MedVrsticami

Slovenija: nova zdravila za Alzheimerjevo bolezen kmalu na voljo 14.9.2026

Analiziranih 5 virov Slovenščina

Na novinarski konferenci ob svetovnem mesecu Alzheimerjeve bolezni so slovenski strokovnjaki poudarili pomen zgodnjega prepoznavanja demence, saj bodo v Sloveniji kmalu na voljo nova zdravila, ki vplivajo na biološki potek Alzheimerjeve bolezni. Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović je napovedala, da bodo zdravila na voljo v univerzitetnih kliničnih centrih v Ljubljani in Mariboru, kjer že pripravljajo protokole za izbiro bolnikov. Zdravljenje bo potekalo le v zgodnji fazi bolezni, zato je ključno, da se diagnoza postavi čim prej, so poudarili strokovnjaki.

Infografika

image url: /static/img/infographics/spa-4343988_sl_f8ad09d01a12d248.webp

Analiza trditev

Trditev	Ključne razlike	STA	RTV Slovenija	Žurnal24	Svet24	Lokalec.si
Demenca postaja zaradi prihoda novih zdravil bolezen, za katero je pomembno, da se diagnoza postavi zgodaj.	STA le delno podpira, ostali viri trditev potrjujejo.	Delno: Članek omenja prihod novih zdravil in pomen zgodnje diagnoze.	Da: Članek dobesedno navaja to trditev.	Da: Članek poudarja, da so zdravila učinkovita le v zgodnji fazi.	Da: Citirana izjava predsednice zbornice potrjuje to trditev.	Da: Članek to navaja kot citat Bojane Beović.
Med dejavnike tveganja za demenco spadajo neurejen krvni tlak, krvni sladkor, holesterol, telesna teža, kajenje, alkohol, vid, sluh ter pomanjkanje socialne in miselne aktivnosti.	Večina virov podpira trditev; Žurnal24 je manj podroben.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja vse naštete dejavnike tveganja.	Delno: Članek omenja večino naštetih dejavnikov v okviru preventive.	Da: Članek navaja te dejavnike kot tiste, na katere lahko vplivamo.	Da: Članek navaja vse naštete dejavnike.
Mediteranski način prehranjevanja z veliko zelenolistnate zelenjave, stročnic, perutnine, rib, oreščkov in jagodičevja lahko zmanjša tveganje za demenco.	STA trditev ignorira, ostali jo podpirajo, a brez nasprotij.	Ni omenjeno	Da: Članek svetuje mediteransko prehrano z naštetimi sestavinami.	Delno: Članek omenja mediteranski način prehranjevanja kot preventivo.	Da: Članek priporoča mediteransko prehrano z naštetimi živili.	Da: Članek navaja te prehranske smernice.
Prvih deset znakov demence vključuje postopno izgubo spomina, težave pri govoru, osebnostne in vedenjske spremembe ter upad intelektualnih sposobnosti.	Večina virov trditev podpira, Svet24 jo le delno omenja.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja te znake kot del seznama desetih znakov demence.	Da: Članek dobesedno navaja te znake v razdelku o znakih demence.	Delno: Članek navaja nekatere od teh znakov, a ne vseh deset.	Da: Članek navaja te znake kot del seznama desetih.
Zdravljenje z novimi zdravili bo potekalo v univerzitetnih kliničnih centrih Ljubljana in Maribor.	Večina potrjuje, STA molči, Žurnal24 izpusti Maribor.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja, da bo zdravljenje potekalo v UKC Ljubljana in Maribor.	Delno: Omenjen je UKC Ljubljana, Maribor ni izrecno naveden.	Da: Članek izrecno navaja oba klinična centra.	Da: Članek navaja, da bo zdravljenje potekalo v UKC Ljubljana in Maribor.
Za uspešno obravnavo človeka z demenco je treba bolezen prepoznati čim prej in bolniku zagotoviti podporo.	Vsi viri podpirajo trditev, a se razlikujejo v poudarku: STA in Lokalec poudarjata nujnost, RTV in Svet24 podporo, Ž	Da: Članek izrecno navaja nujnost čim zgodnejše prepoznave bolezni.	Da: Članek izrecno navaja potrebo po zgodnji prepoznavi in podpori.	Da: Članek poudarja pomen zgodnjega prepoznavanja in nujnost podpore.	Da: Članek poudarja pomen zgodnje diagnoze in podpore po njej.	Da: Članek to izrecno navaja v uvodnem stavku.
V Sloveniji bodo vsak hip na voljo nova zdravila za zdravljenje Alzheimerjeve bolezni, ne le za njeno lajšanje.	STA ne omenja, ostali potrjujejo; RTV in Žurnal24 poudarjajo "kmalu", Svet24 in Lokalec.si dodajajo potrditev predsednice zbornice	Ni omenjeno	Da: Članek potrjuje, da bodo v Sloveniji vsak hip na voljo nova zdravila.	Da: Članek navaja, da bodo zdravila za zdravljenje kmalu na voljo.	Da: Predsednica zbornice potrjuje prihod novih zdravil v Slovenijo.	Da: Predsednica zbornice je potrdila, da bodo kmalu na voljo.
Bolniki svojih težav pogosto ne opazijo sami, ampak jih opazijo njihovi svojci.	STA ne omenja, ostali potrjujejo, poudarjajo vlogo svojcev.	Ni omenjeno	Da: Članek potrjuje, da bolniki težav pogosto ne opazijo, svojci pa jih.	Da: Eva Županič potrjuje, da težave pogosto opazijo svojci.	Da: Nevrologinja potrjuje, da svojci pogosto prvi opazijo spremembe.	Da: Nevrologinja in predsednica Spominčice to potrjujeta.
Približno 90 odstotkov bolnikov z različnimi oblikami demence bo še vedno zdravljenih simptomatsko kot doslej.	RTV, Svet24 in Lokalec potrjujejo; STA in Žurnal24 ne omenjata.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja, da bo 90 odstotkov bolnikov še vedno zdravljenih simptomatsko.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja, da bo 90 odstotkov bolnikov prejelo simptomatsko zdravljenje.	Da: Članek navaja, da bo 90 odstotkov bolnikov zdravljenih simptomatsko.
Združenje Alzheimer Europe je v Evropskem parlamentu podalo pobudo, da bi demenca postala prednostna naloga na vseh ravneh.	Trije viri potrjujejo, dva ne omenjajo; ni nasprotij.	Ni omenjeno	Da: Članek potrjuje pobudo združenja Alzheimer Europe v Evropskem parlamentu.	Ni omenjeno	Da: Članek potrjuje pobudo združenja v Evropskem parlamentu.	Da: Članek potrjuje pobudo združenja v Evropskem parlamentu.
Svetovna zdravstvena organizacija je poleti na novo opredelila dejavnike tveganja za demenco.	STA, Žurnal24 in Svet24 trditve ne omenjajo, RTV in Lokalec pa jo potrjujeta.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja, da je SZO poleti na novo opredelila dejavnike tveganja.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Članek to izrecno navaja.
Onesnaženost zraka škodljivo vpliva na razvoj demence.	Dva vira podpirata, trije molčijo; ni nasprotij.	Ni omenjeno	Da: Članek navaja, da onesnaženost zraka škodljivo vpliva na razvoj demence.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Članek to izrecno navaja.
Nova zdravila za Alzheimerjevo bolezen ne ozdravijo, ampak upočasnijo njen potek.	Žurnal24 potrjuje, drugi viri ne omenjajo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Članek izrecno navaja, da zdravila ne ozdravijo, ampak upočasnijo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno
V Evropi so že registrirana zdravila, ki vplivajo na sam biološki potek Alzheimerjeve bolezni.	Žurnal24 potrjuje, ostali ne omenjajo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Članek potrjuje registracijo takšnih zdravil v Evropi.	Ni omenjeno	Ni omenjeno
V Sloveniji je uradno približno 47.000 bolnikov z demenco, v resnici pa jih je še več.	Samo Žurnal24 trditev omenja in podpira; ostali jo ignorirajo.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Da: Članek navaja točno to številko in opozarja na večje število.	Ni omenjeno	Ni omenjeno

