MedVrsticami

Analiza trditev

claims

• ZDA, Danska in Grenlandija so dosegle dogovor o trajnem nadzoru ZDA nad varnostjo na Grenlandiji.
• Trump je sprva govoril o možnosti prevzema Grenlandije, a so Danska in grenlandske oblasti to zavrnile.
• Ameriški državni sekretar Marco Rubio je dogovor označil za veliko zmago.
• Dogovor ZDA zagotavlja trajen dostop do Grenlandije in pravico do preletov.
• Dogovor preprečuje državam, ki niso članice Nata, da vzpostavijo vojaška oporišča na Grenlandiji.
• Dogovor omejuje občutljive naložbe ameriških nasprotnikov na Grenlandiji.
• Dogovor priznava suverenost Kraljevine Danske in pravico Grenlandcev do samoodločbe.
• Dogovor naj bi veljal tudi, če Grenlandija v prihodnosti postane neodvisna država.
• 85 odstotkov Grenlandcev nasprotuje izstopu iz Kraljevine Danske in pridružitvi ZDA.
• Po dogovoru naj bi ZDA na Grenlandiji vzpostavile dve novi vojaški oporišči (v Narsarsuaq in Mestersvig).
• Dogovor naj bi ZDA na Grenlandiji vzpostavile dve novi vojaški oporišči (v Narsarsuaq in Mestersvig).

key differences

85 odstotkov Grenlandcev nasprotuje izstopu iz Kraljevine Danske in pridružitvi ZDA.

Štirje viri potrjujejo, trije ne omenjajo.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je dogovor označil za veliko zmago.

Večina virov navaja izjavo, Dnevnik pa pripisuje zmago Trumpu.

Dogovor ZDA zagotavlja trajen dostop do Grenlandije in pravico do preletov.

Večina virov potrjuje, Mladina, N1 in STA ne omenjajo.

Dogovor naj bi ZDA na Grenlandiji vzpostavile dve novi vojaški oporišči (v Narsarsuaq in Mestersvig).

Mladina edina potrjuje trditev, ostali je ne omenjajo.

Dogovor naj bi veljal tudi, če Grenlandija v prihodnosti postane neodvisna država.

STA, Nova24TV, Mladina, N1, Dnevnik ne omenjajo; RTV, 24ur, Večer, Slovenske Novice, SiOL potrjujejo trajnost.

Dogovor omejuje občutljive naložbe ameriških nasprotnikov na Grenlandiji.

Večina virov potrjuje, Mladina in N1 ne omenjata.

Dogovor preprečuje državam, ki niso članice Nata, da vzpostavijo vojaška oporišča na Grenlandiji.

Večina virov trditev potrjuje, le štirje je ne omenjajo; izstopa Dnevnik z navedbo State Departmenta.

Dogovor priznava suverenost Kraljevine Danske in pravico Grenlandcev do samoodločbe.

Večina virov potrjuje, STA in N1 ne omenjata.

Po dogovoru naj bi ZDA na Grenlandiji vzpostavile dve novi vojaški oporišči (v Narsarsuaq in Mestersvig).

Mladina in N1 potrjujeta, ostali ne omenjajo.

Trump je sprva govoril o možnosti prevzema Grenlandije, a so Danska in grenlandske oblasti to zavrnile.

Večina potrjuje, N1 izpušča zavrnitev.

ZDA, Danska in Grenlandija so dosegle dogovor o trajnem nadzoru ZDA nad varnostjo na Grenlandiji.

Večina potrjuje dogovor, Mladina in N1 sta zadržana.

source analyses

24ur

85 odstotkov Grenlandcev nasprotuje izstopu iz Kraljevine Danske in pridružitvi ZDA.

Da: Članek navaja rezultate januarske javnomnenjske raziskave.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je dogovor označil za veliko zmago.

Da: Članek navaja to izjavo Marca Rubia.

Dogovor ZDA zagotavlja trajen dostop do Grenlandije in pravico do preletov.

Da: Članek izrecno navaja te določbe po navedbah zunanjega ministrstva.

Dogovor naj bi ZDA na Grenlandiji vzpostavile dve novi vojaški oporišči (v Narsarsuaq in Mestersvig).

Ni omenjeno

Dogovor naj bi veljal tudi, če Grenlandija v prihodnosti postane neodvisna država.

Da: Članek navaja, da bo dogovor veljal trajno, tudi ob neodvisnosti.

Dogovor omejuje občutljive naložbe ameriških nasprotnikov na Grenlandiji.

Da: Članek navaja, da dogovor omejuje občutljive naložbe nasprotnikov.

Dogovor preprečuje državam, ki niso članice Nata, da vzpostavijo vojaška oporišča na Grenlandiji.

Da: Članek potrjuje, da dogovor preprečuje ne-Nato državam oporišča.

Dogovor priznava suverenost Kraljevine Danske in pravico Grenlandcev do samoodločbe.

Da: Danska premierka je potrdila, da dogovor vsebuje te točke.

Trump je sprva govoril o možnosti prevzema Grenlandije, a so Danska in grenlandske oblasti to zavrnile.

Da: Članek potrjuje Trumpovo idejo in zavrnitev s strani oblasti.

ZDA, Danska in Grenlandija so dosegle dogovor o trajnem nadzoru ZDA nad varnostjo na Grenlandiji.

Da: Članek navaja, da so dosegli dogovor o trajnem varnostnem nadzoru.

Dnevnik

85 odstotkov Grenlandcev nasprotuje izstopu iz Kraljevine Danske in pridružitvi ZDA.

Ni omenjeno

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je dogovor označil za veliko zmago.

Ne: Rubio je dejal, da sporazum rešuje varnostne pomisleke, zmago je omenil Trump.

Dogovor ZDA zagotavlja trajen dostop do Grenlandije in pravico do preletov.

Da: Članek navaja, da dogovor zagotavlja trajen dostop in pravice preletov.

Dogovor naj bi veljal tudi, če Grenlandija v prihodnosti postane neodvisna država.

Ni omenjeno

Dogovor omejuje občutljive naložbe ameriških nasprotnikov na Grenlandiji.

Da: State Department potrjuje omejitve občutljivih naložb nasprotnikov.

Dogovor preprečuje državam, ki niso članice Nata, da vzpostavijo vojaška oporišča na Grenlandiji.

Da: State Department navaja, da dogovor onemogoča baze nečlanic Nata.

Dogovor priznava suverenost Kraljevine Danske in pravico Grenlandcev do samoodločbe.

Da: Danska in grenlandska stran sta potrdili, da dogovor to priznava.

Po dogovoru naj bi ZDA na Grenlandiji vzpostavile dve novi vojaški oporišči (v Narsarsuaq in Mestersvig).

Ni omenjeno

Trump je sprva govoril o možnosti prevzema Grenlandije, a so Danska in grenlandske oblasti to zavrnile.

Da: Članek omenja pretekle zahteve po prevzemu in zavrnitev s strani Danske.

ZDA, Danska in Grenlandija so dosegle dogovor o trajnem nadzoru ZDA nad varnostjo na Grenlandiji.

Da: Trump je sporočil, da so dosegli dogovor o trajnem nadzoru varnosti.

Mladina

85 odstotkov Grenlandcev nasprotuje izstopu iz Kraljevine Danske in pridružitvi ZDA.

Da: Članek navaja rezultate januarske javnomnenjske raziskave.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je dogovor označil za veliko zmago.

Ni omenjeno

Dogovor ZDA zagotavlja trajen dostop do Grenlandije in pravico do preletov.

Ni omenjeno

Dogovor naj bi ZDA na Grenlandiji vzpostavile dve novi vojaški oporišči (v Narsarsuaq in Mestersvig).

Da: Članek navaja, da naj bi ZDA vzpostavile bazi v teh dveh krajih.

Dogovor naj bi veljal tudi, če Grenlandija v prihodnosti postane neodvisna država.

Ni omenjeno

Dogovor omejuje občutljive naložbe ameriških nasprotnikov na Grenlandiji.

Ni omenjeno

Dogovor preprečuje državam, ki niso članice Nata, da vzpostavijo vojaška oporišča na Grenlandiji.

Ni omenjeno

Dogovor priznava suverenost Kraljevine Danske in pravico Grenlandcev do samoodločbe.

Da: Premierka Frederiksen je to potrdila v svoji izjavi.

Po dogovoru naj bi ZDA na Grenlandiji vzpostavile dve novi vojaški oporišči (v Narsarsuaq in Mestersvig).

Da: Članek navaja, da naj bi ZDA vzpostavile bazi v teh dveh krajih.

Trump je sprva govoril o možnosti prevzema Grenlandije, a so Danska in grenlandske oblasti to zavrnile.

Da: Članek potrjuje Trumpovo željo po prevzemu in zavrnitev oblasti.

ZDA, Danska in Grenlandija so dosegle dogovor o trajnem nadzoru ZDA nad varnostjo na Grenlandiji.

Delno: Članek omenja širši varnostni dogovor in Trumpove navedbe o nadzoru.

N1

85 odstotkov Grenlandcev nasprotuje izstopu iz Kraljevine Danske in pridružitvi ZDA.

Ni omenjeno

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je dogovor označil za veliko zmago.

Ni omenjeno

Dogovor ZDA zagotavlja trajen dostop do Grenlandije in pravico do preletov.

Ni omenjeno

Dogovor naj bi veljal tudi, če Grenlandija v prihodnosti postane neodvisna država.

Ni omenjeno

Dogovor omejuje občutljive naložbe ameriških nasprotnikov na Grenlandiji.

Ni omenjeno

Dogovor preprečuje državam, ki niso članice Nata, da vzpostavijo vojaška oporišča na Grenlandiji.

Ni omenjeno

Dogovor priznava suverenost Kraljevine Danske in pravico Grenlandcev do samoodločbe.

Ni omenjeno

Po dogovoru naj bi ZDA na Grenlandiji vzpostavile dve novi vojaški oporišči (v Narsarsuaq in Mestersvig).

Da: Članek navaja vzpostavitev dveh oporišč v teh krajih.

Trump je sprva govoril o možnosti prevzema Grenlandije, a so Danska in grenlandske oblasti to zavrnile.

Delno: Članek potrjuje Trumpovo željo po nakupu, a ne omenja eksplicitno zavrnitve.

ZDA, Danska in Grenlandija so dosegle dogovor o trajnem nadzoru ZDA nad varnostjo na Grenlandiji.

Delno: Članek omenja sporazum o varnosti, a ne potrjuje trajnega nadzora.

Nova24TV

85 odstotkov Grenlandcev nasprotuje izstopu iz Kraljevine Danske in pridružitvi ZDA.

Ni omenjeno

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je dogovor označil za veliko zmago.

Da: Članek navaja to izjavo Marca Rubia.

Dogovor ZDA zagotavlja trajen dostop do Grenlandije in pravico do preletov.

Da: Članek izrecno navaja trajen dostop in pravico do preletov.

Dogovor naj bi veljal tudi, če Grenlandija v prihodnosti postane neodvisna država.

Ni omenjeno

Dogovor omejuje občutljive naložbe ameriških nasprotnikov na Grenlandiji.

Da: Članek navaja omejitev občutljivih naložb nasprotnikov.

Dogovor preprečuje državam, ki niso članice Nata, da vzpostavijo vojaška oporišča na Grenlandiji.

Da: Članek potrjuje preprečitev baz državam zunaj Nata.

Dogovor priznava suverenost Kraljevine Danske in pravico Grenlandcev do samoodločbe.

Da: Članek potrjuje spoštovanje suverenosti in pravice do samoodločbe.

Po dogovoru naj bi ZDA na Grenlandiji vzpostavile dve novi vojaški oporišči (v Narsarsuaq in Mestersvig).

