MedVrsticami

Analiza trditev

claims

• Tveganja za svetovno gospodarstvo so usmerjena navzdol zaradi možnosti zaostrovanja konfliktov.
• Svetovno gospodarstvo kljub geopolitičnim napetostim in vojni na Bližnjem vzhodu kaže odpornost.
• Slovenski finančni sistem ostaja stabilen, ukrepi za javnofinančno stabilnost pa so učinkoviti.
• IMF napoveduje 3,1-odstotno svetovno gospodarsko rast v tem letu.
• IMF je zvišal napoved gospodarske rasti Slovenije za letošnje leto na 3,2 odstotka.
• Vlaganja v umetno inteligenco so podprla svetovno povpraševanje, a so koristi neenakomerno porazdeljene.
• Slovenija mora za dolgoročno konkurenčnost izvesti strukturne reforme in integracijo kapitalskega trga.
• Gospodarska rast v Evropi presega pričakovanja, čeprav ostaja šibkejša od napovedi pred vojno.
• Evropska unija zaostaja za ZDA v rasti produktivnosti zaradi razdrobljenosti trga.
• IMF je zaradi rasti cen energentov zvišal napoved inflacije za Slovenijo na 3,5 odstotka.
• Slovensko gospodarstvo se sooča z vztrajnimi domačimi inflacijskimi pritiski zaradi rasti plač.

key differences

Evropska unija zaostaja za ZDA v rasti produktivnosti zaradi razdrobljenosti trga.

Dva vira (RTV, Dnevnik) podpirata trditev, štirje je ne omenjajo.

Gospodarska rast v Evropi presega pričakovanja, čeprav ostaja šibkejša od napovedi pred vojno.

Večina virov trditve ne omenja; RTV in Dnevnik jo potrjujeta.

IMF je zaradi rasti cen energentov zvišal napoved inflacije za Slovenijo na 3,5 odstotka.

Dva vira potrjujeta, ostali molčijo.

IMF je zvišal napoved gospodarske rasti Slovenije za letošnje leto na 3,2 odstotka.

STA in SiOL ne omenjata; ostali potrjujejo brez nasprotij.

IMF napoveduje 3,1-odstotno svetovno gospodarsko rast v tem letu.

Vsi viri razen STA potrjujejo napoved.

Slovenija mora za dolgoročno konkurenčnost izvesti strukturne reforme in integracijo kapitalskega trga.

Nihče ne podpira; STA, Delo, SiOL molčijo, RTV, 24ur, Dnevnik le posredno.

Slovenski finančni sistem ostaja stabilen, ukrepi za javnofinančno stabilnost pa so učinkoviti.

24ur potrjuje, drugi viri ne omenjajo ali so delni.

Slovensko gospodarstvo se sooča z vztrajnimi domačimi inflacijskimi pritiski zaradi rasti plač.

Dva vira potrjujeta, štirje ne omenjajo.

Svetovno gospodarstvo kljub geopolitičnim napetostim in vojni na Bližnjem vzhodu kaže odpornost.

Vsi viri podpirajo trditev, brez nasprotij.

Tveganja za svetovno gospodarstvo so usmerjena navzdol zaradi možnosti zaostrovanja konfliktov.

STA trditev ignorira, Delo in SiOL jo potrjujeta, ostali le delno.

Vlaganja v umetno inteligenco so podprla svetovno povpraševanje, a so koristi neenakomerno porazdeljene.

Trije viri potrjujejo, dva ne omenjata. Noben ne zanika ali nasprotuje.

source analyses

24ur

Evropska unija zaostaja za ZDA v rasti produktivnosti zaradi razdrobljenosti trga.

Ni omenjeno

Gospodarska rast v Evropi presega pričakovanja, čeprav ostaja šibkejša od napovedi pred vojno.

Ni omenjeno

IMF je zaradi rasti cen energentov zvišal napoved inflacije za Slovenijo na 3,5 odstotka.

Da: IMF je napoved inflacije za Slovenijo zvišal na 3,5 odstotka.

IMF je zvišal napoved gospodarske rasti Slovenije za letošnje leto na 3,2 odstotka.

Da: IMF je napoved rasti za Slovenijo zvišal na 3,2 odstotka.