claims

Demenca postaja zaradi prihoda novih zdravil bolezen, za katero je pomembno, da se diagnoza postavi zgodaj.
Med dejavnike tveganja za demenco spadajo neurejen krvni tlak, krvni sladkor, holesterol, telesna teža, kajenje, alkohol, vid, sluh ter pomanjkanje socialne in miselne aktivnosti.
Mediteranski način prehranjevanja z veliko zelenolistnate zelenjave, stročnic, perutnine, rib, oreščkov in jagodičevja lahko zmanjša tveganje za demenco.
Prvih deset znakov demence vključuje postopno izgubo spomina, težave pri govoru, osebnostne in vedenjske spremembe ter upad intelektualnih sposobnosti.
Zdravljenje z novimi zdravili bo potekalo v univerzitetnih kliničnih centrih Ljubljana in Maribor.
Za uspešno obravnavo človeka z demenco je treba bolezen prepoznati čim prej in bolniku zagotoviti podporo.
V Sloveniji bodo vsak hip na voljo nova zdravila za zdravljenje Alzheimerjeve bolezni, ne le za njeno lajšanje.
Bolniki svojih težav pogosto ne opazijo sami, ampak jih opazijo njihovi svojci.
Približno 90 odstotkov bolnikov z različnimi oblikami demence bo še vedno zdravljenih simptomatsko kot doslej.
Združenje Alzheimer Europe je v Evropskem parlamentu podalo pobudo, da bi demenca postala prednostna naloga na vseh ravneh.
Svetovna zdravstvena organizacija je poleti na novo opredelila dejavnike tveganja za demenco.
Onesnaženost zraka škodljivo vpliva na razvoj demence.
Nova zdravila za Alzheimerjevo bolezen ne ozdravijo, ampak upočasnijo njen potek.
V Evropi so že registrirana zdravila, ki vplivajo na sam biološki potek Alzheimerjeve bolezni.
V Sloveniji je uradno približno 47.000 bolnikov z demenco, v resnici pa jih je še več.

key differences

Bolniki svojih težav pogosto ne opazijo sami, ampak jih opazijo njihovi svojci.: STA ne omenja, ostali potrjujejo, poudarjajo vlogo svojcev.
Demenca postaja zaradi prihoda novih zdravil bolezen, za katero je pomembno, da se diagnoza postavi zgodaj.: STA le delno podpira, ostali viri trditev potrjujejo.
Med dejavnike tveganja za demenco spadajo neurejen krvni tlak, krvni sladkor, holesterol, telesna teža, kajenje, alkohol, vid, sluh ter pomanjkanje socialne in miselne aktivnosti.: Večina virov podpira trditev; Žurnal24 je manj podroben.
Mediteranski način prehranjevanja z veliko zelenolistnate zelenjave, stročnic, perutnine, rib, oreščkov in jagodičevja lahko zmanjša tveganje za demenco.: STA trditev ignorira, ostali jo podpirajo, a brez nasprotij.
Nova zdravila za Alzheimerjevo bolezen ne ozdravijo, ampak upočasnijo njen potek.: Žurnal24 potrjuje, drugi viri ne omenjajo.
Onesnaženost zraka škodljivo vpliva na razvoj demence.: Dva vira podpirata, trije molčijo; ni nasprotij.
Približno 90 odstotkov bolnikov z različnimi oblikami demence bo še vedno zdravljenih simptomatsko kot doslej.: RTV, Svet24 in Lokalec potrjujejo; STA in Žurnal24 ne omenjata.
Prvih deset znakov demence vključuje postopno izgubo spomina, težave pri govoru, osebnostne in vedenjske spremembe ter upad intelektualnih sposobnosti.: Večina virov trditev podpira, Svet24 jo le delno omenja.
Svetovna zdravstvena organizacija je poleti na novo opredelila dejavnike tveganja za demenco.: STA, Žurnal24 in Svet24 trditve ne omenjajo, RTV in Lokalec pa jo potrjujeta.
V Evropi so že registrirana zdravila, ki vplivajo na sam biološki potek Alzheimerjeve bolezni.: Žurnal24 potrjuje, ostali ne omenjajo.
V Sloveniji bodo vsak hip na voljo nova zdravila za zdravljenje Alzheimerjeve bolezni, ne le za njeno lajšanje.: STA ne omenja, ostali potrjujejo; RTV in Žurnal24 poudarjajo "kmalu", Svet24 in Lokalec.si dodajajo potrditev predsednice zbornice
V Sloveniji je uradno približno 47.000 bolnikov z demenco, v resnici pa jih je še več.: Samo Žurnal24 trditev omenja in podpira; ostali jo ignorirajo.
Za uspešno obravnavo človeka z demenco je treba bolezen prepoznati čim prej in bolniku zagotoviti podporo.: Vsi viri podpirajo trditev, a se razlikujejo v poudarku: STA in Lokalec poudarjata nujnost, RTV in Svet24 podporo, Ž
Zdravljenje z novimi zdravili bo potekalo v univerzitetnih kliničnih centrih Ljubljana in Maribor.: Večina potrjuje, STA molči, Žurnal24 izpusti Maribor.
Združenje Alzheimer Europe je v Evropskem parlamentu podalo pobudo, da bi demenca postala prednostna naloga na vseh ravneh.: Trije viri potrjujejo, dva ne omenjajo; ni nasprotij.

source analyses

Lokalec.si

Bolniki svojih težav pogosto ne opazijo sami, ampak jih opazijo njihovi svojci.: Da: Nevrologinja in predsednica Spominčice to potrjujeta.
Demenca postaja zaradi prihoda novih zdravil bolezen, za katero je pomembno, da se diagnoza postavi zgodaj.: Da: Članek to navaja kot citat Bojane Beović.
Med dejavnike tveganja za demenco spadajo neurejen krvni tlak, krvni sladkor, holesterol, telesna teža, kajenje, alkohol, vid, sluh ter pomanjkanje socialne in miselne aktivnosti.: Da: Članek navaja vse naštete dejavnike.
Mediteranski način prehranjevanja z veliko zelenolistnate zelenjave, stročnic, perutnine, rib, oreščkov in jagodičevja lahko zmanjša tveganje za demenco.: Da: Članek navaja te prehranske smernice.
Nova zdravila za Alzheimerjevo bolezen ne ozdravijo, ampak upočasnijo njen potek.: Ni omenjeno
Onesnaženost zraka škodljivo vpliva na razvoj demence.: Da: Članek to izrecno navaja.
Približno 90 odstotkov bolnikov z različnimi oblikami demence bo še vedno zdravljenih simptomatsko kot doslej.: Da: Članek navaja, da bo 90 odstotkov bolnikov zdravljenih simptomatsko.
Prvih deset znakov demence vključuje postopno izgubo spomina, težave pri govoru, osebnostne in vedenjske spremembe ter upad intelektualnih sposobnosti.: Da: Članek navaja te znake kot del seznama desetih.
Svetovna zdravstvena organizacija je poleti na novo opredelila dejavnike tveganja za demenco.: Da: Članek to izrecno navaja.
V Evropi so že registrirana zdravila, ki vplivajo na sam biološki potek Alzheimerjeve bolezni.: Ni omenjeno
V Sloveniji bodo vsak hip na voljo nova zdravila za zdravljenje Alzheimerjeve bolezni, ne le za njeno lajšanje.: Da: Predsednica zbornice je potrdila, da bodo kmalu na voljo.
V Sloveniji je uradno približno 47.000 bolnikov z demenco, v resnici pa jih je še več.: Ni omenjeno
Za uspešno obravnavo človeka z demenco je treba bolezen prepoznati čim prej in bolniku zagotoviti podporo.: Da: Članek to izrecno navaja v uvodnem stavku.
Zdravljenje z novimi zdravili bo potekalo v univerzitetnih kliničnih centrih Ljubljana in Maribor.: Da: Članek navaja, da bo zdravljenje potekalo v UKC Ljubljana in Maribor.
Združenje Alzheimer Europe je v Evropskem parlamentu podalo pobudo, da bi demenca postala prednostna naloga na vseh ravneh.: Da: Članek potrjuje pobudo združenja v Evropskem parlamentu.