Ni omenjeno

Trump je sprva govoril o možnosti prevzema Grenlandije, a so Danska in grenlandske oblasti to zavrnile.

Da: Članek potrjuje Trumpovo idejo o prevzemu in njeno zavrnitev.

ZDA, Danska in Grenlandija so dosegle dogovor o trajnem nadzoru ZDA nad varnostjo na Grenlandiji.

Da: Članek navaja, da so države dosegle dogovor o trajnem nadzoru.

RTV Slovenija

85 odstotkov Grenlandcev nasprotuje izstopu iz Kraljevine Danske in pridružitvi ZDA.

Da: Članek navaja rezultate januarske javnomnenjske raziskave.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je dogovor označil za veliko zmago.

Da: Članek navaja, da je Rubio dogovor označil za veliko zmago.

Dogovor ZDA zagotavlja trajen dostop do Grenlandije in pravico do preletov.

Da: State Department je potrdil, da dogovor zagotavlja te pravice.

Dogovor naj bi veljal tudi, če Grenlandija v prihodnosti postane neodvisna država.

Da: Ameriški uradnik je potrdil, da dogovor velja trajno, tudi ob neodvisnosti.

Dogovor omejuje občutljive naložbe ameriških nasprotnikov na Grenlandiji.

Da: Članek izrecno navaja omejitev občutljivih naložb nasprotnikov.

Dogovor preprečuje državam, ki niso članice Nata, da vzpostavijo vojaška oporišča na Grenlandiji.

Da: Članek navaja, da dogovor preprečuje nečlanicam Nata gradnjo oporišč.

Dogovor priznava suverenost Kraljevine Danske in pravico Grenlandcev do samoodločbe.

Da: Danska premierka je potrdila, da dogovor priznava te pravice.

Po dogovoru naj bi ZDA na Grenlandiji vzpostavile dve novi vojaški oporišči (v Narsarsuaq in Mestersvig).

Ni omenjeno

Trump je sprva govoril o možnosti prevzema Grenlandije, a so Danska in grenlandske oblasti to zavrnile.

Da: Članek potrjuje Trumpovo željo po prevzemu in zavrnitev oblasti.

ZDA, Danska in Grenlandija so dosegle dogovor o trajnem nadzoru ZDA nad varnostjo na Grenlandiji.

Da: Članek navaja, da so ZDA, Danska in Grenlandija dosegle tak dogovor.

STA

85 odstotkov Grenlandcev nasprotuje izstopu iz Kraljevine Danske in pridružitvi ZDA.

Ni omenjeno

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je dogovor označil za veliko zmago.

Ni omenjeno

Dogovor ZDA zagotavlja trajen dostop do Grenlandije in pravico do preletov.

Ni omenjeno

Dogovor naj bi veljal tudi, če Grenlandija v prihodnosti postane neodvisna država.

Ni omenjeno

Dogovor omejuje občutljive naložbe ameriških nasprotnikov na Grenlandiji.

Ni omenjeno

Dogovor preprečuje državam, ki niso članice Nata, da vzpostavijo vojaška oporišča na Grenlandiji.

Ni omenjeno

Dogovor priznava suverenost Kraljevine Danske in pravico Grenlandcev do samoodločbe.

Ni omenjeno

Po dogovoru naj bi ZDA na Grenlandiji vzpostavile dve novi vojaški oporišči (v Narsarsuaq in Mestersvig).

Ni omenjeno

Trump je sprva govoril o možnosti prevzema Grenlandije, a so Danska in grenlandske oblasti to zavrnile.

Ni omenjeno

ZDA, Danska in Grenlandija so dosegle dogovor o trajnem nadzoru ZDA nad varnostjo na Grenlandiji.

Da: Članek navaja, da so ZDA z Dansko in Grenlandijo dosegle tak dogovor.

SiOL

85 odstotkov Grenlandcev nasprotuje izstopu iz Kraljevine Danske in pridružitvi ZDA.

Ni omenjeno

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je dogovor označil za veliko zmago.

Da: Članek navaja točno to izjavo Marca Rubia.

Dogovor ZDA zagotavlja trajen dostop do Grenlandije in pravico do preletov.

Da: State Department je potrdil trajen dostop in pravico do preletov.

Dogovor naj bi veljal tudi, če Grenlandija v prihodnosti postane neodvisna država.

Da: Ameriški uradnik je potrdil, da dogovor velja trajno.

Dogovor omejuje občutljive naložbe ameriških nasprotnikov na Grenlandiji.

Da: Članek izrecno navaja omejitev občutljivih naložb nasprotnikov.

Dogovor preprečuje državam, ki niso članice Nata, da vzpostavijo vojaška oporišča na Grenlandiji.

Da: Članek navaja, da dogovor preprečuje nečlanicam Nata gradnjo baz.

Dogovor priznava suverenost Kraljevine Danske in pravico Grenlandcev do samoodločbe.

Da: Danska premierka je potrdila, da dogovor priznava te pravice.

Po dogovoru naj bi ZDA na Grenlandiji vzpostavile dve novi vojaški oporišči (v Narsarsuaq in Mestersvig).

Ni omenjeno

Trump je sprva govoril o možnosti prevzema Grenlandije, a so Danska in grenlandske oblasti to zavrnile.

Da: Članek potrjuje Trumpovo željo in zavrnitev oblasti.

ZDA, Danska in Grenlandija so dosegle dogovor o trajnem nadzoru ZDA nad varnostjo na Grenlandiji.

Da: Članek navaja, da so ZDA z Dansko in Grenlandijo dosegle dogovor.

Slovenske Novice

85 odstotkov Grenlandcev nasprotuje izstopu iz Kraljevine Danske in pridružitvi ZDA.

Da: Članek navaja rezultate javnomnenjske raziskave iz januarja.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je dogovor označil za veliko zmago.

Da: Članek navaja to izjavo Marca Rubia.

Dogovor ZDA zagotavlja trajen dostop do Grenlandije in pravico do preletov.

Da: Članek izrecno navaja te določbe po navedbah State Departmenta.

Dogovor naj bi ZDA na Grenlandiji vzpostavile dve novi vojaški oporišči (v Narsarsuaq in Mestersvig).

Ni omenjeno

Dogovor naj bi veljal tudi, če Grenlandija v prihodnosti postane neodvisna država.

Da: Članek navaja, da naj bi dogovor veljal trajno, tudi ob neodvisnosti.

Dogovor omejuje občutljive naložbe ameriških nasprotnikov na Grenlandiji.

Da: Članek navaja, da dogovor omejuje občutljive naložbe nasprotnikov.

Dogovor preprečuje državam, ki niso članice Nata, da vzpostavijo vojaška oporišča na Grenlandiji.

Da: Članek potrjuje, da dogovor preprečuje nečlanicam Nata gradnjo oporišč.

Dogovor priznava suverenost Kraljevine Danske in pravico Grenlandcev do samoodločbe.

Da: Članek potrjuje, da dogovor priznava suverenost Danske in samoodločbo.

Trump je sprva govoril o možnosti prevzema Grenlandije, a so Danska in grenlandske oblasti to zavrnile.

Da: Članek potrjuje Trumpovo željo po prevzemu in zavrnitev oblasti.

ZDA, Danska in Grenlandija so dosegle dogovor o trajnem nadzoru ZDA nad varnostjo na Grenlandiji.

Da: Članek navaja, da so ZDA, Danska in Grenlandija dosegle ta dogovor.

Večer

85 odstotkov Grenlandcev nasprotuje izstopu iz Kraljevine Danske in pridružitvi ZDA.

Da: Članek navaja rezultate januarske javnomnenjske raziskave.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je dogovor označil za veliko zmago.

Da: Članek navaja to izjavo Marca Rubia.

Dogovor ZDA zagotavlja trajen dostop do Grenlandije in pravico do preletov.

Da: Članek navaja, da dogovor zagotavlja trajni dostop in prelete.

Dogovor naj bi veljal tudi, če Grenlandija v prihodnosti postane neodvisna država.

Da: Ameriški uradnik je potrdil, da bo dogovor veljal trajno.

Dogovor omejuje občutljive naložbe ameriških nasprotnikov na Grenlandiji.

Da: Članek potrjuje, da dogovor omejuje občutljive naložbe.

Dogovor preprečuje državam, ki niso članice Nata, da vzpostavijo vojaška oporišča na Grenlandiji.

Da: Članek izrecno navaja to določilo dogovora.

Dogovor priznava suverenost Kraljevine Danske in pravico Grenlandcev do samoodločbe.

Da: Danska premierka je potrdila, da dogovor to priznava.

Po dogovoru naj bi ZDA na Grenlandiji vzpostavile dve novi vojaški oporišči (v Narsarsuaq in Mestersvig).

Ni omenjeno

Trump je sprva govoril o možnosti prevzema Grenlandije, a so Danska in grenlandske oblasti to zavrnile.

Da: Članek potrjuje Trumpovo idejo in zavrnitev oblasti.

ZDA, Danska in Grenlandija so dosegle dogovor o trajnem nadzoru ZDA nad varnostjo na Grenlandiji.

Delno: Članek potrjuje dogovor o varnosti, a ne omenja "trajnega nadzora".

Analiza sentimenta

entities

• Donald Trump
• ZDA
• Danska
• Grenlandija
• Kraljevina Danska
• Nato
• Marco Rubio
• Mette Frederiksen
• Jens-Frederik Nielsen
• Letalsko oporišče Pituffik
• State Department
• Generalna skupščina ZN
• Lars Løkke Rasmussen
• Rusija
• Kitajska

key differences

Danska

Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.

Donald Trump

Večina virov nevtralna, N1 in Dnevnik negativna.

Generalna skupščina ZN

Viri enotno nevtralni; razlik ni.

Grenlandija

Vsi viri so nevtralni; razlik ni.

Jens-Frederik Nielsen

Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik v sentimentu ali interpretaciji.

Kitajska

Večina virov ne omenja; N1 in Dnevnik nevtralno.

Kraljevina Danska

Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.

Lars Løkke Rasmussen

Viri ga omenjajo le nevtralno; večina ga sploh ne omenja.

Letalsko oporišče Pituffik

Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.

Marco Rubio

Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik v interpretaciji.

Mette Frederiksen

Vsi viri jo prikazujejo nevtralno, brez razlik.

Nato

Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik.

Rusija

Večina virov ne omenja; N1 in Dnevnik nevtralno.

State Department

Vsi viri ga navajajo nevtralno, brez razlik.

ZDA

Vsi viri so nevtralni, brez razlik v sentimentu ali interpretaciji.

source analyses

24ur

Danska

Nevtralno: Danska je omenjena kot pogodbena stranka, ki potrjuje dogovor, brez meta-vrednotenja.

Donald Trump

Nevtralno: Trump je naveden kot govorec, ki napoveduje dogovor in sodelovanje, brez meta-vrednotenja.

Generalna skupščina ZN

Nevtralno: Generalna skupščina ZN je omenjena kot kraj podpisa, brez meta-vrednotenja.

Grenlandija

Nevtralno: Grenlandija je omenjena kot subjekt dogovora in kot območje z interesi, brez meta-vrednotenja.

Jens-Frederik Nielsen

Nevtralno: Nielsen je citiran, da dogovor označi za 'dobro novico', vendar ni meta-vrednotenja.

Kitajska

Ni omenjeno

Kraljevina Danska

Nevtralno: Kraljevina Danska je omenjena v kontekstu suverenosti in celovitosti, brez meta-vrednotenja.

Lars Løkke Rasmussen

Ni omenjeno

Letalsko oporišče Pituffik

Nevtralno: Pituffik je omenjen kot vojaška baza z nalogami, brez meta-vrednotenja.

