno obeležitev svetovnega dne preprečevanja samomora že četrto leto zapored izvedli Dan povezovanja 2026: Povezani skozi generacije. Ta že od leta 2023, ko je bil prvič organiziran v sklopu 32. svetovnega kongresa Mednarodne zveze za preprečevanje samomora, ki ga je organizirala Univerza na Primorskem, združuje različne skupine ranljivih posameznikov. Sicer pa na UP IAM SCRS kontinuirano izvajajo številne raziskovalno-intervencijske projekte, s katerimi želijo ozaveščati o problemu samomora, raziskovati in naslavljati potrebe ljudi v stiski ter jih opolnomočiti za iskanje pomoči. Posebno pozornost namenjajo dejavnostim za preprečevanje in ukrepanje ob samomorilnem vedenju mladih: "S programom A (se) štekaš?!?, ki ga izvajamo pod okriljem Ministrstva za zdravje, celostno naslavljamo duševno zdravje mladih in preprečevanje samomorilnega vedenja. V sklopu programa izvajamo delavnice za mlade, ozaveščamo starše, izobražujemo vratarje sistema (npr. učitelje in šolske svetovalne delavce) ter pripravljamo ustvarjalne natečaje. S projektom Ker te štekam pa krepimo podporo mladostnikom na področju preprečevanja samomorilnega vedenja. Pri preprečevanju samomorilnega vedenja mladih je ključno, da mladostnik ob prehajanju med različnimi službami ne ostane brez podpore. Zato je pomembno, da strokovnjaki vedo, kdo lahko v posamezni situaciji ukrepa, kam mladostnika usmeriti in kako med seboj pravočasno izmenjati ključne informacije," je izpostavila vodja obeh projektov in namestnica vodje UP IAM SCRS prof. dr. Vita Poštuvan. Več o aktivnostih UP IAM SCRS in drugih aktivnostih v znak podpore in solidarnosti do vseh, ki so koga izgubili zaradi samomora, je v prilogi 3: Aktivnosti UP IAM SCRS. Aktivnosti, ki se na področju preprečevanja samomora izvajajo v okviru NIJZ, so večinoma del akcijskega načrta Resolucije nacionalnega programa za duševno zdravje MIRA: * V letu 2026 so bile v sodelovanju s Slovenskim združenejm za preprečevanja samomora in UP IAM SCRS v osmih regijah po Sloveniji izvedene izobraževalne delavnice za ustvarjalce medijskih vsebin na temo odgovornega poročanja o samomoru. Na delavnicah so bila predstavljena nadgrajena priporočila o odgovornem medijskem poročanju o samomoru. * Po zgledu drugih držav (npr. Avstrije in Estonije) bo letos tudi v Sloveniji razpisan natečaj za nagrado papageno za novinarske prispevke s tematiko samomora, ki upoštevajo smernice odgovornega poročanja o samomoru, predvsem pa imajo preventivno sporočilo. Nagrada bo prvič podeljena 10. septembra 2027. Več informacij o tem in še drugih aktivnostih NIJZ je v prilogi 1: Priloga NIJZ.
language
slv
published at
2026-09-10T11:32:01
source
primorske.si
title
Svetovni dan preprečevanja samomora 2026
url
https://primorske.si/univerza-na-primorskem/svetovni-dan-preprecevanja-samomora-2026/