IMF napoveduje 3,1-odstotno svetovno gospodarsko rast v tem letu.

Da: IMF napoveduje 3,1-odstotno rast svetovnega BDP v tem letu.

Slovenija mora za dolgoročno konkurenčnost izvesti strukturne reforme in integracijo kapitalskega trga.

Delno: Omenjena je potreba po dinamičnem zasebnem sektorju za standard.

Slovenski finančni sistem ostaja stabilen, ukrepi za javnofinančno stabilnost pa so učinkoviti.

Da: IMF je ocenil, da je sistem stabilen in ukrepi učinkoviti.

Slovensko gospodarstvo se sooča z vztrajnimi domačimi inflacijskimi pritiski zaradi rasti plač.

Ni omenjeno

Svetovno gospodarstvo kljub geopolitičnim napetostim in vojni na Bližnjem vzhodu kaže odpornost.

Da: Članek navaja, da svetovno gospodarstvo ostaja v dobri kondiciji.

Tveganja za svetovno gospodarstvo so usmerjena navzdol zaradi možnosti zaostrovanja konfliktov.

Delno: Članek omenja zmanjševanje možnosti za spopadanje z novimi pretresi.

Vlaganja v umetno inteligenco so podprla svetovno povpraševanje, a so koristi neenakomerno porazdeljene.

Da: Članek potrjuje vlogo naložb v UI in neenakomerno porazdelitev koristi.

Delo

Evropska unija zaostaja za ZDA v rasti produktivnosti zaradi razdrobljenosti trga.

Ni omenjeno

Gospodarska rast v Evropi presega pričakovanja, čeprav ostaja šibkejša od napovedi pred vojno.

Ni omenjeno

IMF je zaradi rasti cen energentov zvišal napoved inflacije za Slovenijo na 3,5 odstotka.

Da: Članek navaja zvišanje napovedi inflacije na 3,5 odstotka.

IMF je zvišal napoved gospodarske rasti Slovenije za letošnje leto na 3,2 odstotka.

Da: Članek navaja zvišanje napovedi na 3,2 odstotka.

IMF napoveduje 3,1-odstotno svetovno gospodarsko rast v tem letu.

Da: Članek potrjuje napoved 3,1-odstotne svetovne rasti.

Slovenija mora za dolgoročno konkurenčnost izvesti strukturne reforme in integracijo kapitalskega trga.

Ni omenjeno

Slovenski finančni sistem ostaja stabilen, ukrepi za javnofinančno stabilnost pa so učinkoviti.

Ni omenjeno

Slovensko gospodarstvo se sooča z vztrajnimi domačimi inflacijskimi pritiski zaradi rasti plač.

Ni omenjeno

Svetovno gospodarstvo kljub geopolitičnim napetostim in vojni na Bližnjem vzhodu kaže odpornost.

Da: Članek navaja, da svetovno gospodarstvo ostaja v dobri kondiciji.

Tveganja za svetovno gospodarstvo so usmerjena navzdol zaradi možnosti zaostrovanja konfliktov.

Da: Članek izrecno navaja, da so tveganja usmerjena navzdol.

Vlaganja v umetno inteligenco so podprla svetovno povpraševanje, a so koristi neenakomerno porazdeljene.

Ni omenjeno

Dnevnik

Evropska unija zaostaja za ZDA v rasti produktivnosti zaradi razdrobljenosti trga.

Da: Članek navaja razdrobljenost trga kot razlog za zaostajanje EU za ZDA.

Gospodarska rast v Evropi presega pričakovanja, čeprav ostaja šibkejša od napovedi pred vojno.

Da: Članek dobesedno potrjuje to trditev v izjavi guvernerja Dolenca.

IMF je zaradi rasti cen energentov zvišal napoved inflacije za Slovenijo na 3,5 odstotka.

Ni omenjeno

IMF je zvišal napoved gospodarske rasti Slovenije za letošnje leto na 3,2 odstotka.

Da: Članek navaja, da je IMF zvišal napoved rasti za Slovenijo na 3,2 %.

IMF napoveduje 3,1-odstotno svetovno gospodarsko rast v tem letu.

Da: Članek navaja napoved IMF o 3,1-odstotni svetovni gospodarski rasti.