Marco Rubio

Nevtralno: Rubio je citiran, da dogovor označi za 'veliko zmago', vendar ni meta-vrednotenja njega.

Mette Frederiksen

Nevtralno: Frederiksen je citirana o dogovoru in suverenosti, brez meta-vrednotenja.

Nato

Nevtralno: Nato je omenjen kot okvir za omejitev tujih oporišč, brez meta-vrednotenja.

Rusija

Ni omenjeno

State Department

Nevtralno: State Department je omenjen kot vir informacij o dogovoru, brez meta-vrednotenja.

ZDA

Nevtralno: ZDA so omenjene kot pogodbena stranka in subjekt dogovora, brez meta-vrednotenja.

Dnevnik

Danska

Nevtralno: Danska omenjena kot suverena država, brez vrednotenja.

Donald Trump

Negativno: avtor omenja, da se rad hvali in neuspeh predstavi kot uspeh.

Generalna skupščina ZN

Nevtralno: Generalna skupščina omenjena kot kraj podpisa, brez vrednotenja.

Grenlandija

Nevtralno: Grenlandija omenjena kot ozemlje z avtonomijo, brez vrednotenja.

Jens-Frederik Nielsen

Nevtralno: Nielsen le citiran, brez meta-vrednotenja.

Kitajska

Nevtralno: Kitajska omenjena kot država z zanimanjem za Arktiko, brez vrednotenja.

Kraljevina Danska

Nevtralno: Kraljevina Danska omenjena v kontekstu suverenosti, brez vrednotenja.

Lars Løkke Rasmussen

Ni omenjeno

Letalsko oporišče Pituffik

Nevtralno: Oporišče omenjeno kot strateški objekt, brez vrednotenja.

Marco Rubio

Nevtralno: Rubio le citiran, brez meta-vrednotenja.

Mette Frederiksen

Nevtralno: Frederiksen le citirana, brez meta-vrednotenja.

Nato

Nevtralno: Nato omenjen v kontekstu skupne odgovornosti, brez vrednotenja.

Rusija

Nevtralno: Rusija omenjena kot država z aktivnostmi na Arktiki, brez vrednotenja.

State Department

Nevtralno: State Department naveden kot vir informacij, brez vrednotenja.

ZDA

Nevtralno: ZDA omenjene kot pogodbena stranka, brez meta-vrednotenja.

Mladina

Danska

Nevtralno: omenjena kot partner v dogovoru brez vrednotenja

Donald Trump

Nevtralno: citiran kot govorec brez meta-vrednotenja

Generalna skupščina ZN

Nevtralno: omenjena kot lokacija podpisa

Grenlandija

Nevtralno: omenjena kot ozemlje dogovora brez vrednotenja

Jens-Frederik Nielsen

Nevtralno: citiran brez meta-vrednotenja

Kitajska

Ni omenjeno

Kraljevina Danska

Nevtralno: omenjena v kontekstu javnomnenjske raziskave

Lars Løkke Rasmussen

Nevtralno: citiran brez meta-vrednotenja

Letalsko oporišče Pituffik

Nevtralno: informativno opisano brez vrednotenja

Marco Rubio

Ni omenjeno

Mette Frederiksen

Nevtralno: citirana brez meta-vrednotenja

Nato

Nevtralno: omenjen v citatu Frederiksen in Rasmussna

Rusija

Ni omenjeno

State Department

Ni omenjeno

ZDA

Nevtralno: informativno omenjene kot akter dogovora

N1

Danska

Nevtralno: Danska je omenjena kot pogodbena stranka, ki je oblikovala dogovor, brez vrednotenja.

Donald Trump

Negativno: Avtor navaja, da je Trump grozil z vojaškim posredovanjem, kar je sprožilo ogorčenje; grožnja je negativno ovrednotena.

Generalna skupščina ZN

Ni omenjeno

Grenlandija

Nevtralno: Grenlandija je omenjena kot območje, na katerem se vzpostavljajo oporišča, brez vrednotenja.

Jens-Frederik Nielsen

Ni omenjeno

Kitajska

Nevtralno: Kitajska je omenjena kot nasprotnik, ki predstavlja nevarnost, vendar ni meta-vrednotena.

Kraljevina Danska

Nevtralno: Kraljevina Danska je omenjena kot subjekt, ki je oblikoval dogovor, brez vrednotenja.

Lars Løkke Rasmussen

Ni omenjeno

Letalsko oporišče Pituffik

Nevtralno: Oporišče je omenjeno kot obstoječe ameriško oporišče, brez vrednotenja.

Marco Rubio

Ni omenjeno

Mette Frederiksen

Ni omenjeno

Nato

Nevtralno: Nato je omenjen kot organizacija, katere članice so izrazile ogorčenje, brez vrednotenja.

Rusija

Nevtralno: Rusija je omenjena kot nasprotnik, ki predstavlja nevarnost, vendar ni meta-vrednotena.

State Department

Ni omenjeno

ZDA

Nevtralno: ZDA so omenjene kot pogodbena stranka in subjekt, ki vzpostavlja oporišča, brez meta-vrednotenja.

Nova24TV

Danska

Nevtralno: Danska je omenjena kot pogodbena stranka, brez meta-vrednotenja.

Donald Trump

Nevtralno: Trump je naveden kot govorec, ki sporoča dogovor, brez meta-vrednotenja.

Generalna skupščina ZN

Ni omenjeno

Grenlandija

Nevtralno: Grenlandija je omenjena kot pogodbena stranka, brez meta-vrednotenja.

Jens-Frederik Nielsen

Nevtralno: Nielsen je naveden kot podpornik dogovora, brez meta-vrednotenja.

Kitajska

Ni omenjeno

Kraljevina Danska

Nevtralno: Kraljevina Danska je omenjena v kontekstu suverenosti, brez meta-vrednotenja.

Lars Løkke Rasmussen

Ni omenjeno

Letalsko oporišče Pituffik

Ni omenjeno

Marco Rubio

Nevtralno: Rubio je citiran, ki dogovor označi za zmago, brez meta-vrednotenja.

Mette Frederiksen

Nevtralno: Frederiksen je navedena kot podpornica dogovora, brez meta-vrednotenja.

Nato

Nevtralno: Nato je omenjen kot okvir, brez meta-vrednotenja.

Rusija

Ni omenjeno

State Department

Ni omenjeno

ZDA

Nevtralno: ZDA so omenjene kot pogodbena stranka, brez meta-vrednotenja.

RTV Slovenija

Danska

Nevtralno: omenjena kot pogodbena stranka brez meta-vrednotenja

Donald Trump

Nevtralno: citiran kot govorec brez meta-vrednotenja

Generalna skupščina ZN

Nevtralno: omenjena kot lokacija podpisa brez meta-vrednotenja

Grenlandija

Nevtralno: omenjena kot ozemlje brez meta-vrednotenja

Jens-Frederik Nielsen

Nevtralno: citiran kot govorec brez meta-vrednotenja

Kitajska

Ni omenjeno

Kraljevina Danska

Nevtralno: omenjena v citatu Frederiksen brez meta-vrednotenja

Lars Løkke Rasmussen

Nevtralno: citiran kot govorec brez meta-vrednotenja

Letalsko oporišče Pituffik

Nevtralno: omenjeno informativno brez meta-vrednotenja

Marco Rubio

Nevtralno: citiran kot govorec brez meta-vrednotenja

Mette Frederiksen

Nevtralno: citirana kot govorka brez meta-vrednotenja

Nato

Nevtralno: omenjen kot referenčna organizacija brez meta-vrednotenja

Rusija

Ni omenjeno

State Department

Nevtralno: omenjen kot vir informacij brez meta-vrednotenja

ZDA

Nevtralno: omenjene kot pogodbena stranka brez meta-vrednotenja

STA

Danska

Nevtralno: Danska omenjena kot pogodbena stranka, brez vrednotenja.

Donald Trump

Nevtralno: Trump le sporoča dogovor, brez meta-vrednotenja.

Generalna skupščina ZN

Ni omenjeno

Grenlandija

Nevtralno: Grenlandija omenjena kot pogodbena stranka, brez vrednotenja.

Jens-Frederik Nielsen

Ni omenjeno

Kitajska

Ni omenjeno

Kraljevina Danska

Nevtralno: Kraljevina Danska omenjena kot pogodbena stranka, brez vrednotenja.

Lars Løkke Rasmussen

Ni omenjeno

Letalsko oporišče Pituffik

Ni omenjeno

Marco Rubio

Ni omenjeno

Mette Frederiksen

Ni omenjeno

Nato

Ni omenjeno

Rusija

Ni omenjeno

State Department

Ni omenjeno

ZDA

Nevtralno: ZDA omenjene kot pogodbena stranka, brez vrednotenja.

SiOL

Danska

Nevtralno: Danska je omenjena kot pogodbena stranka, brez meta-vrednotenja.

Donald Trump

Nevtralno: Trump je naveden kot govorec, ki sporoča dogovor, brez meta-vrednotenja.

Generalna skupščina ZN

Nevtralno: Omenjena kot lokacija podpisa, brez meta-vrednotenja.

Grenlandija

Nevtralno: Grenlandija je omenjena kot subjekt dogovora, brez meta-vrednotenja.

Jens-Frederik Nielsen

Nevtralno: Nielsen je citiran, ki dogovor označi za dobro novico, brez meta-vrednotenja.

Kitajska

Ni omenjeno

Kraljevina Danska

Nevtralno: Kraljevina Danska je omenjena v kontekstu suverenosti, brez meta-vrednotenja.

Lars Løkke Rasmussen

Ni omenjeno

Letalsko oporišče Pituffik

Nevtralno: Oporišče je opisano informativno, brez meta-vrednotenja.

Marco Rubio

Nevtralno: Rubio je citiran, ki dogovor označi za zmago, vendar ni meta-vrednoten.

Mette Frederiksen

Nevtralno: Frederiksen je citirana, ki poudarja krepitev varnosti, brez meta-vrednotenja.

Nato

Nevtralno: Nato je omenjen v kontekstu omejevanja oporišč, brez meta-vrednotenja.

Rusija

Ni omenjeno

State Department

Nevtralno: State Department je naveden kot vir informacij, brez meta-vrednotenja.

ZDA

Nevtralno: ZDA so omenjene kot pogodbena stranka, brez meta-vrednotenja.

Slovenske Novice

Danska

Nevtralno: Danska je omenjena kot podpisnica dogovora, brez vrednotenja.

Donald Trump

Nevtralno: Trump je naveden kot napovedovalec dogovora, brez meta-vrednotenja.

Generalna skupščina ZN

Nevtralno: Omenjena kot kraj podpisa dogovora, brez vrednotenja.

Grenlandija

Nevtralno: Grenlandija je omenjena kot subjekt dogovora, brez meta-vrednotenja.

Jens-Frederik Nielsen

Nevtralno: Nielsen je citiran, da dogovor označi za 'dobro novico', vendar ni meta-vrednoten.

Kitajska

Ni omenjeno

Kraljevina Danska

Nevtralno: Kraljevina Danska je omenjena v kontekstu suverenosti, brez vrednotenja.

Lars Løkke Rasmussen

Ni omenjeno

Letalsko oporišče Pituffik

Nevtralno: Oporišče je opisano kot vojaška baza, brez meta-vrednotenja.

Marco Rubio

Nevtralno: Rubio je citiran, da dogovor označi za 'veliko zmago', vendar ni meta-vrednoten.

Mette Frederiksen

Nevtralno: Frederiksen je citirana o dogovoru, brez meta-vrednotenja.

Nato

Nevtralno: Nato je omenjen kot okvir za omejitev tujih oporišč, brez vrednotenja.