RTV Slovenija

Bolniki svojih težav pogosto ne opazijo sami, ampak jih opazijo njihovi svojci.: Da: Članek potrjuje, da bolniki težav pogosto ne opazijo, svojci pa jih.
Demenca postaja zaradi prihoda novih zdravil bolezen, za katero je pomembno, da se diagnoza postavi zgodaj.: Da: Članek dobesedno navaja to trditev.
Med dejavnike tveganja za demenco spadajo neurejen krvni tlak, krvni sladkor, holesterol, telesna teža, kajenje, alkohol, vid, sluh ter pomanjkanje socialne in miselne aktivnosti.: Da: Članek navaja vse naštete dejavnike tveganja.
Mediteranski način prehranjevanja z veliko zelenolistnate zelenjave, stročnic, perutnine, rib, oreščkov in jagodičevja lahko zmanjša tveganje za demenco.: Da: Članek svetuje mediteransko prehrano z naštetimi sestavinami.
Nova zdravila za Alzheimerjevo bolezen ne ozdravijo, ampak upočasnijo njen potek.: Ni omenjeno
Onesnaženost zraka škodljivo vpliva na razvoj demence.: Da: Članek navaja, da onesnaženost zraka škodljivo vpliva na razvoj demence.
Približno 90 odstotkov bolnikov z različnimi oblikami demence bo še vedno zdravljenih simptomatsko kot doslej.: Da: Članek navaja, da bo 90 odstotkov bolnikov še vedno zdravljenih simptomatsko.
Prvih deset znakov demence vključuje postopno izgubo spomina, težave pri govoru, osebnostne in vedenjske spremembe ter upad intelektualnih sposobnosti.: Da: Članek navaja te znake kot del seznama desetih znakov demence.
Svetovna zdravstvena organizacija je poleti na novo opredelila dejavnike tveganja za demenco.: Da: Članek navaja, da je SZO poleti na novo opredelila dejavnike tveganja.
V Evropi so že registrirana zdravila, ki vplivajo na sam biološki potek Alzheimerjeve bolezni.: Ni omenjeno
V Sloveniji bodo vsak hip na voljo nova zdravila za zdravljenje Alzheimerjeve bolezni, ne le za njeno lajšanje.: Da: Članek potrjuje, da bodo v Sloveniji vsak hip na voljo nova zdravila.
V Sloveniji je uradno približno 47.000 bolnikov z demenco, v resnici pa jih je še več.: Ni omenjeno
Za uspešno obravnavo človeka z demenco je treba bolezen prepoznati čim prej in bolniku zagotoviti podporo.: Da: Članek izrecno navaja potrebo po zgodnji prepoznavi in podpori.
Zdravljenje z novimi zdravili bo potekalo v univerzitetnih kliničnih centrih Ljubljana in Maribor.: Da: Članek navaja, da bo zdravljenje potekalo v UKC Ljubljana in Maribor.
Združenje Alzheimer Europe je v Evropskem parlamentu podalo pobudo, da bi demenca postala prednostna naloga na vseh ravneh.: Da: Članek potrjuje pobudo združenja Alzheimer Europe v Evropskem parlamentu.

STA

Bolniki svojih težav pogosto ne opazijo sami, ampak jih opazijo njihovi svojci.: Ni omenjeno
Demenca postaja zaradi prihoda novih zdravil bolezen, za katero je pomembno, da se diagnoza postavi zgodaj.: Delno: Članek omenja prihod novih zdravil in pomen zgodnje diagnoze.
Med dejavnike tveganja za demenco spadajo neurejen krvni tlak, krvni sladkor, holesterol, telesna teža, kajenje, alkohol, vid, sluh ter pomanjkanje socialne in miselne aktivnosti.: Ni omenjeno
Mediteranski način prehranjevanja z veliko zelenolistnate zelenjave, stročnic, perutnine, rib, oreščkov in jagodičevja lahko zmanjša tveganje za demenco.: Ni omenjeno
Nova zdravila za Alzheimerjevo bolezen ne ozdravijo, ampak upočasnijo njen potek.: Ni omenjeno
Onesnaženost zraka škodljivo vpliva na razvoj demence.: Ni omenjeno
Približno 90 odstotkov bolnikov z različnimi oblikami demence bo še vedno zdravljenih simptomatsko kot doslej.: Ni omenjeno
Prvih deset znakov demence vključuje postopno izgubo spomina, težave pri govoru, osebnostne in vedenjske spremembe ter upad intelektualnih sposobnosti.: Ni omenjeno
Svetovna zdravstvena organizacija je poleti na novo opredelila dejavnike tveganja za demenco.: Ni omenjeno
V Evropi so že registrirana zdravila, ki vplivajo na sam biološki potek Alzheimerjeve bolezni.: Ni omenjeno
V Sloveniji bodo vsak hip na voljo nova zdravila za zdravljenje Alzheimerjeve bolezni, ne le za njeno lajšanje.: Ni omenjeno
V Sloveniji je uradno približno 47.000 bolnikov z demenco, v resnici pa jih je še več.: Ni omenjeno
Za uspešno obravnavo človeka z demenco je treba bolezen prepoznati čim prej in bolniku zagotoviti podporo.: Da: Članek izrecno navaja nujnost čim zgodnejše prepoznave bolezni.
Zdravljenje z novimi zdravili bo potekalo v univerzitetnih kliničnih centrih Ljubljana in Maribor.: Ni omenjeno
Združenje Alzheimer Europe je v Evropskem parlamentu podalo pobudo, da bi demenca postala prednostna naloga na vseh ravneh.: Ni omenjeno

Svet24

Bolniki svojih težav pogosto ne opazijo sami, ampak jih opazijo njihovi svojci.: Da: Nevrologinja potrjuje, da svojci pogosto prvi opazijo spremembe.
Demenca postaja zaradi prihoda novih zdravil bolezen, za katero je pomembno, da se diagnoza postavi zgodaj.: Da: Citirana izjava predsednice zbornice potrjuje to trditev.
Med dejavnike tveganja za demenco spadajo neurejen krvni tlak, krvni sladkor, holesterol, telesna teža, kajenje, alkohol, vid, sluh ter pomanjkanje socialne in miselne aktivnosti.: Da: Članek navaja te dejavnike kot tiste, na katere lahko vplivamo.
Mediteranski način prehranjevanja z veliko zelenolistnate zelenjave, stročnic, perutnine, rib, oreščkov in jagodičevja lahko zmanjša tveganje za demenco.: Da: Članek priporoča mediteransko prehrano z naštetimi živili.
Nova zdravila za Alzheimerjevo bolezen ne ozdravijo, ampak upočasnijo njen potek.: Ni omenjeno
Onesnaženost zraka škodljivo vpliva na razvoj demence.: Ni omenjeno
Približno 90 odstotkov bolnikov z različnimi oblikami demence bo še vedno zdravljenih simptomatsko kot doslej.: Da: Članek navaja, da bo 90 odstotkov bolnikov prejelo simptomatsko zdravljenje.
Prvih deset znakov demence vključuje postopno izgubo spomina, težave pri govoru, osebnostne in vedenjske spremembe ter upad intelektualnih sposobnosti.: Delno: Članek navaja nekatere od teh znakov, a ne vseh deset.
Svetovna zdravstvena organizacija je poleti na novo opredelila dejavnike tveganja za demenco.: Ni omenjeno
V Evropi so že registrirana zdravila, ki vplivajo na sam biološki potek Alzheimerjeve bolezni.: Ni omenjeno
V Sloveniji bodo vsak hip na voljo nova zdravila za zdravljenje Alzheimerjeve bolezni, ne le za njeno lajšanje.: Da: Predsednica zbornice potrjuje prihod novih zdravil v Slovenijo.
V Sloveniji je uradno približno 47.000 bolnikov z demenco, v resnici pa jih je še več.: Ni omenjeno
Za uspešno obravnavo človeka z demenco je treba bolezen prepoznati čim prej in bolniku zagotoviti podporo.: Da: Članek poudarja pomen zgodnje diagnoze in podpore po njej.
Zdravljenje z novimi zdravili bo potekalo v univerzitetnih kliničnih centrih Ljubljana in Maribor.: Da: Članek izrecno navaja oba klinična centra.
Združenje Alzheimer Europe je v Evropskem parlamentu podalo pobudo, da bi demenca postala prednostna naloga na vseh ravneh.: Da: Članek potrjuje pobudo združenja v Evropskem parlamentu.

Žurnal24

Bolniki svojih težav pogosto ne opazijo sami, ampak jih opazijo njihovi svojci.: Da: Eva Županič potrjuje, da težave pogosto opazijo svojci.
Demenca postaja zaradi prihoda novih zdravil bolezen, za katero je pomembno, da se diagnoza postavi zgodaj.: Da: Članek poudarja, da so zdravila učinkovita le v zgodnji fazi.
Med dejavnike tveganja za demenco spadajo neurejen krvni tlak, krvni sladkor, holesterol, telesna teža, kajenje, alkohol, vid, sluh ter pomanjkanje socialne in miselne aktivnosti.: Delno: Članek omenja večino naštetih dejavnikov v okviru preventive.
Mediteranski način prehranjevanja z veliko zelenolistnate zelenjave, stročnic, perutnine, rib, oreščkov in jagodičevja lahko zmanjša tveganje za demenco.: Delno: Članek omenja mediteranski način prehranjevanja kot preventivo.
Nova zdravila za Alzheimerjevo bolezen ne ozdravijo, ampak upočasnijo njen potek.: Da: Članek izrecno navaja, da zdravila ne ozdravijo, ampak upočasnijo.
Onesnaženost zraka škodljivo vpliva na razvoj demence.: Ni omenjeno
Približno 90 odstotkov bolnikov z različnimi oblikami demence bo še vedno zdravljenih simptomatsko kot doslej.: Ni omenjeno
Prvih deset znakov demence vključuje postopno izgubo spomina, težave pri govoru, osebnostne in vedenjske spremembe ter upad intelektualnih sposobnosti.: Da: Članek dobesedno navaja te znake v razdelku o znakih demence.
Svetovna zdravstvena organizacija je poleti na novo opredelila dejavnike tveganja za demenco.: Ni omenjeno
V Evropi so že registrirana zdravila, ki vplivajo na sam biološki potek Alzheimerjeve bolezni.: Da: Članek potrjuje registracijo takšnih zdravil v Evropi.
V Sloveniji bodo vsak hip na voljo nova zdravila za zdravljenje Alzheimerjeve bolezni, ne le za njeno lajšanje.: Da: Članek navaja, da bodo zdravila za zdravljenje kmalu na voljo.
V Sloveniji je uradno približno 47.000 bolnikov z demenco, v resnici pa jih je še več.: Da: Članek navaja točno to številko in opozarja na večje število.
Za uspešno obravnavo človeka z demenco je treba bolezen prepoznati čim prej in bolniku zagotoviti podporo.: Da: Članek poudarja pomen zgodnjega prepoznavanja in nujnost podpore.
Zdravljenje z novimi zdravili bo potekalo v univerzitetnih kliničnih centrih Ljubljana in Maribor.: Delno: Omenjen je UKC Ljubljana, Maribor ni izrecno naveden.
Združenje Alzheimer Europe je v Evropskem parlamentu podalo pobudo, da bi demenca postala prednostna naloga na vseh ravneh.: Ni omenjeno