source scope

analyzed source count

omitted articles

article order
8
body
Vsako leto 10. septembra obeležujemo svetovni dan preprečevanja samomora. Letošnje sporočilo poziva k spremembi: od tišine in stigme k odprtemu pogovoru, razumevanju in podpori ljudem v stiski. Svetovni dan preprečevanja samomora sta leta 2003 vzpostavili Mednarodna zveza za preprečevanje samomora (IASP) in Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), da bi okrepili ozaveščanje o možnostih preprečevanja samomora ter spodbudili posameznike, skupnosti in institucije k ukrepanju. Geslo svetovnega dneva v obdobju 2024-2026 je "Spreminjajmo razumevanje samomora". V ospredje daje poziv za premik od tišine, nerazumevanja in stigme k odprtosti, sočutju in podpori. Odprt pogovor je pomemben tudi za ljudi, ki so zaradi samomora izgubili bližnjega. Stigma in nelagodje okolice lahko namreč še povečata občutek osamljenosti v času žalovanja. Začnimo pogovor Letošnji poziv Svetovne zdravstvene organizacije lahko prevedemo zelo preprosto: začnimo pogovor. Pogovor o duševni stiski človeku ne odvzame njegove teže, lahko pa pomeni začetek poti do pomoči. Pomembno je ustvarjati okolje, v katerem človeka ni strah povedati, da mu je težko, in v katerem njegova stiska ni sprejeta z obsojanjem ali zmanjševanjem njenega pomena. Tudi prof. dr. Vita Poštuvan, psihologinja in raziskovalka, ki se že vrsto let ukvarja s preprečevanjem samomora, je pred letošnjim svetovnim dnevom v pogovoru za Žurnal24.si opozorila, da dolgoročni podatki za Slovenijo kažejo izboljšanje, vendar samomorilnost pri nas ostaja pomemben javnozdravstveni izziv. Obenem se je po njenih besedah v zadnjih desetletjih zgodila pomembna sprememba: o duševnem zdravju in stiskah govorimo več in jih tudi bolje prepoznavamo. Tudi zelo huda duševna stiska ni nujno trajno stanje. Ljudje lahko ob ustrezni podpori, zdravljenju in spremembah življenjskih okoliščin težka obdobja prebrodijo. Prav zato je pomembno, da stisko prepoznamo in pomoč poiščemo čim prej. Kako govoriti z nekom, ki je v stiski? Pri preprečevanju samomora imajo pomembno vlogo način pogovora, zmanjševanje stigme, pravočasno prepoznavanje stiske in dostopnost strokovne pomoči. Za človeka, ki preživlja težko obdobje, je lahko pomembno že to, da ga nekdo opazi, mu prisluhne in njegove stiske ne zmanjšuje. Ni treba, da imamo pripravljene popolne besede ali rešitve. Pomembneje je, da človeku pokažemo, da nam je mar in da mu pri iskanju ustrezne pomoči ni treba ostati sam. Kaj lahko naredimo kot družba? Prav o tem bodo danes spregovorili tudi slovenski strokovnjaki. Nacionalni inštitut za javno zdravje bo ob svetovnem dnevu preprečevanja samomora predstavil najnovejše podatke o umrljivosti zaradi samomora v Sloveniji ter aktualne aktivnosti na področju preprečevanja samomora. Na Med.Over.Net bomo nove podatke in ključna sporočila strokovnjakov predstavili po novinarski konferenci. Kam po pomoč? Žalujoči po izgubi bližnjega zaradi samomora lahko pomoč poiščejo v Centrih za duševno zdravje, pri psihoterapevtih, v Slovenskem društvu Hospic, nekaterih organizacijah in v literaturi. Ljudem, ki so zaradi samomora izgubili bližnjega, je namenjena tudi knjižica ZAKAJ TAKO BOLI? Ko zaradi samomora izgubimo najbližje. Organizacije za pomoč Prvi vir strokovne pomoči je izbrani osebni zdravnik ali šolski/a svetovalni/na delavec/ka. Če je stiska zelo huda oziroma je potrebna takojšnja pomoč. Obrnete se lahko na nujne številke: * dežurni zdravnik, * dežurna ambulanta najbližje psihiatrične bolnišnice, * reševalna služba (112) ali * urgentna psihiatrična ambulanta v Centru za izvenbolnišnično psihiatrijo v Ljubljani (01 475 06 70). Za podatke o ustreznih oblikah pomoči ali samo za podporo in pogovor se lahko obrnete tudi na telefone za pomoč v stiski: * Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj). * Zaupni telefon Samarijan 116 123 (24 ur na dan, vsak dan). Klic je brezplačen. * TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen. Drugi viri pomoči in informacij
language
slv
published at
2026-09-10T02:46:24
source
Med.Over.Net
title
Svetovni dan preprečevanja samomora 2026: začnimo pogovor - Med.Over.Net -
url
https://medover.zurnal24.si/svetovni-dan-preprecevanja-samomora-2026/

omitted source count

total source count