Slovenija mora za dolgoročno konkurenčnost izvesti strukturne reforme in integracijo kapitalskega trga.

Delno: Članek navaja te ukrepe za EU, kar posredno velja tudi za Slovenijo.

Slovenski finančni sistem ostaja stabilen, ukrepi za javnofinančno stabilnost pa so učinkoviti.

Delno: Članek omenja potrebo po vzdržnosti javnih financ, a ne potrdi učinkovitosti ukrepov.

Slovensko gospodarstvo se sooča z vztrajnimi domačimi inflacijskimi pritiski zaradi rasti plač.

Da: Članek omenja vztrajne inflacijske pritiske zaradi rasti plač.

Svetovno gospodarstvo kljub geopolitičnim napetostim in vojni na Bližnjem vzhodu kaže odpornost.

Da: Članek potrjuje odpornost svetovnega gospodarstva kljub omenjenim izzivom.

Tveganja za svetovno gospodarstvo so usmerjena navzdol zaradi možnosti zaostrovanja konfliktov.

Delno: Članek omenja geopolitične napetosti in vojno kot dejavnike tveganja.

Vlaganja v umetno inteligenco so podprla svetovno povpraševanje, a so koristi neenakomerno porazdeljene.

Da: Članek potrjuje vpliv vlaganj v UI in neenakomerno porazdelitev koristi.

RTV Slovenija

Evropska unija zaostaja za ZDA v rasti produktivnosti zaradi razdrobljenosti trga.

Da: Članek navaja razdrobljenost trga kot razlog za zaostajanje za ZDA.

Gospodarska rast v Evropi presega pričakovanja, čeprav ostaja šibkejša od napovedi pred vojno.

Da: Članek potrjuje, da rast presega pričakovanja, a je šibkejša od napovedi.

IMF je zaradi rasti cen energentov zvišal napoved inflacije za Slovenijo na 3,5 odstotka.

Ni omenjeno

IMF je zvišal napoved gospodarske rasti Slovenije za letošnje leto na 3,2 odstotka.

Da: Članek navaja, da je IMF zvišal napoved rasti za Slovenijo na 3,2 %.

IMF napoveduje 3,1-odstotno svetovno gospodarsko rast v tem letu.

Da: Članek navaja, da je IMF napovedal 3,1-odstotno svetovno rast.

Slovenija mora za dolgoročno konkurenčnost izvesti strukturne reforme in integracijo kapitalskega trga.

Delno: Članek navaja te ukrepe za Evropo, ne specifično za Slovenijo.

Slovenski finančni sistem ostaja stabilen, ukrepi za javnofinančno stabilnost pa so učinkoviti.

Delno: Članek omenja potrebo po vzdržnosti javnih financ, a ne potrdi stabilnosti sistema.

Slovensko gospodarstvo se sooča z vztrajnimi domačimi inflacijskimi pritiski zaradi rasti plač.

Da: Članek omenja vztrajne inflacijske pritiske zaradi rasti plač.

Svetovno gospodarstvo kljub geopolitičnim napetostim in vojni na Bližnjem vzhodu kaže odpornost.

Da: Članek izrecno navaja odpornost svetovnega gospodarstva na te šoke.

Tveganja za svetovno gospodarstvo so usmerjena navzdol zaradi možnosti zaostrovanja konfliktov.

Delno: Članek omenja geopolitične napetosti in vojno kot šoke za gospodarstvo.

Vlaganja v umetno inteligenco so podprla svetovno povpraševanje, a so koristi neenakomerno porazdeljene.

Da: Članek potrjuje podporo povpraševanju in neenakomerno porazdelitev.

STA

Evropska unija zaostaja za ZDA v rasti produktivnosti zaradi razdrobljenosti trga.

Ni omenjeno

Gospodarska rast v Evropi presega pričakovanja, čeprav ostaja šibkejša od napovedi pred vojno.

Ni omenjeno

IMF je zaradi rasti cen energentov zvišal napoved inflacije za Slovenijo na 3,5 odstotka.

Ni omenjeno

IMF je zvišal napoved gospodarske rasti Slovenije za letošnje leto na 3,2 odstotka.

Ni omenjeno

IMF napoveduje 3,1-odstotno svetovno gospodarsko rast v tem letu.