Analiza sentimenta

Entiteta	Ključne razlike	STA	RTV Slovenija	Žurnal24	Svet24	Lokalec.si
Spominčica - Alzheimer Slovenija	Večina virov poroča nevtralno, Žurnal24 izpostavlja pozitivno oceno.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjena kot organizator dogodkov, brez vrednotenja.	Pozitivno: avtor navaja, da zagotavlja 'izjemno dragoceno' podporo.	Nevtralno: omenjena kot pripravljavec videa v sodelovanju s policijo	Nevtralno: omenjeno združenje, ni vrednotenja.
Alzheimerjeva bolezen	Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.	Nevtralno: omenjena kot bolezen, ki jo je treba zgodaj prepoznati; ni meta-vrednotenja.	Nevtralno: bolezen je opisana informativno, brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: bolezen opisana informativno, kot zdravstveni izziv, brez vrednotenja.	Nevtralno: omenjena kot bolezen, za katero poteka ozaveščanje in prihajajo nova zdravila	Nevtralno: bolezen je opisana informativno, brez vrednotenja.
Slovenija	Vsi viri so nevtralni, brez razlik v sentimentu ali poudarkih.	Nevtralno: omenjena kot lokacija dogodka; ni meta-vrednotenja.	Nevtralno: omenjena kot lokacija dogodkov, brez vrednotenja.	Nevtralno: omenjena kot država, kjer bodo zdravila na voljo, brez vrednotenja.	Nevtralno: omenjena kot država, kjer bodo na voljo nova zdravila in kjer so poslanci podpisali pobudo	Nevtralno: omenjena kot država, kjer bodo zdravila na voljo.
Eva Županič	Vsi viri so nevtralni, brez razlik v poudarkih.	Ni omenjeno	Nevtralno: citirana kot govorka, brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: citirana kot strokovnjakinja, brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: citirana kot nevrologinja, pojasnjuje brez meta-vrednotenja	Nevtralno: citirana, ni meta-vrednotenja.
Polona Rus Prelog	Viri so enotni: nevtralno, brez razlik v poudarkih.	Ni omenjeno	Nevtralno: citirana kot govorka, brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: citirana kot vodja oddelka, brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: citirana kot vodja oddelka, poudarja cilje obravnave brez meta-vrednotenja	Nevtralno: citirana, ni meta-vrednotenja.
Univerzitetni klinični center Ljubljana	Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjen kot izvajalec zdravljenja, brez vrednotenja.	Nevtralno: omenjen kot delovno mesto Eve Županič, brez vrednotenja.	Nevtralno: omenjen kot kraj zdravljenja z novimi zdravili brez vrednotenja	Nevtralno: omenjen kot izvajalec zdravljenja.
Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana	Vsi viri so nevtralni, brez razlik v sentimentu.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjena prek govorke, brez vrednotenja.	Nevtralno: omenjena kot ustanova, ki odpira dodatne ambulante, brez vrednotenja.	Nevtralno: omenjena prek vodje oddelka, ki je citirana brez meta-vrednotenja	Nevtralno: omenjena kot delovno mesto govorke.
Alzheimer's Disease International	Vsi viri so nevtralni, brez razlik v prikazu.	Ni omenjeno	Nevtralno: naveden slogan organizacije, brez meta-vrednotenja.	Ni omenjeno	Nevtralno: naveden slogan organizacije brez vrednotenja	Nevtralno: omenjen slogan organizacije.
Zdravniška zbornica Slovenije	Viri izključno nevtralni; ni razlik v sentimentu.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjena prek predsednice, brez vrednotenja.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjena prek predsednice, ki je citirana brez meta-vrednotenja	Nevtralno: predsednica zbornice podaja izjavo.
Bojana Beović	Viri so enotno nevtralni; ni bistvenih razlik v prikazu.	Ni omenjeno	Nevtralno: citirana kot govorka, brez meta-vrednotenja.	Ni omenjeno	Nevtralno: citirana kot predsednica, izraža zadovoljstvo, a brez meta-vrednotenja	Nevtralno: citirana, ni meta-vrednotenja.
Štefanija Lukič Zlobec	Viri so enotno nevtralni; ni bistvenih razlik.	Ni omenjeno	Nevtralno: citirana kot govorka, brez meta-vrednotenja.	Nevtralno: citirana kot predstavnica Spominčice, brez meta-vrednotenja.	Ni omenjeno	Nevtralno: citirana, ni meta-vrednotenja.
Univerzitetni klinični center Maribor	Vsi viri so dosledno nevtralni brez razlik.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjen kot izvajalec zdravljenja, brez vrednotenja.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjen kot kraj zdravljenja z novimi zdravili brez vrednotenja	Nevtralno: omenjen kot izvajalec zdravljenja.
Alzheimer Europe	Vsi viri so nevtralni; edina razlika je, da Svet24 omenja vlogo v EP.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjeno kot pobudnik, brez meta-vrednotenja.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjeno kot združenje, ki je dalo pobudo v Evropskem parlamentu	Nevtralno: omenjen kot pobudnik.
Evropski parlament	Vsi viri ga omenjajo nevtralno, brez razlik v sentimentu.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjen kot cilj pobude, brez vrednotenja.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjen kot prizorišče pobude in prizadevanj za sredstva	Nevtralno: omenjen kot okolje pobude.
Svetovna zdravstvena organizacija (SZO)	Nevtralno omenjena le pri RTV in Lokalcu.	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjena kot avtorica smernic, brez vrednotenja.	Ni omenjeno	Ni omenjeno	Nevtralno: omenjena v zvezi z opredelitvijo dejavnikov tveganja.

entities

Spominčica - Alzheimer Slovenija
Alzheimerjeva bolezen
Slovenija
Eva Županič
Polona Rus Prelog
Univerzitetni klinični center Ljubljana
Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana
Alzheimer's Disease International
Zdravniška zbornica Slovenije
Bojana Beović
Štefanija Lukič Zlobec
Univerzitetni klinični center Maribor
Alzheimer Europe
Evropski parlament
Svetovna zdravstvena organizacija (SZO)

key differences

Alzheimer Europe: Vsi viri so nevtralni; edina razlika je, da Svet24 omenja vlogo v EP.
Alzheimer's Disease International: Vsi viri so nevtralni, brez razlik v prikazu.
Alzheimerjeva bolezen: Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.
Bojana Beović: Viri so enotno nevtralni; ni bistvenih razlik v prikazu.
Eva Županič: Vsi viri so nevtralni, brez razlik v poudarkih.
Evropski parlament: Vsi viri ga omenjajo nevtralno, brez razlik v sentimentu.
Polona Rus Prelog: Viri so enotni: nevtralno, brez razlik v poudarkih.
Slovenija: Vsi viri so nevtralni, brez razlik v sentimentu ali poudarkih.
Spominčica - Alzheimer Slovenija: Večina virov poroča nevtralno, Žurnal24 izpostavlja pozitivno oceno.
Svetovna zdravstvena organizacija (SZO): Nevtralno omenjena le pri RTV in Lokalcu.
Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana: Vsi viri so nevtralni, brez razlik v sentimentu.
Univerzitetni klinični center Ljubljana: Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.
Univerzitetni klinični center Maribor: Vsi viri so dosledno nevtralni brez razlik.
Zdravniška zbornica Slovenije: Viri izključno nevtralni; ni razlik v sentimentu.
Štefanija Lukič Zlobec: Viri so enotno nevtralni; ni bistvenih razlik.