Rusija

Ni omenjeno

State Department

Nevtralno: State Department je naveden kot vir informacij, brez meta-vrednotenja.

ZDA

Nevtralno: ZDA so omenjene kot pogodbena stranka, brez meta-vrednotenja.

Večer

Danska

Nevtralno: Danska je omenjena kot pogodbena stranka, njene izjave so podane brez vrednotenja.

Donald Trump

Nevtralno: Trump je naveden kot avtor objave na družbenem omrežju, brez meta-vrednotenja njegove vloge.

Generalna skupščina ZN

Nevtralno: Omenjena kot lokacija zasedanja, brez meta-vrednotenja.

Grenlandija

Nevtralno: Grenlandija je omenjena kot subjekt dogovora, njeni predstavniki so citirani brez meta-vrednotenja.

Jens-Frederik Nielsen

Nevtralno: Nielsen je citiran, njegova izjava je podana brez meta-vrednotenja.

Kitajska

Ni omenjeno

Kraljevina Danska

Nevtralno: Kraljevina Danska je omenjena v kontekstu suverenosti, brez meta-vrednotenja.

Lars Løkke Rasmussen

Nevtralno: Rasmussen je citiran, njegova izjava je podana brez meta-vrednotenja.

Letalsko oporišče Pituffik

Nevtralno: Oporišče je opisano informativno, brez meta-vrednotenja.

Marco Rubio

Nevtralno: Rubio je citiran, njegova izjava je podana brez meta-vrednotenja.

Mette Frederiksen

Nevtralno: Frederiksen je citirana, njene izjave so podane brez meta-vrednotenja.

Nato

Nevtralno: Nato je omenjen v kontekstu omejevanja oporišč, brez meta-vrednotenja.

Rusija

Ni omenjeno

State Department

Nevtralno: State Department je naveden kot vir informacij, brez meta-vrednotenja.

ZDA

Nevtralno: ZDA so omenjene kot pogodbena stranka, njihove poteze so opisane informativno, brez meta-vrednotenja.

Scenariji

scenarios

• description

  Sporazum, ki ga bodo podpisali ZDA, Danska in Grenlandija, vodi v okrepljeno vojaško sodelovanje in stabilnost na Arktiki. Nova ameriška oporišča v Narsarsuaqu in Mestersvigu bodo delovala v koordinaciji z danskimi silami, kar bo povečalo varnost in odvrnilo morebitne varnostne grožnje. To krepi zaupanje med zavezniki in zagotavlja predvidljivost v regiji.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  mid

  title

  Okrepljena arktična varnost in sodelovanje

  valence

  positive

• description

  Med danskim parlamentarnim postopkom ratifikacije sporazuma bodo opozicijske stranke in javnost izrazile pomisleke glede obsega ameriškega vpliva, kar bo sprožilo burno razpravo. Čeprav bo dogovor verjetno sprejet, bo to poglobilo notranjepolitične delitve glede suverenosti in odnosov z ZDA. Grenlandska vlada bo morala javnosti zagotoviti, da pravica do samoodločbe ni ogrožena.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  short

  title

  Parlamentarna razprava in politične napetosti na Danskem

  valence

  neutral

• description

  Sporazum, ki izključuje ne-Nato članice, bo Rusija in Kitajska razumeli kot provokacijo in okrepitev ameriške vojaške prisotnosti na Arktiki. To bo vodilo v povečano rusko vojaško dejavnost in kitajsko gospodarsko povračilo, kar bo povečalo napetosti v regiji. Arktika lahko postane novo žarišče velesilnega rivalstva.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  mid

  title

  Povečana napetost s Kitajsko in Rusijo

  valence

  negative

• description

  Zaradi dogovora ZDA povečajo naložbe v grenlandsko infrastrukturo, kot so letališča in pristanišča, kar spodbudi gospodarsko rast in ustvari nova delovna mesta. Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen bi lahko izkoristil ta sredstva za izboljšanje življenjske ravni in zmanjšanje odvisnosti od danskih subvencij. To bi okrepilo podporo prebivalstva in povečalo avtonomijo otoka.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  long

  title

  Gospodarski razvoj Grenlandije prek ameriških naložb

  valence

  positive

• description

  Grenlandija bo postopoma pridobila večjo vlogo v varnostnih zadevah, hkrati pa bo ohranila tesne vezi z Dansko. Nova oporišča bodo zahtevala usklajevanje med dansko in grenlandsko vlado, kar bo vodilo v zapletena pogajanja o pristojnostih in financiranju. To lahko privede do novih dogovorov o deljeni suverenosti, ki bodo zadovoljili vse strani.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  mid

  title

  Dvojna vloga Grenlandije med ZDA in Dansko

  valence

  neutral

• description

  Kljub podpori političnega vodstva bo povečana ameriška vojaška prisotnost sprožila val protestov med prebivalci, ki nasprotujejo tuji vojaški sili. Organizacije civilne družbe bodo organizirale demonstracije in peticije, kar bo povečalo pritisk na grenlandsko vlado. To lahko vodi v politično krizo in oslabi podporo dogovoru.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  short

  title

  Lokalni protesti in civilna nepokorščina na Grenlandiji

  valence

  negative

• description

  Sporazum bi lahko postal vzor za reševanje teritorialnih sporov in varnostnih vprašanj na Arktiki, kar bi spodbudilo sodelovanje tudi z drugimi arktičnimi državami. ZDA, Danska in Grenlandija bi lahko skupaj razvile nove mehanizme za zaščito okolja in trajnostni razvoj. To bi okrepilo vlogo Grenlandije kot mostu med Severno Ameriko in Evropo.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  long

  title

  Grenlandija kot model mednarodnega sodelovanja

  valence

  positive

• description

  Dogovor bi lahko ZDA omogočil, da prevzamejo večji nadzor nad arktičnimi viri in plovnimi potmi, kar bi spremenilo globalno trgovinsko dinamiko. Čeprav bi to povečalo ameriško moč, bi lahko sprožilo zaskrbljenost glede okoljske škode in neenakomerne porazdelitve koristi. Dolgoročno bi to lahko privedlo do novih mednarodnih sporazumov o Arktiki.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  long

  title

  Nadzor ZDA nad arktičnimi viri in plovnimi potmi

  valence

  neutral

• description

  V skrajnem primeru bi povečana ameriška vojaška prisotnost in izključevanje Rusije ter Kitajske lahko privedla do nenamernega spopada. Maneveri ali incidenti bi se lahko hitro stopnjevali, kar bi sprožilo resno varnostno krizo. Čeprav je ta scenarij malo verjeten, bi imel uničujoče posledice za vse vpletene države.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  long

  title

  Eskalacija v oborožen spopad na Arktiki

  valence

  negative

Viri

articles

• article order

  17

  body

  New York, 22. septembra (STA) - ZDA nameravajo v okviru dogovora z Dansko in Grenlandijo na slednji vzpostaviti dve novi vojaški bazi - znova naj bi odprli oporišče iz obdobja hladne vojne, svoje enote pa nastanili še na vzhodu, kjer je postojanka danske vojaške enote z vlečnimi psi, ob ...

  language

  slv

  published at

  2026-09-22T08:51:07

  source

  STA

  title

  ZDA naj bi na Grenlandiji nameravale odpreti dve novi vojaški bazi

  url

  https://www.sta.si/3601439/

• article order

  1

  body

  Ameriški predsednik Donald Trump je v petek sporočil, da so ZDA z Dansko in Grenlandijo dosegle dogovor, ki jim zagotavlja trajni nadzor nad varnostjo na Grenlandiji. Danska in Grenlandija sta potrdili, da je bil dogovor dosežen. Po navedbah State Departmenta dogovor ZDA zagotavlja trajen dostop do Grenlandije in pravico do preletov, s čimer bi lahko ameriška vojska povečala število svojih oporišč na otoku. Dogovor naj bi hkrati preprečil državam, ki niso članice Nata, da vzpostavijo vojaška oporišča, ter omejil občutljive naložbe ameriških nasprotnikov. Po navedbah ameriškega uradnika naj bi veljal trajno, tudi če bi Grenlandija v prihodnosti postala neodvisna država. Trump je na družbenem omrežju Truth Social napovedal, da bodo ZDA nemudoma začele priprave na povečanje vojaške navzočnosti na Grenlandiji. "Sodelovali bomo z ljudmi na Grenlandiji pri njenem razvoju in gradnji," je zapisal. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je dogovor označil za veliko zmago. Po njegovih besedah bo Grenlandija za vedno del strateškega obrambnega območja Severne Amerike, dogovor pa naj bi z otoka in okoliškega območja izključil ameriške nasprotnike. Trump je že januarja sporočil, da sta se z generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem dogovorila o okviru prihodnjega dogovora glede Grenlandije. Takrat je govoril o popolnem dostopu ZDA do otoka, vendar podrobnosti niso bile nikoli objavljene. Danska premierka in grenlandski premier pozdravila dogovor Danska premierka Mette Frederiksen je v petek sporočila, da nameravajo ZDA, Danska in Grenlandija dogovor podpisati prihodnji teden, ko bo v New Yorku potekalo zasedanje Generalne skupščine ZN-a. Dogovor bo moral nato skozi potrebne parlamentarne postopke na Danskem, poroča CBS. Po njenih besedah dogovor krepi skupno varnost na območju Arktike in severnega Atlantika ter priznava suverenost in ozemeljsko celovitost Kraljevine Danske ter pravico Grenlandcev do samoodločbe. Danski zunanji minister Lars Lokke Rasmussen pa je danes dejal, da bo zaradi podpisa "naslednji teden dober teden". Po njegovih besedah bo dolgo obdobje negotovosti zamenjal zavezujoč dogovor, ki krepi varnost v Arktiki in v severnem Atlantiku. Zatrdil je še, da dogovor spoštuje danske rdeče črte. Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen je dogovor označil za dobro novico. Po njegovih besedah priznava interese Grenlandije in njen položaj v mednarodnem okolju. 85 odstotkov prebivalcev nasprotovalo pridružitvi ZDA ZDA so na Grenlandiji z vojsko navzoče že od petdesetih let prejšnjega stoletja. V letalskem oporišču Pituffik na severozahodu otoka, ki ga upravljajo ameriške vesoljske sile, izvajajo naloge opozarjanja pred izstrelitvami raket, protiraketne obrambe in vesoljskega nadzora. Ameriška prisotnost temelji tudi na sporazumu o obrambi Grenlandije iz leta 1951, ki je bil pozneje dopolnjen. Trump si je letos prizadeval za večji ameriški vpliv na Grenlandiji in je sprva govoril tudi o možnosti njenega prevzema. Danska in grenlandske oblasti so takšno možnost zavrnile in poudarjale, da pogajanja o suverenosti niso sprejemljiva. Grenlandski premier Nielsen je januarja dejal, da bi v primeru izbire med ZDA in Dansko Grenlandci izbrali Dansko. Januarska javnomnenjska raziskava je pokazala, da je 85 odstotkov Grenlandcev nasprotovalo izstopu iz Kraljevine Danske in pridružitvi ZDA. Protestov v Nuuku se je januarja udeležilo približno 4000 ljudi, kar je okoli četrtina prebivalcev prestolnice.

  language

  slv

  published at

  2026-09-19T12:22:58

  source

  RTV Slovenija

  title

  ZDA in Danska dosegle dogovor glede Grenlandije

  url

  https://www.rtvslo.si/svet/zda-in-danska-dosegle-dogovor-glede-grenlandije/794230