Ni omenjeno

Slovenija mora za dolgoročno konkurenčnost izvesti strukturne reforme in integracijo kapitalskega trga.

Ni omenjeno

Slovenski finančni sistem ostaja stabilen, ukrepi za javnofinančno stabilnost pa so učinkoviti.

Ni omenjeno

Slovensko gospodarstvo se sooča z vztrajnimi domačimi inflacijskimi pritiski zaradi rasti plač.

Ni omenjeno

Svetovno gospodarstvo kljub geopolitičnim napetostim in vojni na Bližnjem vzhodu kaže odpornost.

Delno: Naslov članka izpostavlja odpornost gospodarstva na šoke.

Tveganja za svetovno gospodarstvo so usmerjena navzdol zaradi možnosti zaostrovanja konfliktov.

Ni omenjeno

Vlaganja v umetno inteligenco so podprla svetovno povpraševanje, a so koristi neenakomerno porazdeljene.

Ni omenjeno

SiOL

Evropska unija zaostaja za ZDA v rasti produktivnosti zaradi razdrobljenosti trga.

Ni omenjeno

Gospodarska rast v Evropi presega pričakovanja, čeprav ostaja šibkejša od napovedi pred vojno.

Ni omenjeno

IMF je zaradi rasti cen energentov zvišal napoved inflacije za Slovenijo na 3,5 odstotka.

Ni omenjeno

IMF je zvišal napoved gospodarske rasti Slovenije za letošnje leto na 3,2 odstotka.

Ni omenjeno

IMF napoveduje 3,1-odstotno svetovno gospodarsko rast v tem letu.

Da: Članek navaja, da se bo svetovni BDP letos okrepil za 3,1 odstotka.

Slovenija mora za dolgoročno konkurenčnost izvesti strukturne reforme in integracijo kapitalskega trga.

Ni omenjeno

Slovenski finančni sistem ostaja stabilen, ukrepi za javnofinančno stabilnost pa so učinkoviti.

Ni omenjeno

Slovensko gospodarstvo se sooča z vztrajnimi domačimi inflacijskimi pritiski zaradi rasti plač.

Ni omenjeno

Svetovno gospodarstvo kljub geopolitičnim napetostim in vojni na Bližnjem vzhodu kaže odpornost.

Da: Članek navaja, da gospodarstvo ostaja v razmeroma dobri kondiciji.

Tveganja za svetovno gospodarstvo so usmerjena navzdol zaradi možnosti zaostrovanja konfliktov.

Da: Članek izpostavlja tveganja navzdol zaradi konfliktov.

Vlaganja v umetno inteligenco so podprla svetovno povpraševanje, a so koristi neenakomerno porazdeljene.

Da: Članek potrjuje vlogo naložb v UI in neenakomerno porazdelitev.

Analiza sentimenta

entities

• Primož Dolenc
• Mednarodni denarni sklad
• Svetovna banka
• Slovenija
• Evropska unija
• ZDA
• Andrej Šircel
• Banka Slovenije
• Kitajska
• Indija
• Rusija
• Japonska
• Urad RS za makroekonomske analize in razvoj
• Ukrajina
• Huidan Lin
• Gospodarska zbornica Slovenije

key differences

Andrej Šircel

Vsi viri so nevtralni, brez razlik v sentimentu ali poudarkih.

Banka Slovenije

Vsi viri so nevtralni, brez izrazitih razlik.

Evropska unija

Vsi viri poročajo nevtralno, brez bistvenih razlik.

Gospodarska zbornica Slovenije

Samo Delo omenja nevtralno, drugi viri ne.

Huidan Lin

Samo 24ur omenja, nevtralno kot vodjo misije IMF.

Indija

Viri enotno nevtralni, osredotočeni le na BDP.

Japonska

Viri enotno nevtralni, brez nasprotij; poudarek le na BDP.

Kitajska

Vsi viri nevtralni, osredotočeni le na BDP.

Mednarodni denarni sklad

Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik v sentimentu ali poudarkih.

Primož Dolenc

Vsi viri ga prikazujejo nevtralno, brez razlik.

Rusija

Viri enotno nevtralni, brez kritičnih poudarkov.

Slovenija

Viri enotno nevtralni; SiOL izstopa z izpustitvijo.