source analyses

Lokalec.si

Alzheimer Europe: Nevtralno: omenjen kot pobudnik.
Alzheimer's Disease International: Nevtralno: omenjen slogan organizacije.
Alzheimerjeva bolezen: Nevtralno: bolezen je opisana informativno, brez vrednotenja.
Bojana Beović: Nevtralno: citirana, ni meta-vrednotenja.
Eva Županič: Nevtralno: citirana, ni meta-vrednotenja.
Evropski parlament: Nevtralno: omenjen kot okolje pobude.
Polona Rus Prelog: Nevtralno: citirana, ni meta-vrednotenja.
Slovenija: Nevtralno: omenjena kot država, kjer bodo zdravila na voljo.
Spominčica - Alzheimer Slovenija: Nevtralno: omenjeno združenje, ni vrednotenja.
Svetovna zdravstvena organizacija (SZO): Nevtralno: omenjena v zvezi z opredelitvijo dejavnikov tveganja.
Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana: Nevtralno: omenjena kot delovno mesto govorke.
Univerzitetni klinični center Ljubljana: Nevtralno: omenjen kot izvajalec zdravljenja.
Univerzitetni klinični center Maribor: Nevtralno: omenjen kot izvajalec zdravljenja.
Zdravniška zbornica Slovenije: Nevtralno: predsednica zbornice podaja izjavo.
Štefanija Lukič Zlobec: Nevtralno: citirana, ni meta-vrednotenja.

RTV Slovenija

Alzheimer Europe: Nevtralno: omenjeno kot pobudnik, brez meta-vrednotenja.
Alzheimer's Disease International: Nevtralno: naveden slogan organizacije, brez meta-vrednotenja.
Alzheimerjeva bolezen: Nevtralno: bolezen je opisana informativno, brez meta-vrednotenja.
Bojana Beović: Nevtralno: citirana kot govorka, brez meta-vrednotenja.
Eva Županič: Nevtralno: citirana kot govorka, brez meta-vrednotenja.
Evropski parlament: Nevtralno: omenjen kot cilj pobude, brez vrednotenja.
Polona Rus Prelog: Nevtralno: citirana kot govorka, brez meta-vrednotenja.
Slovenija: Nevtralno: omenjena kot lokacija dogodkov, brez vrednotenja.
Spominčica - Alzheimer Slovenija: Nevtralno: omenjena kot organizator dogodkov, brez vrednotenja.
Svetovna zdravstvena organizacija (SZO): Nevtralno: omenjena kot avtorica smernic, brez vrednotenja.
Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana: Nevtralno: omenjena prek govorke, brez vrednotenja.
Univerzitetni klinični center Ljubljana: Nevtralno: omenjen kot izvajalec zdravljenja, brez vrednotenja.
Univerzitetni klinični center Maribor: Nevtralno: omenjen kot izvajalec zdravljenja, brez vrednotenja.
Zdravniška zbornica Slovenije: Nevtralno: omenjena prek predsednice, brez vrednotenja.
Štefanija Lukič Zlobec: Nevtralno: citirana kot govorka, brez meta-vrednotenja.

STA

Alzheimer Europe: Ni omenjeno
Alzheimer's Disease International: Ni omenjeno
Alzheimerjeva bolezen: Nevtralno: omenjena kot bolezen, ki jo je treba zgodaj prepoznati; ni meta-vrednotenja.
Bojana Beović: Ni omenjeno
Eva Županič: Ni omenjeno
Evropski parlament: Ni omenjeno
Polona Rus Prelog: Ni omenjeno
Slovenija: Nevtralno: omenjena kot lokacija dogodka; ni meta-vrednotenja.
Spominčica - Alzheimer Slovenija: Ni omenjeno
Svetovna zdravstvena organizacija (SZO): Ni omenjeno
Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana: Ni omenjeno
Univerzitetni klinični center Ljubljana: Ni omenjeno
Univerzitetni klinični center Maribor: Ni omenjeno
Zdravniška zbornica Slovenije: Ni omenjeno
Štefanija Lukič Zlobec: Ni omenjeno

Svet24

Alzheimer Europe: Nevtralno: omenjeno kot združenje, ki je dalo pobudo v Evropskem parlamentu
Alzheimer's Disease International: Nevtralno: naveden slogan organizacije brez vrednotenja
Alzheimerjeva bolezen: Nevtralno: omenjena kot bolezen, za katero poteka ozaveščanje in prihajajo nova zdravila
Bojana Beović: Nevtralno: citirana kot predsednica, izraža zadovoljstvo, a brez meta-vrednotenja
Eva Županič: Nevtralno: citirana kot nevrologinja, pojasnjuje brez meta-vrednotenja
Evropski parlament: Nevtralno: omenjen kot prizorišče pobude in prizadevanj za sredstva
Polona Rus Prelog: Nevtralno: citirana kot vodja oddelka, poudarja cilje obravnave brez meta-vrednotenja
Slovenija: Nevtralno: omenjena kot država, kjer bodo na voljo nova zdravila in kjer so poslanci podpisali pobudo
Spominčica - Alzheimer Slovenija: Nevtralno: omenjena kot pripravljavec videa v sodelovanju s policijo
Svetovna zdravstvena organizacija (SZO): Ni omenjeno
Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana: Nevtralno: omenjena prek vodje oddelka, ki je citirana brez meta-vrednotenja
Univerzitetni klinični center Ljubljana: Nevtralno: omenjen kot kraj zdravljenja z novimi zdravili brez vrednotenja
Univerzitetni klinični center Maribor: Nevtralno: omenjen kot kraj zdravljenja z novimi zdravili brez vrednotenja
Zdravniška zbornica Slovenije: Nevtralno: omenjena prek predsednice, ki je citirana brez meta-vrednotenja
Štefanija Lukič Zlobec: Ni omenjeno

Žurnal24

Alzheimer Europe: Ni omenjeno
Alzheimer's Disease International: Ni omenjeno
Alzheimerjeva bolezen: Nevtralno: bolezen opisana informativno, kot zdravstveni izziv, brez vrednotenja.
Bojana Beović: Ni omenjeno
Eva Županič: Nevtralno: citirana kot strokovnjakinja, brez meta-vrednotenja.
Evropski parlament: Ni omenjeno
Polona Rus Prelog: Nevtralno: citirana kot vodja oddelka, brez meta-vrednotenja.
Slovenija: Nevtralno: omenjena kot država, kjer bodo zdravila na voljo, brez vrednotenja.
Spominčica - Alzheimer Slovenija: Pozitivno: avtor navaja, da zagotavlja 'izjemno dragoceno' podporo.
Svetovna zdravstvena organizacija (SZO): Ni omenjeno
Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana: Nevtralno: omenjena kot ustanova, ki odpira dodatne ambulante, brez vrednotenja.
Univerzitetni klinični center Ljubljana: Nevtralno: omenjen kot delovno mesto Eve Županič, brez vrednotenja.
Univerzitetni klinični center Maribor: Ni omenjeno
Zdravniška zbornica Slovenije: Ni omenjeno
Štefanija Lukič Zlobec: Nevtralno: citirana kot predstavnica Spominčice, brez meta-vrednotenja.