• article order

  9

  body

  Ameriški predsednik Donald Trump je v petek sporočil, da so ZDA z Dansko in Grenlandijo dosegle dogovor, ki jim zagotavlja trajni nadzor nad varnostjo na Grenlandiji. Danska in Grenlandija sta potrdili, da je bil dogovor dosežen, vendar podrobnosti še niso znane. Podpisali naj bi ga prihodnji teden. Po navedbah ameriškega zunanjega ministrstva dogovor ZDA zagotavlja trajen dostop do Grenlandije in pravico do preletov, s čimer bi lahko ameriška vojska povečala število svojih oporišč na otoku. Dogovor naj bi hkrati preprečil državam, ki niso članice Nata, da vzpostavijo vojaška oporišča, ter omejil občutljive naložbe ameriških nasprotnikov. Po navedbah ameriškega uradnika naj bi veljal trajno, četudi bi Grenlandija v prihodnosti postala neodvisna država. Ameriški predsednik Donald Trump je na družbenem omrežju Truth Social napovedal, da bodo ZDA nemudoma začele priprave na povečanje vojaške navzočnosti na Grenlandiji. "Sodelovali bomo z ljudmi na Grenlandiji pri njenem razvoju in gradnji," je zapisal. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je dogovor označil za veliko zmago. Po njegovih besedah bo Grenlandija za vedno del strateškega obrambnega območja Severne Amerike, dogovor pa naj bi z otoka in okoliškega območja izključil ameriške nasprotnike. Trump je že januarja sporočil, da sta se z generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem dogovorila o okviru prihodnjega dogovora glede Grenlandije. Takrat je govoril o popolnem dostopu ZDA do otoka, vendar podrobnosti niso bile nikoli objavljene. 'V primeru izbire bi Grenlandija izbrala Dansko' Danska premierka Mette Frederiksen je v petek sporočila, da nameravajo ZDA, Danska in Grenlandija dogovor podpisati prihodnji teden, ko bo v New Yorku potekalo zasedanje Generalne skupščine ZN. Dogovor bo moral nato skozi potrebne parlamentarne postopke na Danskem, poroča CBS News. Po njenih besedah dogovor krepi skupno varnost na območju Arktike in severnega Atlantika ter priznava suverenost in ozemeljsko celovitost Kraljevine Danske ter pravico Grenlandcev do samoodločbe. Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen je dogovor označil za dobro novico. Po njegovih besedah priznava interese Grenlandije in njen položaj v mednarodnem okolju. Preberi še V senci Trumpovih ambicij Bruselj krepi vezi z Grenlandijo ZDA so na Grenlandiji z vojsko navzoče že od 50 let prejšnjega stoletja. V letalskem oporišču Pituffik na severozahodu otoka, ki ga upravljajo ameriške vesoljske sile, izvajajo naloge opozarjanja pred izstrelitvami raket, protiraketne obrambe in vesoljskega nadzora. Ameriška prisotnost temelji tudi na sporazumu o obrambi Grenlandije iz leta 1951, ki je bil pozneje dopolnjen. Trump si je letos prizadeval za večji ameriški vpliv na Grenlandiji in je sprva govoril tudi o možnosti njenega prevzema. Danska in grenlandske oblasti so takšno možnost zavrnile in poudarjale, da pogajanja o suverenosti niso sprejemljiva. Grenlandski premier Nielsen je januarja dejal, da bi v primeru izbire med ZDA in Dansko Grenlandci izbrali Dansko. Januarska javnomnenjska raziskava je pokazala, da je 85 odstotkov Grenlandcev nasprotovalo izstopu iz Kraljevine Danske in pridružitvi ZDA. Protestov v Nuuku se je januarja udeležilo približno 4000 ljudi, kar je okoli četrtina prebivalcev prestolnice.

  language

  slv

  published at

  2026-09-19T05:49:21

  source

  24ur

  title

  ZDA in Danska sta se dogovorili o Grenlandiji: ameriška prisotnost bo trajna

  url

  https://www.24ur.com/novice/tujina/zda-in-danska-sta-se-dogovorili-o-grenlandiji-ameriska-prisotnost-bo-trajna.html

• article order

  13

  body

  Združene države Amerike, Danska in Grenlandija so dosegle dogovor, ki ZDA zagotavlja trajni nadzor nad varnostjo na Grenlandiji. Ameriški predsednik Donald Trump je v petek sporočil, da dogovor omogoča trajen dostop do otoka, pravico do preletov in povečanje števila ameriških vojaških oporišč. Hkrati preprečuje državam zunaj Nata vzpostavitev vojaških baz in omejuje občutljive naložbe nasprotnikov. Trump je napovedal, da bodo ZDA takoj začele priprave na okrepitev vojaške prisotnosti. Državni sekretar Marco Rubio je dogovor označil za veliko zmago, saj Grenlandijo trajno vključuje v strateško obrambno območje Severne Amerike. Danska premierka Mette Frederiksen in grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen sta dogovor pozdravila. Poudarila sta, da krepi skupno varnost na območju Arktike in spoštuje suverenost Danske ter pravico Grenlandcev do samoodločbe. Podpis je predviden naslednji teden v New Yorku. ZDA so na otoku vojaško prisotne že od 50. let prejšnjega stoletja. Čeprav je Trump prej govoril tudi o možnosti prevzema, so danska in grenlandska stran to zavrnili.

  language

  slv

  published at

  2026-09-19T11:47:27

  source

  Nova24TV

  title

  Danska in ZDA dosegli dogovor o Grenlandiji

  url

  https://nova24tv.si/danska-in-zda-dosegli-dogovor-o-grenlandiji/

• article order

  13

  body

  Vzpostavitev vojaških baz naj bi bila del širšega varnostnega dogovora med ZDA in Dansko ZDA nameravajo v okviru dogovora z Dansko in Grenlandijo na slednji vzpostaviti dve novi vojaški bazi - znova naj bi odprli oporišče iz obdobja hladne vojne, svoje enote pa nastanili še na vzhodu, kjer je postojanka danske vojaške enote z vlečnimi psi, ob sklicevanju na vire poroča agencija Reuters, ki jo povzemajo drugi mediji. Ena od novih baz naj bi se nahajala v kraju Narsarsuaq, kjer so ZDA že imele svoje oporišče Bluie West One, a so ga konec 50. let preteklega stoletja zapustile. Drugo naj bi vzpostavila v Mestersvigu, kjer je trenutno že postojanka, ki jo uporabljajo posebna enota danske vojske s pasjimi vpregami, imenovana Sirius. Vzpostavitev baz naj bi bila del širšega varnostnega dogovora, ki sta ga ZDA in Danska naznanili konec minulega tedna, podpisali pa ga bosta skupaj z Grenlandijo danes, ob robu zasedanja Generalne skupščine ZN v New Yorku. Določila dogovora sicer javno niso bila objavljena in bi bila lahko dokončno dogovorjena šele tik pred podpisom, navedbe virov še navaja Reuters, ki ga med drugim povzema ameriški medij CNBC. Po besedah ameriškega predsednika Donalda Trumpa dogovor ZDA zagotavlja obsežen nadzor nad otokom, ki je, čeprav avtonomen, del danskega ozemlja. Niti danska niti grenlandska stran doslej njegovih besed nista komentirali. "Z danskega vidika gre za dober dogovor. To, kar koristi nordijskim državam in varnosti v arktični regiji, koristi tudi Natu in Evropi." Danska premierka Mette Frederiksen je v ponedeljek dejala, da dogovor priznava suverenost in ozemeljsko celovitost Danske, pa tudi pravice Grenlandcev do samoodločbe. "Z danskega vidika gre za dober dogovor," je dejala v New Yorku in dodala, da "to, kar koristi nordijskim državam in varnosti v arktični regiji, koristi tudi Natu in Evropi". Danski zunanji minister Lars Lokke Rasmussen je medtem v nedeljo za dansko televizijo TV2 dejal, da v skladu z dogovorom "odgovornost za varnost na Arktiki ne bo samo danska ali ameriška", temveč naj bi v veliki meri za to regijo skrbela zveza Nato. ZDA so na Grenlandiji z vojsko navzoče že od petdesetih let prejšnjega stoletja. V letalskem oporišču Pituffik na severozahodu otoka, ki ga upravljajo ameriške vesoljske sile, izvajajo naloge opozarjanja pred izstrelitvami raket, protiraketne obrambe in vesoljskega nadzora. Ameriška prisotnost temelji tudi na sporazumu o obrambi Grenlandije iz leta 1951, ki je bil pozneje dopolnjen. Trump si prizadeva za večji ameriški vpliv na Grenlandiji in je sprva govoril tudi o možnosti njenega prevzema. Danska in grenlandske oblasti so takšno možnost zavrnile in poudarjale, da pogajanja o suverenosti niso sprejemljiva. Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen je januarja dejal, da bi v primeru izbire med ZDA in Dansko Grenlandci izbrali Dansko. Januarska javnomnenjska raziskava je pokazala, da je 85 odstotkov Grenlandcev nasprotovalo izstopu iz Kraljevine Danske in pridružitvi ZDA. Protestov v Nuuku se je januarja udeležilo približno 4000 ljudi, kar je okoli četrtina prebivalcev prestolnice.

  language

  slv

  published at

  2026-09-22T09:38:29

  source

  Mladina

  title

  Dve novi ameriški vojaški bazi na Grenlandiji

  url

  https://www.mladina.si/251338/dve-novi-ameriski-vojaski-bazi-na-grenlandiji/

• article order

  15

  body

  V New Yorku bodo danes podpisali dogovor o varnosti Grenlandije, ki sta ga dosegli Danska in ZDA. Po poročanju Reutersa predvideva, da ZDA na tem arktičnem območju vzpostavijo dve novi vojaški oporišči. Danes popoldne bodo predstavniki Grenlandije, Danske in ZDA v New Yorku podpisali sporazum o varnosti Grenlandije. Dogovor sta ZDA in Danska oblikovala in dorekla prejšnji teden, njegova vsebina pa uradno še ni objavljena. Tiskovna agencija Reuters ob sklicevanju na več obveščenih virov poroča, da dogovor predvideva vzpostavitev dveh ameriških vojaških oporišč na tem arktičnem območju. ZDA po navedbah medija nameravajo ponovno vzpostaviti vojaško bazo v kraju Narsarsuaq na jugu Grenlandije, kjer so imeli svoje oporišče vse do 50. let prejšnjega stoletja. Drugo oporišče bi vzpostavili na novo, in sicer v kraju Mestersvig na vzhodni obali Grenlandije. Tamkajšnje objekte sicer trenutno uporablja danska enota posebnih sil oziroma njihova patrulja s pasjo vprego, poroča Reuters. Ameriška vojska ima sicer na Grenlandiji že oporišče Pituffik, kjer je nastanjenih okoli 150 pripadnikov. V preteklosti pa je bila ameriška prisotnost na tem območju precej večja. Kot navaja Reuters, so imele ZDA med hladno vojno na Grenlandiji 17 vojaških objektov in več kot 10.000 vojakov. Vlade Grenlandije in Danske vsebine sporazuma za ameriški medij nista komentirali, v Washingtonu pa so ponovili, da bo dogovor zagotovil in branil varnost Grenlandije in ZDA. Spomnimo, predsednik ZDA Donald Trump je več mesecev poskušal kupiti oziroma priključiti Grenlandijo, pri čemer je trdil, da je izpostavljeno nevarnosti s strani nasprotnikov, kot sta Rusija in Kitajska. Grozil je celo z vojaškim posredovanjem, kar je sprožilo ogorčenje med Danci in drugimi državami članicami Nata.

  language

  slv

  published at

  2026-09-22T05:49:19

  source

  N1

  title

  Znane podrobnosti dogovora med Dansko in ZDA o Grenlandiji

  url

  https://n1info.si/novice/svet/znane-podrobnosti-dogovora-med-dansko-in-zda-o-grenlandiji/