Svetovna banka

Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik v sentimentu ali poudarkih.

Ukrajina

Večina virov ne omenja, le 24ur in SiOL nevtralno poročata o rasti BDP.

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj

Le 24ur in Delo nevtralno navajata napovedi rasti; ostali viri ignorirajo.

ZDA

Vsi viri nevtralni, brez razlik v sentimentu ali poudarkih.

source analyses

24ur

Andrej Šircel

Ni omenjeno

Banka Slovenije

Ni omenjeno

Evropska unija

Nevtralno: omenjena z napovedjo rasti BDP

Gospodarska zbornica Slovenije

Ni omenjeno

Huidan Lin

Nevtralno: citirana kot vodja misije IMF, brez meta-vrednotenja

Indija

Nevtralno: omenjena z napovedjo rasti BDP

Japonska

Nevtralno: omenjena z napovedjo rasti BDP

Kitajska

Nevtralno: omenjena z napovedjo rasti BDP

Mednarodni denarni sklad

Nevtralno: IMF je vir napovedi in ocen, brez meta-vrednotenja

Primož Dolenc

Ni omenjeno

Rusija

Nevtralno: omenjena z napovedjo rasti BDP

Slovenija

Nevtralno: omenjena kot država z napovedmi in ocenami

Svetovna banka

Ni omenjeno

Ukrajina

Nevtralno: omenjena z napovedjo rasti BDP

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj

Nevtralno: omenjen kot institucija z napovedjo rasti

ZDA

Nevtralno: omenjene z napovedjo rasti BDP

Delo

Andrej Šircel

Ni omenjeno

Banka Slovenije

Ni omenjeno

Evropska unija

Nevtralno: omenjena z napovedjo rasti, brez vrednotenja.

Gospodarska zbornica Slovenije

Nevtralno: omenjena v povezavi z napovedjo, brez vrednotenja.

Huidan Lin

Ni omenjeno

Indija

Nevtralno: omenjena z napovedjo rasti, brez vrednotenja.

Japonska

Nevtralno: omenjena z napovedjo rasti, brez vrednotenja.

Kitajska

Nevtralno: omenjena z napovedjo rasti, brez vrednotenja.

Mednarodni denarni sklad

Nevtralno: IMF je vir napovedi, omenjen informativno brez vrednotenja.

Primož Dolenc

Ni omenjeno

Rusija

Nevtralno: omenjena z napovedjo rasti, brez vrednotenja.

Slovenija

Nevtralno: omenjena v kontekstu napovedi rasti in inflacije, brez vrednotenja.

Svetovna banka

Nevtralno: omenjena le kot del srečanja, brez vrednotenja.

Ukrajina

Ni omenjeno

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj

Nevtralno: omenjen kot vir napovedi rasti, brez vrednotenja.

ZDA

Nevtralno: omenjene z napovedjo rasti, brez vrednotenja.

Dnevnik

Andrej Šircel

Nevtralno: le naveden kot član delegacije, brez vrednotenja

Banka Slovenije

Nevtralno: omenjena kot vir izjave in napovedi, brez vrednotenja

Evropska unija

Nevtralno: omenjena v kontekstu produktivnosti in reform, brez vrednotenja

Gospodarska zbornica Slovenije

Ni omenjeno

Huidan Lin

Ni omenjeno

Indija

Ni omenjeno

Japonska

Ni omenjeno

Kitajska

Ni omenjeno

Mednarodni denarni sklad

Nevtralno: omenjen kot vir napovedi in okvir zasedanja, brez vrednotenja

Primož Dolenc

Nevtralno: guverner kot govorec, citiran brez meta-vrednotenja

Rusija

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: omenjena kot država z rastjo, brez vrednotenja

Svetovna banka

Nevtralno: omenjena kot soorganizatorka zasedanja, brez vrednotenja

Ukrajina

Ni omenjeno

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj

Ni omenjeno

ZDA

Nevtralno: omenjene kot primerjalna referenca, brez vrednotenja

RTV Slovenija

Andrej Šircel

Nevtralno: Šircel je le naštet kot član delegacije, brez vrednotenja.

Banka Slovenije

Nevtralno: Banka Slovenije je omenjena kot vir izjave in napovedi, brez vrednotenja.