Scenariji

scenarios

description
Zaradi ozaveščanja Spominčice in zdravnikov več ljudi obišče družinskega zdravnika ob prvih znakih. Nova zdravila v UKC Ljubljana in Maribor upočasnijo napredovanje Alzheimerjeve bolezni pri zgodaj odkritih bolnikih.
plausibility
realistic
time horizon
mid
title
Zgodnje odkrivanje izboljša izide zdravljenja
valence
positive
description
Približno 10 % bolnikov prejme nova biološka zdravila v univerzitetnih centrih, 90 % pa ostane na simptomatski terapiji. To poveča razlike v kakovosti oskrbe med regijami in med bolniki z različnimi oblikami demence.
plausibility
realistic
time horizon
mid
title
Dvoslojni sistem zdravljenja demence
valence
neutral
description
Povečano povpraševanje po zgodnji diagnozi preobremeni nevrološke ambulante v UKC Ljubljana in Maribor, saj za nova zdravila potrebujejo lumbalne punkcije in magnetno resonanco. Čakalne dobe za preiskave se podaljšajo.
plausibility
realistic
time horizon
short
title
Povečan pritisk na diagnostiko in čakalne vrste
valence
negative
description
Na podlagi novih smernic SZO ministrstvo za zdravje uvede nacionalni program za zmanjšanje dejavnikov tveganja (krvni tlak, prehrana, gibanje). Spominčica in zdravstveni domovi izvajajo preventivne delavnice, kar dolgoročno zmanjša število novih primerov.
plausibility
plausible
time horizon
long
title
Preventivni programi zmanjšajo pojavnost demence
valence
positive
description
Zaradi porasta pogrešanih oseb z demenco, ki ga omenja policija, se vzpostavi koordinacija med Spominčico, UKC in policijo za hitrejše iskanje. Sistem omeji število smrtnih primerov, a poveča obremenitev reševalnih služb.
plausibility
plausible
time horizon
short
title
Policija in svojci okrepljeno sodelujejo pri iskanju
valence
neutral
description
Visoka cena novih bioloških zdravil in zahtevna diagnostika (magnetna resonanca, lumbalna punkcija) omejita dostop na bolnike z zasebnim zavarovanjem ali višjimi dohodki. Zdravniška zbornica Slovenije in Beovićeva opozorita na neenakost, a do sprememb ne pride.
plausibility
plausible
time horizon
mid
title
Nova zdravila dostopna le premožnejšim
valence
negative
description
Uspešni protokoli UKC Ljubljana in Maribor ter zgodnja diagnoza pritegnejo bolnike iz sosednjih držav. EU in Alzheimer Europe financirata raziskovalni center v Sloveniji, kar okrepi zdravstveni turizem in ugled slovenske nevrologije.
plausibility
speculative
time horizon
long
title
Slovenija postane regionalni center za Alzheimerjevo bolezen
valence
positive
description
Na podlagi priporočil SZO in Rus Prelogove ZZZS subvencionira mediteransko prehrano za starejše. Program zmanjša dejavnike tveganja, a povzroči logistične težave pri distribuciji in povečanje stroškov za proračun.
plausibility
speculative
time horizon
long
title
Mediteranska prehrana postane del javnega zdravstva
valence
neutral
description
Pri nekaj bolnikih, zdravljenih z novimi biološkimi zdravili v UKC Ljubljana, se pojavijo resni neželeni učinki (npr. možganski edemi na magnetni resonanci). Svojci tožijo zdravnike in ZZZS, kar zamrzne uvedbo zdravil v Sloveniji.
plausibility
speculative
time horizon
mid
title
Neželeni učinki novih zdravil sprožijo sodne postopke
valence
negative