• article order

  10

  body

  Po navedbah State Departmenta dogovor ZDA zagotavlja trajen dostop do Grenlandije in pravico do preletov, s čimer bi lahko ameriška vojska povečala število svojih oporišč na otoku. Ameriški predsednik Donald Trump je v petek sporočil, da so ZDA z Dansko in Grenlandijo dosegle dogovor, ki jim zagotavlja trajni nadzor nad varnostjo na Grenlandiji. Informacijo sta potrdili tudi Danska in Grenlandija. Trump je dogovor predstavil kot veliko zmago Washingtona in napovedal širitev ameriške vojaške prisotnosti na strateško pomembnem arktičnem otoku. Toda tako danska kot grenlandska stran uporabljata bolj previden jezik: dogovor po njunih navedbah potrjuje suverenost Danske in pravico Grenlandcev do samoodločbe. Dogovor naj bi bil podpisan prihodnji teden ob robu Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku, nato pa bo moral skozi potrebne parlamentarne postopke. Njegova vsebina zato še ni v celoti javna. Trump govori o "trajnem" nadzoru Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social zapisal, da so ZDA po njegovem naročilu sodelovale s predstavniki Danske in Grenlandije, da bi zagotovile, da bodo ZDA "za vedno" imele popolno možnost storiti, kar je potrebno za varnost Grenlandije in ZDA. Ob tem je napovedal, da bodo ZDA takoj začele razvijati večjo vojaško prisotnost na otoku. Po njegovih besedah bo sporazum Washingtonu zagotovil tudi trajni dostop, pravice do baziranja in preletov. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je dejal, da sporazum trajno rešuje varnostne pomisleke Washingtona. Po navedbah ameriškega State Departmenta naj bi dogovor onemogočal vzpostavitev baz držav, ki niso članice Nata, in občutljive naložbe nasprotnikov ZDA, še poroča Reuters. Trump je posebej izpostavil Rusijo in Kitajsko. Po opisu ameriške strani nobena od njiju na Grenlandiji ne bi smela vzpostaviti vojaške baze ali vojaške prisotnosti, prav tako naj bi bile omejene nekatere občutljive naložbe. Kdo je dobil kaj? Najpomembnejša razlika med Trumpovim opisom in sporočili iz Danske in Grenlandije je vprašanje suverenosti. Danska vlada je v petek sporočila, da bo dogovor okrepil skupno varnost na Arktiki in v severnem Atlantiku, hkrati pa priznava suverenost in ozemeljsko celovitost Kraljevine Danske ter pravico Grenlandcev do samoodločbe. Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen je dejal, da dogovor priznava interese Grenlandije in njen položaj v mednarodnem sodelovanju. To pomeni, da po doslej znanih informacijah ne gre za prenos Grenlandije v ameriško last. Tudi Reuters opozarja, da dogovor za zdaj precej odstopa od Trumpovega prejšnjega cilja - pridobitve samega ozemlja. Čeprav Trumpovo sporočilo zveni kot popolnoma nova ureditev, pa ameriška vojaška prisotnost na Grenlandiji ni nova. ZDA in Danska sta že leta 1951 sklenili obrambni sporazum, ki je Washingtonu omogočil široke pravice za vojaško delovanje na Grenlandiji. Sporazum je bil pozneje dopolnjen. Ameriški obrambni objekti so tako na otoku prisotni že od druge svetovne vojne oziroma začetka hladne vojne. Danes je na severozahodu Grenlandije ameriška baza Pituffik Space Base, nekdanja letalska baza Thule. Gre za objekt zlasti strateškega pomena za opozarjanje pred izstrelitvami raket, vesoljsko spremljanje in ameriško obrambo Severne Amerike. Zato je eden ključnih elementov novega dogovora vprašanje, koliko več svobode bo Washington dobil za širitev te prisotnosti. Ena največjih neznank: nove ameriške baze Prav tu se skriva najpomembnejši del dogovora: Trump je napovedal "veliko vojaško prisotnost" na različnih območjih Grenlandije. Po navedbah Reutersa in ameriških predstavnikov naj bi sporazum ZDA zagotavljal trajni dostop, pravice do postavitve vojaških baz in preletov. Še vedno pa ni povsem jasno, koliko novih vojaških objektov bo dejansko zgrajenih in kakšen bo postopek za njihovo postavitev. Po poročanju Fox News naj bi bil eden od pomembnih novih elementov sporazuma tudi ameriški načrt za dodatne vojaške objekte, pri čemer naj bi Washington dobil možnost njihove gradnje brez klasičnega danskega oziroma grenlandskega odobravanja, vendar so podrobnosti tega dela dogovora še predmet razprav in političnih postopkov. Prav zato bo končno besedilo sporazuma pomembnejše od Trumpovega opisa na družbenem omrežju. Zakaj je Grenlandija tako pomembna? Grenlandija je največji otok na svetu in leži med Severno Ameriko in Evropo. Zaradi svojega položaja je pomembna za nadzor pomorskih in zračnih poti v severnem Atlantiku ter za zgodnje opozarjanje pred morebitnimi raketnimi napadi. Arktika pa je v zadnjih letih postala tudi območje vse večjega strateškega tekmovanja. Na območju se povečujejo aktivnosti Rusije, Kitajska pa je pokazala vse več zanimanja za Arktiko. Hkrati taljenje ledu odpira nove možnosti za pomorske povezave in dostop do naravnih virov. Evropske države so zato letos večkrat poudarile, da je varnost Arktike neposredno povezana z evropsko varnostjo. Grenlandija je poseben primer: formalno je del Kraljevine Danske, ima pa široko notranjo avtonomijo. Njena politična prihodnost je povezana tudi z dolgoletnimi prizadevanji za neodvisnost. Prav zato je vprašanje, kdo odloča o varnosti otoka, veliko bolj občutljivo od običajnega vprašanja o postavitvi tuje vojaške baze. Trump je želel še več Sedanji dogovor je treba razumeti tudi v luči dogodkov zadnjega leta. Spomnimo: Trump je po vrnitvi v Belo hišo večkrat dejal, da ZDA potrebujejo Grenlandijo iz varnostnih razlogov in da bi jo morale imeti pod svojim nadzorom. Ni izključil niti uporabe sile. To je povzročilo eno največjih kriz v odnosih med ZDA in Dansko v zadnjih desetletjih. Danska in drugi evropski zavezniki so poudarjali, da o prihodnosti Grenlandije lahko odločajo samo Grenlandci in Danska. Evropske države so januarja v skupni izjavi zapisale, da je Grenlandija del Kraljevine Danske, da je varnost Arktike skupna odgovornost Nata ter da "Grenlandija pripada njenemu ljudstvu". Danska premierka Mette Frederiksen pa je še pred nekaj dnevi izrazila upanje, da bo mogoče vprašanje rešiti mirno. Je Trump zdaj odstopil od zahteve po Grenlandiji? Po doslej objavljenih informacijah je odgovor videti pritrdilen - vsaj glede neposrednega prevzema ozemlja. Trump je sicer dosegel dogovor, ki bi lahko bistveno povečal ameriško vojaško prisotnost in Washingtonu zagotovil dolgoročne varnostne pravice, vendar ZDA s tem niso postale lastnice Grenlandije. Reuters zato novi dogovor opisuje kot rešitev, ki omogoča Washingtonu pomemben del tega, kar je želel doseči na področju varnosti, ne da bi prišlo do prenosa ozemlja. Trumpu, za katerega je znano, da se rad hvalisa in tudi neuspeh predstavi kot uspeh, o to omogoča, da dogovor javnosti predstavi kot dosežek, saj je Washington dobil dolgoročno varnostno ureditev, ki jo je zahteval. Za Dansko in Grenlandijo pa je bistveno, da dogovor po njunih navedbah ne posega v njuno suverenost. Kaj bo odločilno? Pod črto: glede na trenutne informacije ni znano, kaj bo v praksi pomenil novi varnostni položaj. Predvsem bo treba počakati na končno besedilo sporazuma in odgovoriti na nekaj ključnih vprašanj, kot na primer, koliko novih ameriških vojaških objektov bo lahko nastalo, ali bodo ZDA pri njihovi gradnji potrebovale soglasje Danske in Grenlandije, kdo bo odločal o občutljivih ameriških naložbah, kakšne bodo pravice ameriške vojske, kaj se bo zgodilo, če bo Grenlandija nekoč postala neodvisna in kako bo vse skupaj vplivalo na prihodnje odnose med ZDA, Dansko, Grenlandijo in zvezo Nato. Danska vlada je napovedala podpis sporazuma prihodnji teden ob robu zasedanja Generalne skupščine ZN. Nato bodo sledili potrebni parlamentarni postopki. Do takrat je zato treba Trumpovo izjavo o "trajnem nadzoru" razumeti predvsem kot njegov opis doseženega dogovora, ne pa kot dokaz, da so ZDA dobile suverenost nad Grenlandijo.

  language

  slv

  published at

  2026-09-19T06:09:02

  source

  Dnevnik

  title

  Trump razglasil "trajni nadzor" ZDA nad varnostjo Grenlandije: kaj je v resnici dogovorjeno?

  url

  https://www.dnevnik.si/novice/svet/trump-razglasil-trajni-nadzor-zda-nad-varnostjo-grenlandije-kaj-je-v-resnici-dogovorjeno-2828587/

• article order

  5

  body

  Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu. Danska in Grenlandija sta potrdili, da je bil dogovor dosežen, vendar podrobnosti še niso znane, je poročala televizija CBS. Sporazum naj bi podpisali prihodnji teden. Po navedbah State Departmenta dogovor ZDA zagotavlja trajni dostop do Grenlandije in pravico do preletov, s čimer bi lahko ameriška vojska povečala število svojih oporišč na otoku. Dogovor naj bi hkrati preprečil državam, ki niso članice Nata, da vzpostavijo vojaška oporišča, ter omejil občutljive naložbe ameriških nasprotnikov. Po navedbah ameriškega uradnika naj bi veljal trajno, tudi če bi Grenlandija v prihodnosti postala neodvisna država. Trump je na družbenem omrežju Truth Social napovedal, da bodo ZDA nemudoma začele priprave na povečanje vojaške navzočnosti na Grenlandiji. "Sodelovali bomo z ljudmi na Grenlandiji pri njenem razvoju in gradnji," je zapisal. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je dogovor označil za veliko zmago. Po njegovih besedah bo Grenlandija za vedno del strateškega obrambnega območja Severne Amerike, dogovor pa naj bi z otoka in okoliškega območja izključil ameriške nasprotnike. Trump je že januarja sporočil, da sta se z generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem dogovorila o okviru prihodnjega dogovora glede Grenlandije. Takrat je govoril o popolnem dostopu ZDA do otoka, vendar podrobnosti niso bile nikoli objavljene. Danska premierka Mette Frederiksen je v petek sporočila, da nameravajo ZDA, Danska in Grenlandija dogovor podpisati prihodnji teden, ko bo v New Yorku zasedanje Generalne skupščine Združenih narodov. Dogovor bo moral nato skozi potrebne parlamentarne postopke na Danskem, poroča CBS. Po njenih besedah dogovor krepi skupno varnost na območju Arktike in severnega Atlantika ter priznava suverenost in ozemeljsko celovitost Kraljevine Danske ter pravico Grenlandcev do samoodločbe. Danski zunanji minister Lars Lokke Rasmussen je v soboto izjavil, da bo zaradi podpisa "naslednji teden dober teden". Po njegovih besedah bo dolgo obdobje negotovosti zamenjal zavezujoč dogovor, ki krepi varnost v Arktiki in v severnem Atlantiku. Zatrdil je še, da dogovor spoštuje danske rdeče črte. Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen je dogovor označil za dobro novico. Po njegovih besedah priznava interese Grenlandije in njen položaj v mednarodnem okolju. ZDA so na Grenlandiji z vojsko navzoče že od petdesetih let prejšnjega stoletja. V letalskem oporišču Pituffik na severozahodu otoka, ki ga upravljajo ameriške vesoljske sile, izvajajo naloge opozarjanja pred izstrelitvami raket, protiraketne obrambe in vesoljskega nadzora. Ameriška prisotnost temelji tudi na sporazumu o obrambi Grenlandije iz leta 1951, ki je bil pozneje dopolnjen. Trump si je letos prizadeval za večji ameriški vpliv na Grenlandiji in je sprva govoril tudi o možnosti njenega prevzema. Danska in grenlandske oblasti so takšno možnost zavrnile in poudarjale, da pogajanja o suverenosti niso sprejemljiva. Grenlandski premier Nielsen je januarja dejal, da bi v primeru izbire med ZDA in Dansko Grenlandci izbrali Dansko. Januarska javnomnenjska raziskava je pokazala, da je 85 odstotkov Grenlandcev nasprotovalo izstopu iz Kraljevine Danske in pridružitvi ZDA. Protestov v Nuuku se je januarja udeležilo približno 4000 ljudi, kar je okoli četrtina prebivalcev prestolnice.