Evropska unija

Nevtralno: EU je omenjena v kontekstu rasti produktivnosti in reform, brez vrednotenja.

Gospodarska zbornica Slovenije

Ni omenjeno

Huidan Lin

Ni omenjeno

Indija

Ni omenjeno

Japonska

Ni omenjeno

Kitajska

Ni omenjeno

Mednarodni denarni sklad

Nevtralno: IMF je omenjen kot organizator zasedanja in vir napovedi rasti, brez vrednotenja.

Primož Dolenc

Nevtralno: Dolenc je govorec, ki podaja izjave; avtor ga ne vrednoti pozitivno ali negativno.

Rusija

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: Slovenija je omenjena v kontekstu gospodarske rasti in inflacije, brez vrednotenja.

Svetovna banka

Nevtralno: Svetovna banka je omenjena kot soorganizator zasedanja, brez vrednotenja.

Ukrajina

Ni omenjeno

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj

Ni omenjeno

ZDA

Nevtralno: ZDA so omenjene kot primerjalna referenca, brez vrednotenja.

STA

Andrej Šircel

Nevtralno: naveden kot finančni minister in sovodja delegacije, brez meta-vrednotenja

Banka Slovenije

Nevtralno: omenjena kot institucija guvernerja, brez vrednotenja

Evropska unija

Ni omenjeno

Gospodarska zbornica Slovenije

Ni omenjeno

Huidan Lin

Ni omenjeno

Indija

Ni omenjeno

Japonska

Ni omenjeno

Kitajska

Ni omenjeno

Mednarodni denarni sklad

Nevtralno: omenjen kot prizorišče zasedanja, brez vrednotenja

Primož Dolenc

Nevtralno: naveden kot guverner in vodja delegacije, brez meta-vrednotenja

Rusija

Ni omenjeno

Slovenija

Nevtralno: omenjena kot država delegacije, brez vrednotenja

Svetovna banka

Nevtralno: omenjena kot prizorišče zasedanja, brez vrednotenja

Ukrajina

Ni omenjeno

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj

Ni omenjeno

ZDA

Ni omenjeno

SiOL

Andrej Šircel

Ni omenjeno

Banka Slovenije

Ni omenjeno

Evropska unija

Nevtralno: omenjena le z napovedjo rasti BDP, brez vrednotenja

Gospodarska zbornica Slovenije

Ni omenjeno

Huidan Lin

Ni omenjeno

Indija

Nevtralno: omenjena le z napovedjo rasti BDP, brez vrednotenja

Japonska

Nevtralno: omenjena le z napovedjo rasti BDP, brez vrednotenja

Kitajska

Nevtralno: omenjena le z napovedjo rasti BDP, brez vrednotenja

Mednarodni denarni sklad

Nevtralno: IMF je vir poročila in napovedi, citiran brez meta-vrednotenja

Primož Dolenc

Ni omenjeno

Rusija

Nevtralno: omenjena le z napovedjo rasti BDP, brez vrednotenja

Slovenija

Ni omenjeno

Svetovna banka

Nevtralno: omenjena le kot soorganizator srečanj, brez vrednotenja

Ukrajina

Nevtralno: omenjena le z napovedjo rasti BDP, brez vrednotenja

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj

Ni omenjeno

ZDA

Nevtralno: omenjene le z napovedjo rasti BDP, brez vrednotenja

Scenariji

scenarios

• description

  Vlada in Banka Slovenije izkoristita trenutno gospodarsko rast za implementacijo priporočil IMF, kar poveča produktivnost in slovensko gospodarstvo bolje integrira v evropski tehnološki trg.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  long

  title

  Slovenija uspešno izvede strukturne reforme za konkurenčnost

  valence

  positive

• description

  Zaradi rasti plač in cen storitev, ki jih beleži Banka Slovenije, se inflacija v Sloveniji ustaljuje nad ciljno ravnijo, kar sili centralno banko v podaljšano obdobje visokih obrestnih mer.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  mid

  title

  Vztrajna inflacija zahteva dolgotrajno restriktivno politiko

  valence

  neutral

• description

  Stopnjevanje vojne na Bližnjem vzhodu povzroči nov skok cen energentov, kar zmanjša kupno moč v EU in posledično oslabi slovensko izvozno usmerjeno gospodarstvo.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  short