Viri

articles

article order
5
body
Ljubljana, 14. septembra (STA) Za uspešno obravnavo človeka z demenco je treba bolezen prepoznati čim prej, so poudarili na današnji novinarski konferenci ob svetovnem mesecu Alzheimerjeve bolezni. Letos poteka pod sloganom Zgodnja diagnoza, boljša prognoza. Demenca postaja zaradi prihoda ...
language
slv
published at
2026-09-14T12:26:04
source
STA
title
Strokovnjaki za čim zgodnejšo prepoznavo demence
url
https://www.sta.si/3598495/
article order
2
body
Letošnji slogan organizacije Alzheimer's Disease International je Zgodnja diagnoza, boljša prognoza Za uspešno obravnavo človeka z demenco je treba bolezen prepoznati čim prej in bolniku zagotoviti podporo, so poudarili na novinarski konferenci ob svetovnem mesecu Alzheimerjeve bolezni in pred svetovnim dnevom te bolezni, 21. septembrom. "Demenca postaja zaradi prihoda novih zdravil bolezen, za katero je pomembno, da se diagnoza postavi zgodaj, saj se potem lahko bolj uspešno zdravi," je danes pojasnila predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović. Izrazila je zadovoljstvo, da bodo v Sloveniji vsak hip na voljo nova zdravila za zdravljenje bolezni, ne le za njeno lajšanje. Bolniki svojih težav po opozorilu nevrologinje Eve Županič pogosto sami ne opazijo, ampak jih opazijo njihovi svojci. Ko so težave napredujoče in vztrajajo, je čas, da se poišče zdravniško pomoč, je opomnila. Po njenem pojasnilu bo zdravljenje z novimi zdravili potekalo v univerzitetnih kliničnih centrih Ljubljana in Maribor, kjer že pripravljajo določene protokole za izbiro bolnikov. Kot pomembno vidi spremljanje bolnikov tako klinično kot s pogostimi slikami magnetne resonance. SZO na novo opredelila dejavnike tveganja Velika večina bolnikov, torej približno 90 odstotkov, bo z različnimi oblikami demence medtem še vedno zdravljena simptomatsko kot doslej, ko je nujna zelo dobra in dostopna postdiagnostična podpora. Cilj postdiagnostične obravnave ni le spremljati napredovanje demence in kognitivnih simptomov, ampak aktivno podaljšati obdobje, v katerem človek lahko čim bolj kakovostno, varno in samostojno živi, je povedala vodja geronto-psihiatričnega oddelka Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana Polona Rus Prelog. Spomnila je, da je Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) poleti na novo opredelila dejavnike tveganja za demenco. Glede na te opredelitve je treba poskrbeti za dobro urejen krvni tlak, krvni sladkor in holesterol. Hkrati je treba paziti na telesno težo, se redno telesno gibati, opustiti kajenje in omejiti pitje alkohola. Prav tako pozivajo k skrbi za vid in sluh, izpostavljajo pa tudi pomen socialne in miselne aktivnosti, da so možgani tudi v poznejših letih čim bolj zaposleni. Na področju prehrane ob tem svetujejo mediteranski način prehranjevanja, ki vsebuje veliko zelenolistnate zelenjave, stročnic, perutnine in rib, oreščkov in jagodičevja. Glede na smernice onesnaženost zraka škodljivo vpliva na razvoj demence. Prvih deset znakov demence Predsednica združenja Spominčica - Alzheimer Slovenija Štefanija Lukič Zlobec je poudarila, da predvsem v septembru, ki je svetovni mesec Alzheimerjeve bolezni, ozaveščajo o znakih demence, ki pa so lahko pri vsakem bolniku drugačni. Na začetku je demenco težko prepoznati, a ko jih svojci opazijo, je nujen čim prejšnji obisk družinskega zdravnika. Pomembno je, da svojci znake podrobno opišejo, ker jih bolniki sami ne prepoznajo. Omenila je prvih deset znakov demence, ki so postopna izguba spomina, težave pri govoru, osebnostne in vedenjske spremembe, upad intelektualnih sposobnosti, nezmožnost presoje in organizacije, težave pri vsakodnevnih opravilih ter iskanje, izgubljanje in prestavljanje stvari. Osebe z demenco imajo pogosto tudi težave pri krajevni in časovni orientaciji, nenehno ponavljajo ista vprašanja, pojavljajo se tudi spremembe čustvovanja in razpoloženja, zapirajo se vase in se izogibajo družbi. Pobuda Evropskemu parlamentu Združenje Alzheimer Europe je dalo v okviru Evropskega parlamenta pobudo, da demenca postane prednostna naloga na vseh ravneh. Demenca, ki je eden največjih svetovnih problemov, je najdražja bolezen, saj je v svetu obolelih devet milijonov ljudi, dolgo časa pa sploh ni bilo zdravila zanjo, je naštela. Skoraj vsi slovenski evro poslanci so pobudo že podpisali, v Evropskem parlamentu pa lobirajo za več sredstev za reševanje vprašanj s področja demence. Do zdaj je bila tovrstna pobuda podana za srčno-žilne bolezni in rakava obolenja. Na današnji novinarski konferenci so predstavili tudi video, ki so ga posneli v sodelovanju s policijo. Z njim opozarjajo na pomen, ki ga ima zgodnja prijava pogrešane osebe z demenco. Spominčica vabi na številne dogodke Do konca meseca se bodo zvrstili številni dogodki, ki so namenjeni ozaveščanju o demenci. "Morda je za širše občinstvo najbolj zanimiv naš že tradicionalen Sprehod za spomin v Ljubljani na svetovni dan Alzheimerjeve bolezni, ki ga obeležujemo 21. septembra. Ta dan se dobimo ob 10. uri pred Narodno galerijo v Ljubljani in se po krajšem kulturnem programu skupaj sprehodimo proti ljubljanski Mestni hiši, kjer nas bo sprejel častni pokrovitelj Sprehoda za spomin 2026, župan MOL Zoran Janković," je povabila Štefanija L. Zlobec. V septembru, svetovnem mesecu Alzheimerjeve bolezni, pripravljajo tudi povečano število Alzheimer Cafejev, predavanj o demenci in drugih ozaveščevalnih aktivnosti po Sloveniji. Vse aktualne dogodke najdete na na spletni strani Spominčice v rubriki "Dogodki".
language
slv
published at
2026-09-14T16:55:55
source
RTV Slovenija
title
Strokovnjaki za čim zgodnejšo prepoznavo demence
url
https://www.rtvslo.si/dostopno/strokovnjaki-za-cim-zgodnejso-prepoznavo-demence/793722
article order
4
body
Velik preboj: V Sloveniji bodo vsak hip na voljo zdravila za zdravljenje Alzheimerjeve bolezni. * Za uspešno obravnavo človeka z demenco je treba bolezen prepoznati čim prej in bolniku zagotoviti podporo. * V Sloveniji vsak hip na voljo nova zdravila za zdravljenje bolezni, ne le za njeno lajšanje. * Policija poroča o porastu pogrešanih oseb z demenco. Demenca je eden najhitreje rastočih zdravstvenih izzivov sodobnega sveta. Gre za sindrom, ki prizadene spomin, orientacijo, razmišljanje, presojo in sposobnost vsakdanjega funkcioniranja. Po podatkih evropskih organizacij danes z demenco živi 9 milijonov Evropejcev, do leta 2040 jih bo 14 milijonov, kar pomeni, da bo bolezen postala eden ključnih javnozdravstvenih izzivov starajoče se družbe. V Sloveniji je uradno približno 47.000 bolnikov z demenco, v resnici pa jih je še več. Število hitro narašča, saj živimo dlje, demenca pa je pogostejša v poznejših letih. A kot opozarjajo strokovnjaki, demenca ni normalen del staranja - gre za bolezen, ki jo je treba prepoznati in obravnavati. Štefanija L. Zlobec iz Spominčice opozarja: "V začetku je demenco zelo težko prepoznati ... pomembno je, da jo prepoznamo, da vsi vemo o njej in da, ko se opazijo prvi znaki, takega človeka peljemo k zdravniku." Znaki demence Omenila je prvih deset znakov demence, ki so postopna izguba spomina, težave pri govoru, osebnostne in vedenjske spremembe, upad intelektualnih sposobnosti, nezmožnost presoje in organizacije, težave pri vsakodnevnih opravilih ter iskanje, izgubljanje in prestavljanje stvari. Osebe z demenco imajo pogosto tudi težave pri krajevni in časovni orientaciji, nenehno ponavljajo ista vprašanja, pojavljajo se tudi spremembe čustvovanja in razpoloženja, zapirajo se vase in se izogibajo družbi. Pomemben premik na področju zdravljenja Eva Županič iz Centra za kognitivne motnje na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana je povedala, da bolniki težav pogosto ne opazijo sami, ampak jih opazijo njihovi svojci. Ko so težave napredujoče in vztrajne, je čas, da poiščejo zdravniško pomoč. Spregovorila je tudi o novostih na področju zdravljenja. Pomemben premik na področju zdravljenja "Doslej smo bolnikom z Alzheimerjevo boleznijo oz. demenco lahko ponudili nekatera simptomatska zdravila, zdaj pa se je na tem področju zgodil pomemben premik. V Evropi so namreč že registrirana zdravila, ki vplivajo na sam biološki potek Alzheimerjeve bolezni. Pomembno je, da smo predvsem nevrologi usmerjeni v to, da z biološkimi označevalci demence dokažemo ta proces. To naredimo s pregledom možganske tekočine in tudi z nekaterimi funkcijskimi slikanji. Zgodnje prepoznavanje je ključno, saj so ta zdravila učinkovita samo v zgodnji fazi Alzheimerjeve bolezni. Kljub temu da gre za pomemben zgodovinski premik, pa se moramo zavedati, da nova zdravila Alzheimerjeve bolezni ne ozdravijo, ampak upočasnijo njen potek." Odobritev novih zdravil za Alzheimerjevo bolezen lahko pričakujemo do konca leta tudi v Sloveniji. Polona Rus Prelog, vodja Geronto-psihiatričnega oddelka UKCL, poudarja, da bo novih zdravil deležnih le malo bolnikov, zato je nujno okrepiti celoten sistem zgodnjega odkrivanja demence. Na Univerzitetni psihiatrični kliniki so zato odprli ločeno čakalno vrsto in dodatne ambulante za zgodnjo diagnostiko. Opozarja, da mora biti obravnava po postavitvi diagnoze celostna: od spremljanja napredovanja bolezni do podpore pri pridruženih boleznih, prehrani, funkcionalnem statusu in rehabilitaciji. Posebej izpostavlja sodelovanje z nevladnimi organizacijami, zlasti Spominčico, ki po njenem mnenju zagotavlja "izjemno dragoceno" podporo bolnikom in svojcem. Pri preventivi poudarja pomen kardiovaskularnega zdravja, urejenega krvnega tlaka, sladkorja in holesterola, opuščanja kajenja, omejevanja alkohola, redne telesne dejavnosti ter skrbi za sluh in vid. Največ dokazov je za mediteranski oziroma MIND način prehranjevanja, medtem ko vitaminski dodatki brez dokazanega pomanjkanja po njenem ne preprečujejo demence. "Ljudje veliko kličejo, ker je to veliko upanje za vse" Štefanija L. Zlobec je optimistična glede prihoda novih terapevtskih možnosti. Povedala je, da je v Avstriji, Nemčiji in Luxenburgu zdravilo že v uporabi, tudi v nekaterih drugih državah sveta, tudi v Sloveniji pričakujemo, da bo novo zdravilo kmalu prišlo v uporabo. "Moram reči, da ljudje zelo kličejo, ker je to veliko upanje za vse, ki so že oboleli, za svojce in za vse tiste, ki še bodo zboleli. Velikokrat namreč slišimo, zakaj bi šel k zdravniku ali po diagnozo, če ni zdravila za demenco in se itak nič ne da narediti. Veliko se da narediti. Pomembno je, da oseba z demenco dobi diagnozo in ustrezno zdravljenje, svojci pa pomoč in podporo. Da