  language

  slv

  published at

  2026-09-19T10:50:16

  source

  Večer

  title

  ZDA in Danska z dogovorom o Grenlandiji

  url

  https://vecer.com/svet/zda-in-danska-naj-bi-dosegli-dogovor-o-grenlandiji-10427716

• article order

  3

  body

  Ameriški predsednik Donald Trump je v petek sporočil, da so ZDA z Dansko in Grenlandijo dosegle dogovor, ki jim zagotavlja trajni nadzor nad varnostjo na Grenlandiji. Po navedbah State Departmenta dogovor ZDA zagotavlja trajen dostop do Grenlandije in pravico do preletov, s čimer bi lahko ameriška vojska povečala število svojih oporišč na otoku. Dogovor naj bi hkrati preprečil državam, ki niso članice Nata, da vzpostavijo vojaška oporišča, ter omejil občutljive naložbe ameriških nasprotnikov. Po navedbah ameriškega uradnika naj bi veljal trajno, tudi če bi Grenlandija v prihodnosti postala neodvisna država. Donald Trump je na družbenem omrežju Truth Social napovedal, da bodo ZDA nemudoma začele priprave na povečanje vojaške navzočnosti na Grenlandiji. "Sodelovali bomo z ljudmi na Grenlandiji pri njenem razvoju in gradnji," je zapisal. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je dogovor označil za veliko zmago. Po njegovih besedah bo Grenlandija za vedno del strateškega obrambnega območja Severne Amerike, dogovor pa naj bi z otoka in okoliškega območja izključil ameriške nasprotnike. Trump je že januarja sporočil, da sta se z generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem dogovorila o okviru prihodnjega dogovora glede Grenlandije. Trumpu gre za vojaška oporišča, in ne več toliko za lastništvo Takrat je govoril o popolnem dostopu ZDA do otoka, vendar podrobnosti niso bile nikoli objavljene. Danska premierka Mette Frederiksen je v petek sporočila, da nameravajo ZDA, Danska in Grenlandija dogovor podpisati prihodnji teden, ko bo v New Yorku potekalo zasedanje Generalne skupščine ZN. Dogovor bo moral nato skozi potrebne parlamentarne postopke na Danskem, poroča CBS. Po njenih besedah dogovor krepi skupno varnost na območju Arktike in severnega Atlantika ter priznava suverenost in ozemeljsko celovitost Kraljevine Danske ter pravico Grenlandcev do samoodločbe. Znanstvenika in sopotnika v kraljestvu ekstremov (FOTO) Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen je dogovor označil za dobro novico. Po njegovih besedah priznava interese Grenlandije in njen položaj v mednarodnem okolju. ZDA so na Grenlandiji z vojsko navzoče že od petdesetih let prejšnjega stoletja. V letalskem oporišču Pituffik na severozahodu otoka, ki ga upravljajo ameriške vesoljske sile, izvajajo naloge opozarjanja pred izstrelitvami raket, protiraketne obrambe in vesoljskega nadzora. Ameriška prisotnost temelji tudi na sporazumu o obrambi Grenlandije iz leta 1951, ki je bil pozneje dopolnjen. Trump si je letos prizadeval za večji ameriški vpliv na Grenlandiji in je sprva govoril tudi o možnosti njenega prevzema. Danska in grenlandske oblasti so takšno možnost zavrnile in poudarjale, da pogajanja o suverenosti niso sprejemljiva. Grenlandski premier Nielsen je januarja dejal, da bi v primeru izbire med ZDA in Dansko Grenlandci izbrali Dansko. Januarska javnomnenjska raziskava je pokazala, da je 85 odstotkov Grenlandcev nasprotovalo izstopu iz Kraljevine Danske in pridružitvi ZDA. Protestov v Nuuku se je januarja udeležilo približno 4000 ljudi, kar je okoli četrtina prebivalcev prestolnice.

  language

  slv

  published at

  2026-09-19T07:20:17

  source

  Slovenske Novice

  title

  Trump in Danska dosegli dogovor glede Grenlandije, ZDA bodo dobile vojaški monopol na ozemlju

  url

  https://slovenskenovice.delo.si/novice/svet/trump-in-danska-dosegli-dogovor-glede-grenlandije-zda-bodo-dobile-vojaski-monopol-na-ozemlju

• article order

  16

  body

  ZDA nameravajo v okviru dogovora z Dansko in Grenlandijo na slednji vzpostaviti dve novi vojaški bazi - znova naj bi odprli oporišče iz obdobja hladne vojne, svoje enote pa nastanili še na vzhodu, kjer je postojanka danske vojaške enote z vlečnimi psi, ob sklicevanju na vire poroča agencija Reuters, ki jo povzemajo drugi mediji. Ena od novih baz naj bi se nahajala v kraju Narsarsuaq, kjer so ZDA že imele svoje oporišče Bluie West One, a so ga konec 50. let preteklega stoletja zapustile. Drugo naj bi vzpostavila v Mestersvigu, kjer je trenutno že postojanka, ki jo uporabljajo posebna enota danske vojske s pasjimi vpregami, imenovana Sirius. Vzpostavitev baz naj bi bila del širšega varnostnega dogovora, ki sta ga ZDA in Danska naznanili konec minulega tedna, podpisali pa ga bosta skupaj z Grenlandijo danes, ob robu zasedanja Generalne skupščine ZN v New Yorku. Dogovor Trumpu zagotavlja obsežen nadzor nad otokom Določila dogovora sicer javno niso bila objavljena in bi bila lahko dokončno dogovorjena šele tik pred podpisom, navedbe virov še navaja Reuters, ki ga med drugim povzema ameriški medij CNBC. Po besedah ameriškega predsednika Donalda Trumpa dogovor ZDA zagotavlja obsežen nadzor nad otokom, ki je, čeprav avtonomen, del danskega ozemlja. Niti danska niti grenlandska stran doslej njegovih besed nista komentirali. Danska premierka Mette Frederiksen je v ponedeljek dejala, da dogovor priznava suverenost in ozemeljsko celovitost Danske, pa tudi pravice Grenlandcev do samoodločbe. "Z danskega vidika gre za dober dogovor," je dejala v New Yorku in dodala, da "to, kar koristi nordijskim državam in varnosti v arktični regiji, koristi tudi Natu in Evropi". Danski zunanji minister Lars Lokke Rasmussen je medtem v nedeljo za dansko televizijo TV2 dejal, da v skladu z dogovorom "odgovornost za varnost na Arktiki ne bo samo danska ali ameriška", temveč naj bi v veliki meri za to regijo skrbela zveza Nato. ZDA so na Grenlandiji z vojsko navzoče že od petdesetih let prejšnjega stoletja. V letalskem oporišču Pituffik na severozahodu otoka, ki ga upravljajo ameriške vesoljske sile, izvajajo naloge opozarjanja pred izstrelitvami raket, protiraketne obrambe in vesoljskega nadzora. Ameriška prisotnost temelji tudi na sporazumu o obrambi Grenlandije iz leta 1951, ki je bil pozneje dopolnjen. Trump si prizadeva za večji ameriški vpliv na Grenlandiji in je sprva govoril tudi o možnosti njenega prevzema. Danska in grenlandske oblasti so takšno možnost zavrnile in poudarjale, da pogajanja o suverenosti niso sprejemljiva. Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen je januarja dejal, da bi v primeru izbire med ZDA in Dansko Grenlandci izbrali Dansko. Januarska javnomnenjska raziskava je pokazala, da je 85 odstotkov Grenlandcev nasprotovalo izstopu iz Kraljevine Danske in pridružitvi ZDA. Protestov v Nuuku se je januarja udeležilo približno 4000 ljudi, kar je okoli četrtina prebivalcev prestolnice.

  language

  slv

  published at

  2026-09-22T08:57:49

  source

  SiOL

  title

  Razrit domneven Trumpov načrt za Grenlandijo

  url

  https://siol.net/novice/svet/zda-naj-bi-na-grenlandiji-nameravale-odpreti-dve-novi-vojaski-bazi-702056

source scope

analyzed source count

10

omitted articles

• article order

  0

  body

  Ameriški predsednik Donald Trump je v petek sporočil, da so ZDA z Dansko in Grenlandijo dosegle dogovor, ki jim zagotavlja trajni nadzor nad varnostjo na Grenlandiji. Danska in Grenlandija sta potrdili, da je bil dogovor dosežen, vendar podrobnosti še niso znane, je poročala televizija CBS. Podpisali naj bi ga prihodnji teden. Pravica do preletov Po navedbah State Departmenta dogovor ZDA zagotavlja trajen dostop do Grenlandije in pravico do preletov, s čimer bi lahko ameriška vojska povečala število svojih oporišč na otoku. Dogovor naj bi hkrati preprečil državam, ki niso članice Nata, da vzpostavijo vojaška oporišča, ter omejil občutljive naložbe ameriških nasprotnikov. Po navedbah ameriškega uradnika naj bi veljal trajno, tudi če bi Grenlandija v prihodnosti postala neodvisna država. Trump je na družbenem omrežju Truth Social napovedal, da bodo ZDA nemudoma začele priprave na povečanje vojaške navzočnosti na Grenlandiji. "Sodelovali bomo z ljudmi na Grenlandiji pri njenem razvoju in gradnji," je zapisal. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je dogovor označil za veliko zmago. Po njegovih besedah bo Grenlandija za vedno del strateškega obrambnega območja Severne Amerike, dogovor pa naj bi z otoka in okoliškega območja izključil ameriške nasprotnike. Kaj pravi danska premierka? Trump je že januarja sporočil, da sta se z generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem dogovorila o okviru prihodnjega dogovora glede Grenlandije. Takrat je govoril o popolnem dostopu ZDA do otoka, vendar podrobnosti niso bile nikoli objavljene. Danska premierka Mette Frederiksen je v petek sporočila, da nameravajo ZDA, Danska in Grenlandija dogovor podpisati prihodnji teden, ko bo v New Yorku potekalo zasedanje Generalne skupščine ZN. Dogovor bo moral nato skozi potrebne parlamentarne postopke na Danskem, poroča CBS. Po njenih besedah dogovor krepi skupno varnost na območju Arktike in severnega Atlantika ter priznava suverenost in ozemeljsko celovitost Kraljevine Danske ter pravico Grenlandcev do samoodločbe. Danski zunanji minister Lars Lokke Rasmussen pa je danes dejal, da bo zaradi podpisa "naslednji teden dober teden". Po njegovih besedah bo dolgo obdobje negotovosti zamenjal zavezujoč dogovor, ki krepi varnost v Arktiki in v severnem Atlantiku. Zatrdil je še, da dogovor spoštuje danske rdeče črte. Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen je dogovor označil za dobro novico. Po njegovih besedah priznava interese Grenlandije in njen položaj v mednarodnem okolju. Trump kar o prevzemu Grenlandije ZDA so na Grenlandiji z vojsko navzoče že od petdesetih let prejšnjega stoletja. V letalskem oporišču Pituffik na severozahodu otoka, ki ga upravljajo ameriške vesoljske sile, izvajajo naloge opozarjanja pred izstrelitvami raket, protiraketne obrambe in vesoljskega nadzora. Ameriška prisotnost temelji tudi na sporazumu o obrambi Grenlandije iz leta 1951, ki je bil pozneje dopolnjen. Trump si je letos prizadeval za večji ameriški vpliv na Grenlandiji in je sprva govoril tudi o možnosti njenega prevzema. Danska in grenlandske oblasti so takšno možnost zavrnile in poudarjale, da pogajanja o suverenosti niso sprejemljiva. Grenlandski premier Nielsen je januarja dejal, da bi v primeru izbire med ZDA in Dansko Grenlandci izbrali Dansko. Januarska javnomnenjska raziskava je pokazala, da je 85 odstotkov Grenlandcev nasprotovalo izstopu iz Kraljevine Danske in pridružitvi ZDA. Protestov v Nuuku se je januarja udeležilo približno 4.000 ljudi, kar je okoli četrtina prebivalcev prestolnice.