dobijo čim več informacij, kako si organizirati življenje, to zelo pomaga tako za kakovost življenja oseb z demenco kot svojcev." Sicer je Spominčica je osebam z demenco in njihovim svojcem tu na razpolago in v pomoč s številnimi programi. Mercedes Lorenčič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje poudarja, da je obvladovanje demence mogoče le s povezovanjem različnih sektorjev, saj bolezen presega okvir zdravstvenega sistema. Na NIJZ zato pripravljajo nacionalno konferenco o demenci, ki bo 21. in 22. septembra in bo združila ključne deležnike. Po njenih besedah je zgodnje prepoznavanje, diagnostika in pravočasno zdravljenje le prvi korak; enako pomembno je, da imajo bolniki in svojci dostop do podpore, informacij in usklajenega sistema pomoči. Lorenčič poudarja, da je za trajne spremembe nujno drugačno komuniciranje o demenci, zmanjševanje stigme ter opolnomočenje ljudi z znanjem. Policija: izgubljenih oseb z demenco vse več Damjan Miklič, višji kriminalistični inšpektor specialist, vodja Oddelka za krvne in seksualne delikte Uprave kriminalistične policije opozarja, da policija v zadnjih letih zaznava porast primerov pogrešanih starejših oseb z demenco. Pogosto že majhna sprememba rutine povzroči, da oseba zapusti dom ali se izgubi na poti, ki jo je poznala vse življenje. Takšne osebe so lahko prestrašene, zmedene in ne zaupajo ljudem, ki jim želijo pomagati. Zato policija svoje zaposlene dodatno izobražuje o ustreznem pristopu. V sodelovanju s Spominčico so pripravili izobraževalni video o izgubljanju in tavanju oseb z demenco, ki opozarja na ranljivost teh situacij in na nujnost hitre prijave. Miklič poudarja, da ne obstaja nikakršen rok za prijavo pogrešane osebe - prijaviti je treba takoj, torej poklicati 113, saj zgodnje iskanje bistveno poveča možnosti za varno vrnitev. Video o tem, kako ravnati z izgubljeno osebe z demenco je dostopen na YouTube kanalu Slovenska policija: https://www.youtube.com/watch?v=ap8UEJKE7v8.
language
slv
published at
2026-09-14T13:54:22
source
Žurnal24
title
Zdravilo zdaj tudi v Sloveniji: "Ljudje veliko kličejo, ker je to veliko upanje za vse"
url
https://www.zurnal24.si/zdravje/zdravilo-zdaj-tudi-v-sloveniji-ljudje-veliko-klicejo-ker-je-to-veliko-upanje-za-vse-465130
article order
3
body
Letošnji slogan organizacije Alzheimer's Disease International je Zgodnja diagnoza, boljša prognoza. "Demenca postaja zaradi prihoda novih zdravil bolezen, za katero je pomembno, da se diagnoza postavi zgodaj, saj se potem lahko bolj uspešno zdravi," je danes pojasnila predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović. Ob tem je irazila zadovoljstvo, da bodo v Sloveniji vsak hip na voljo nova zdravila za zdravljenje bolezni, ne le za njeno lajšanje. Težave pogosto najprej opazijo svojci Bolniki prvih sprememb pogosto ne prepoznajo sami. Nevrologinja Eva Županič je pojasnila, da jih najprej opazijo svojci. Ko težave postajajo vse izrazitejše, napredujejo in vztrajajo, je čas, da se poišče zdravniško pomoč. Po njenem pojasnilu bo zdravljenje z novimi zdravili potekalo v univerzitetnih kliničnih centrih Ljubljana in Maribor, kjer že pripravljajo določene protokole za izbiro bolnikov. Kot pomembno vidi spremljanje bolnikov tako klinično kot s pogostimi slikami magnetne resonance. Med prvimi opozorilnimi znaki so: * postopna izguba spomina, * težave pri govoru, * osebnostne in vedenjske spremembe, * slabša presoja in organizacija ter * težave pri vsakodnevnih opravilih. Osebe z demenco lahko začnejo iskati in izgubljati stvari, imajo težave s krajevno in časovno orientacijo, nenehno ponavljajo ista vprašanja, pojavijo pa se lahko tudi spremembe razpoloženja. Nekateri se začnejo zapirati vase in izogibati družbi. Nova zdravila ne bodo primerna za vse bolnike Kljub prihodu novih možnosti zdravljenja pa bo velika večina bolnikov še vedno obravnavana tako kot doslej. Približno 90 odstotkov ljudi z različnimi oblikami demence bo še vedno prejemalo simptomatsko zdravljenje, zato ostaja izjemno pomembna tudi dobra in dostopna podpora po postavitvi diagnoze. Vodja gerontopsihiatričnega oddelka Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana Polona Rus Prelog je poudarila, da cilj obravnave po diagnozi ni zgolj spremljanje napredovanja demence in kognitivnih težav. Pomembno je predvsem čim dlje podaljšati obdobje, v katerem lahko človek kakovostno, varno in čim bolj samostojno živi. Na tveganje lahko vplivamo tudi sami Strokovnjaki opozarjajo, da nekaterih dejavnikov tveganja za demenco ne moremo spremeniti, na druge pa lahko pomembno vplivamo. Med ukrepi so: * dobro urejen krvni tlak, * krvni sladkor, * holesterol, * ohranjanje primerne telesne teže, * redna telesna dejavnost, * opustitev kajenja, * omejevanje alkohola ter * skrb za dober vid in sluh. Veliko vlogo imata tudi miselna in socialna aktivnost, saj je pomembno, da možgani ostanejo dejavni tudi v poznejših letih. Na področju prehrane strokovnjaki svetujejo mediteranski način prehranjevanja, ki vključuje veliko zelenolistne zelenjave, stročnic, rib, perutnine, oreščkov in jagodičevja. Demenca naj postane ena od evropskih prednostnih nalog Združenje Alzheimer Europe je medtem v Evropskem parlamentu podalo pobudo, da bi demenca postala prednostna naloga na vseh ravneh. Skoraj vsi slovenski evropski poslanci so pobudo že podpisali, v Evropskem parlamentu pa si prizadevajo tudi za več sredstev za reševanje vprašanj na področju demence. Doslej so bile podobne pobude podane za srčno-žilne in rakave bolezni. Na novinarski konferenci so predstavili tudi video, ki so ga v Spominčici pripravili v sodelovanju s policijo. Z njim opozarjajo na pomen čim hitrejše prijave pogrešane osebe z demenco. Svetovni dan Alzheimerjeve bolezni bo 21. septembra, ves september pa je namenjen ozaveščanju o bolezni in predvsem o tem, da prvih sprememb ne spregledamo.
language
slv
published at
2026-09-14T13:22:17
source
Svet24
title
V Slovenijo prihajajo nova zdravila za demenco: ključna bo zgodnja diagnoza
url
https://svet24.si/novice/slovenija/demenca-slovenija-nova-zdravila-zgodnja-diagnoza-1926287
article order
1
body
Za uspešno obravnavo človeka z demenco je treba bolezen prepoznati čim prej in bolniku zagotoviti podporo, so poudarili na novinarski konferenci ob svetovnem mesecu Alzheimerjeve bolezni in pred svetovnim dnevom te bolezni, 21. septembrom. Letošnji slogan organizacije Alzheimer's Disease International je Zgodnja diagnoza, boljša prognoza. "Demenca postaja zaradi prihoda novih zdravil bolezen, za katero je pomembno, da se diagnoza postavi zgodaj, saj se potem lahko bolj uspešno zdravi," je danes pojasnila predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović. Izrazila je zadovoljstvo, da bodo v Sloveniji vsak hip na voljo nova zdravila za zdravljenje bolezni, ne le za njeno lajšanje. Bolniki svojih težav po opozorilu nevrologinje Eve Županič pogosto sami ne opazijo, ampak jih opazijo njihovi svojci Ko so težave napredujoče in vztrajajo, je čas, da se poišče zdravniško pomoč, je opomnila. Po njenem pojasnilu bo zdravljenje z novimi zdravili potekalo v univerzitetnih kliničnih centrih Ljubljana in Maribor, kjer že pripravljajo določene protokole za izbiro bolnikov. Kot pomembno vidi spremljanje bolnikov tako klinično kot s pogostimi slikami magnetne resonance. Velika večina bolnikov, torej približno 90 odstotkov, bo z različnimi oblikami demence medtem še vedno zdravljena simptomatsko kot doslej, ko je nujna zelo dobra in dostopna postdiagnostična podpora. Cilj postdiagnostične obravnave ni le spremljati napredovanje demence in kognitivnih simptomov, ampak aktivno podaljšati obdobje, v katerem človek lahko čim bolj kakovostno, varno in samostojno živi, je povedala vodja geronto-psihiatričnega oddelka Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana Polona Rus Prelog. Spomnila je, da je Svetovna zdravstvena organizacija poleti na novo opredelila dejavnike tveganja za demenco Glede na te opredelitve je treba poskrbeti za dobro urejen krvni tlak, krvni sladkor in holesterol. Hkrati je treba paziti na telesno težo, se redno telesno gibati, opustiti kajenje in omejiti pitje alkohola. Prav tako pozivajo k skrbi za vid in sluh, izpostavljajo pa tudi pomen socialne in miselne aktivnosti, da so možgani tudi v poznejših letih čim bolj zaposleni. Na področju prehrane ob tem svetujejo mediteranski način prehranjevanja, ki vsebuje veliko zelenolistnate zelenjave, stročnic, perutnine in rib, oreščkov in jagodičevja. Glede na smernice onesnaženost zraka škodljivo vpliva na razvoj demence. Predsednica združenja Spominčica - Alzheimer Slovenija Štefanija Lukič Zlobec je poudarila, da predvsem v septembru, ki je svetovni mesec Alzheimerjeve bolezni, ozaveščajo o znakih demence, ki pa so lahko pri vsakem bolniku drugačni. Na začetku je demenco težko prepoznati, a ko jih svojci opazijo, je nujen čim prejšnji obisk družinskega zdravnika. Pomembno je, da svojci znake podrobno opišejo, ker jih bolniki sami ne prepoznajo. Omenila je prvih deset znakov demence, ki so postopna izguba spomina, težave pri govoru, osebnostne in vedenjske spremembe, upad intelektualnih sposobnosti, nezmožnost presoje in organizacije, težave pri vsakodnevnih opravilih ter iskanje, izgubljanje in prestavljanje stvari. Osebe z demenco imajo pogosto tudi težave pri krajevni in časovni orientaciji, nenehno ponavljajo ista vprašanja, pojavljajo se tudi spremembe čustvovanja in razpoloženja, zapirajo se vase in se izogibajo družbi. Združenje Alzheimer Europe je dalo v okviru Evropskega parlamenta pobudo, da demenca postane prednostna naloga na vseh ravneh. Demenca, ki je eden največjih svetovnih problemov, je najdražja bolezen, saj je v svetu obolelih devet milijonov ljudi, dolgo časa pa sploh ni bilo zdravila zanjo, je naštela. Skoraj vsi slovenski evro poslanci so pobudo že podpisali, v Evropskem parlamentu pa lobirajo za več sredstev za reševanje vprašanj s področja demence. Do zdaj je bila tovrstna pobuda podana za srčno-žilne bolezni in rakava obolenja. Na novinarski konferenci so predstavili tudi video, ki so ga posneli v sodelovanju s policijo. Z njim opozarjajo na pomen, ki ga ima zgodnja prijava pogrešane osebe z demenco.
language
slv
published at
2026-09-15T07:30:45
source
Lokalec.si
title
Strokovnjaki za čim zgodnejšo prepoznavo demence
url
https://www.lokalec.si/strokovnjaki-za-cim-zgodnejso-prepoznavo-demence/

source scope

analyzed source count

omitted articles

omitted source count

total source count