  language

  slv

  published at

  2026-09-19T11:07:08

  source

  Žurnal24

  title

  Dogovor ZDA z Dansko in Grenlandijo

  url

  https://www.zurnal24.si/svet/dogovor-zda-z-dansko-in-grenlandijo-465379

• article order

  12

  body

  Ameriški predsednik Donald Trump je v petek zvečer sporočil, da so Združene države, Danska in Grenlandija dosegle dogovor o prihodnji varnosti največjega otoka na svetu. Washington naj bi po njem dobil trajne pravice do vojaške prisotnosti, uporabe oporišč in preletov, hkrati pa naj bi dogovor ameriškim nasprotnikom preprečil postavljanje vojaških baz in nekatere občutljive naložbe na Grenlandiji. Trump je dogovor predstavil precej širše. Na svojem omrežju Truth Social je zapisal, da bodo imele ZDA "za vedno" možnost storiti vse, kar je potrebno za obrambo Grenlandije in Združenih držav. V ločeni objavi je govoril celo o "trajnem nadzoru nad varnostjo in vsemi drugimi potrebami" Grenlandije. Kaj naj bi izraz "vse druge potrebe" pomenil v praksi, ni pojasnil. Prav tu pa je pomembna razlika med Trumpovo predstavitvijo in besedami oblasti v Københavnu in Nuuku. Otok ostaja grenlandski Danska premierka Mette Frederiksen dogovora ni predstavila kot prenos nadzora nad Grenlandijo. Njena vlada je sporočila, da sporazum priznava suverenost in ozemeljsko celovitost Kraljevine Danske ter pravico Grenlandcev do samoodločbe. Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen je dejal, da dogovor priznava interese Grenlandije in njen položaj v mednarodnem sodelovanju. To pomeni, da sporazum vsaj po doslej objavljenih informacijah ne uresničuje Trumpove stare zahteve, da bi ZDA Grenlandijo dobile ali kupile. Reuters ugotavlja, da dogovor ostaja precej daleč od ameriškega prevzema otoka, hkrati pa Washingtonu omogoča precejšnjo okrepitev vojaške prisotnosti. Trump je po vrnitvi v Belo hišo večkrat trdil, da ZDA Grenlandijo potrebujejo zaradi nacionalne varnosti, pri tem pa ni izključeval niti uporabe sile. Danska in grenlandska vlada sta takšne zahteve zavračali in poudarjali, da otok ni naprodaj. Novi dogovor zato ponuja drugačno rešitev. Grenlandija ostane del Kraljevine Danske, ZDA pa dobijo širša in predvsem dolgoročno zagotovljena varnostna upravičenja. Američani so tam že desetletja Ameriška vojaška navzočnost na Grenlandiji sicer ni nič novega. Državi sta obrambni sporazum podpisali že leta 1951, Washington pa ima zaradi njega že zdaj zelo široke pravice do uporabe vojaških objektov in preletov. Na severozahodu otoka deluje ameriška vesoljska baza Pituffik, pomembna za zgodnje zaznavanje raket, protiraketno obrambo in spremljanje dogajanja v vesolju. Zato bo eno ključnih vprašanj, kaj novi sporazum Američanom dejansko omogoča, česar dosedanji ni. Po navedbah predstavnika ameriškega zunanjega ministrstva, ki ga citira Reuters, bi ZDA dobile trajne pravice do dostopa, baz in preletov. Dogovor naj bi veljal tudi v primeru, če bi Grenlandija nekoč postala neodvisna država. Hkrati naj državam zunaj zveze Nato ne bi dovoljeval gradnje vojaških baz na otoku. Tudi nekatere za varnost občutljive naložbe naj bi bile dovoljene le ZDA in njihovim zaveznicam. Katere naložbe bi spadale v to kategorijo, ameriška stran za zdaj ni pojasnila. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je pomen dogovora opisal še širše. Po njegovih besedah bo Grenlandija "za vedno" del strateškega obrambnega območja Severne Amerike, iz katerega bodo izključeni ameriški nasprotniki. V praksi gre predvsem za Kitajsko in Rusijo. Trump je prav njuno vse večjo prisotnost in zanimanje za Arktiko uporabljal kot enega glavnih argumentov za močnejši ameriški položaj na Grenlandiji. Po podatkih, ki jih je Associated Press dobil od ameriškega zunanjega ministrstva, naj bi novi režim zagotavljal, da niti Kitajska niti Rusija na Grenlandiji ne bosta mogli vzpostaviti vojaške baze. Koliko več ameriške vojske bo prišlo, še ni znano Trump je že napovedal začetek razvoja večje ameriške vojaške prisotnosti na otoku. Toda Reuters opozarja, da trenutno ni jasno niti to, ali bodo ZDA zgradile nova oporišča. Prav tako javnosti še niso predstavili celotnega besedila sporazuma. Tudi izraz "dogovor" je treba za zdaj razumeti nekoliko previdno. Danska vlada je v petek sporočila, da naj bi ZDA, Danska in Grenlandija sporazum podpisale prihodnji teden ob robu Generalne skupščine Združenih narodov. Nato bodo morale izvesti še potrebne parlamentarne postopke, preden bo lahko začel veljati. Zgodba, ki jo je Trump razglasil za "uresničitev sanj" Združenih držav, zato še nima vseh odgovorov. Jasna pa je osnovna zamenjava, ki jo nakazujejo doslej objavljene informacije. Washington ne dobi Grenlandije, dobi pa dolgoročno zagotovljen prostor za bistveno večjo ameriško vojaško vlogo na otoku. Grenlandija in Danska na drugi strani ohranjata suverenost, ki je bila v preteklih mesecih jedro njunega spora s Trumpom.

  language

  slv

  published at

  2026-09-19T05:09:27

  source

  Svet24

  title

  Trump razglasil "uresničitev sanj": ZDA bodo na Grenlandiji "za vedno"

  url

  https://svet24.si/novice/tujina/trump-grenlandija-danska-dogovor-1927502

• article order

  6

  body

  WASHINGTON * Po navedbah State Departmenta dogovor ZDA zagotavlja trajen dostop do Grenlandije in pravico do preletov, s čimer bi lahko ameriška vojska povečala število svojih oporišč na otoku. Dogovor naj bi hkrati preprečil državam, ki niso članice Nata, da vzpostavijo vojaška oporišča, ter omejil občutljive naložbe ameriških nasprotnikov. Po navedbah ameriškega uradnika naj bi veljal trajno, tudi če bi Grenlandija v prihodnosti postala neodvisna država. ZDA napovedujejo večjo vojaško navzočnost na Grenlandiji Trump je na družbenem omrežju Truth Social napovedal, da bodo ZDA nemudoma začele priprave na povečanje vojaške navzočnosti na Grenlandiji. "Sodelovali bomo z ljudmi na Grenlandiji pri njenem razvoju in gradnji," je zapisal. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je dogovor označil za veliko zmago. Po njegovih besedah bo Grenlandija za vedno del strateškega obrambnega območja Severne Amerike, dogovor pa naj bi z otoka in okoliškega območja izključil ameriške nasprotnike. Trump je že januarja sporočil, da sta se z generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem dogovorila o okviru prihodnjega dogovora glede Grenlandije. Takrat je govoril o popolnem dostopu ZDA do otoka, vendar podrobnosti niso bile nikoli objavljene. Dogovor naj bi podpisali prihodnji teden Danska premierka Mette Frederiksen je v petek sporočila, da nameravajo ZDA, Danska in Grenlandija dogovor podpisati prihodnji teden, ko bo v New Yorku potekalo zasedanje Generalne skupščine ZN. Dogovor bo moral nato skozi potrebne parlamentarne postopke na Danskem, poroča CBS. Po njenih besedah dogovor krepi skupno varnost na območju Arktike in severnega Atlantika ter priznava suverenost in ozemeljsko celovitost Kraljevine Danske ter pravico Grenlandcev do samoodločbe. Danski zunanji minister Lars Lokke Rasmussen pa je danes dejal, da bo zaradi podpisa "naslednji teden dober teden". Po njegovih besedah bo dolgo obdobje negotovosti zamenjal zavezujoč dogovor, ki krepi varnost v Arktiki in v severnem Atlantiku. Zatrdil je še, da dogovor spoštuje danske rdeče črte. Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen je dogovor označil za dobro novico. Po njegovih besedah priznava interese Grenlandije in njen položaj v mednarodnem okolju. Ameriška vojaška prisotnost na Grenlandiji že od 50. let ZDA so na Grenlandiji z vojsko navzoče že od petdesetih let prejšnjega stoletja. V letalskem oporišču Pituffik na severozahodu otoka, ki ga upravljajo ameriške vesoljske sile, izvajajo naloge opozarjanja pred izstrelitvami raket, protiraketne obrambe in vesoljskega nadzora. Ameriška prisotnost temelji tudi na sporazumu o obrambi Grenlandije iz leta 1951, ki je bil pozneje dopolnjen. Trump si je letos prizadeval za večji ameriški vpliv na Grenlandiji in je sprva govoril tudi o možnosti njenega prevzema. Danska in grenlandske oblasti so takšno možnost zavrnile in poudarjale, da pogajanja o suverenosti niso sprejemljiva. Grenlandski premier Nielsen je januarja dejal, da bi v primeru izbire med ZDA in Dansko Grenlandci izbrali Dansko. Januarska javnomnenjska raziskava je pokazala, da je 85 odstotkov Grenlandcev nasprotovalo izstopu iz Kraljevine Danske in pridružitvi ZDA. Protestov v Nuuku se je januarja udeležilo približno 4000 ljudi, kar je okoli četrtina prebivalcev prestolnice.

  language

  slv

  published at

  2026-09-19T13:44:58

  source

  primorske.si

  title

  ZDA in Danska dosegli dogovor glede Grenlandije

  url

  https://primorske.si/svet/zda-in-danska-dosegli-dogovor-glede-grenlandije/

omitted source count

3

total source count

13