  title

  Poglabljanje geopolitičnih napetosti zmanjšuje slovenski izvoz

  valence

  negative

• description

  Uspešno sodelovanje držav članic EU pri povezovanju energetskih omrežij, ki ga izpostavlja guverner Dolenc, zmanjša odvisnost od nestabilnih virov in slovenskim podjetjem zagotovi cenejšo energijo.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  long

  title

  Evropska integracija energetskega trga zniža stroške podjetjem

  valence

  positive

• description

  Kljub vlaganjem v umetno inteligenco, ki jih omenja IMF, se koristi porazdelijo le med peščico vodilnih držav, Slovenija pa ostaja v svojem trenutnem tehnološkem položaju brez večjih premikov.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  mid

  title

  Tehnološki razkorak med državami članicami EU ostaja nespremenjen

  valence

  neutral

• description

  Slovenska podjetja ne uspejo dovolj hitro vpeljati tehnoloških sprememb, kar v kombinaciji z razdrobljenostjo trga EU vodi v zmanjšanje konkurenčnosti in postopno odpuščanje delavcev.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  mid

  title

  Povečana brezposelnost zaradi počasnega prevzemanja novih tehnologij

  valence

  negative

• description

  Zaradi ciljanih investicij v raziskave in razvoj Slovenija uspešno premosti razkorak v produktivnosti in postane ključni člen v evropskih tehnoloških verigah, kar močno dvigne BDP.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  long

  title

  Slovenija postane regionalno središče za tehnološke inovacije

  valence

  positive

• description

  Nepričakovan globalni šok, ki ni povezan z nafto, povzroči, da IMF popolnoma revidira svoje napovedi, kar povzroči zmedo na finančnih trgih in negotovost pri načrtovanju proračuna.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  short

  title

  IMF drastično spremeni napovedi zaradi nenadnih svetovnih dogodkov

  valence

  neutral

• description

  Čeprav je finančni sistem trenutno stabilen, bi nenaden zlom na mednarodnih kapitalskih trgih lahko povzročil hitro izgubo likvidnosti v slovenskem bančnem sektorju, kar bi zahtevalo posredovanje države.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  short

  title

  Finančni sistem Slovenije utrpi šok zaradi globalne nelikvidnosti

  valence

  negative

Viri

articles

• article order

  8

  body

  Bangkok/Ljubljana, 15. oktobra (STA) - Guverner Banke Slovenije Primož Dolenc, ki skupaj s finančnim ministrom Andrejem Šircljem vodi slovensko delegacijo na letnem zasedanju Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke v Bangkoku, kot pomembno izpostavlja, da so se svetovno, evrsko in ...

  language

  slv

  published at

  2026-10-15T09:22:17

  source

  STA

  title

  Guverner Dolenc ob zasedanju IMF in Svetovne banke izpostavlja odpornost gospodarstva na šoke

  url

  https://www.sta.si/3610842/

• article order

  5

  body

  Svetovno, evrsko in še posebej slovensko gospodarstvo so se izkazala za odporna na šoke in presegajo pričakovane rasti, ob začetku letnega zasedanja Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke v Bangkoku izpostavlja guverner Primož Dolenc. Guverner Banke Slovenije Primož Dolenc skupaj s finančnim ministrom Andrejem Šircljem vodi slovensko delegacijo na letnem zasedanju Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke v Bangkoku, na katerem so znova v ospredju zaostrene gospodarske razmere v svetu, ki jih zaznamujejo vojna na Bližnjem vzhodu in druge geopolitične napetosti. A kljub temu gospodarstvo v svetu, Evropi in Sloveniji kaže odpornost na vse te šoke. Kot je v pisni izjavi ob zasedanju, ki so jo poslali iz Banke Slovenije, zapisal Dolenc, se je svetovno gospodarstvo kljub številnim izzivom izkazalo za odporno, vendar pa je ta odpornost neenakomerno porazdeljena med državami. Visoka vlaganja v umetno inteligenco so podprla povpraševanje in tehnološki napredek, po drugi strani pa kombinacija geopolitike in tehnologije poglablja razlike, je opozoril. Države, ki sodelujejo v tehnoloških verigah ali so izvoznice energentov, tako beležijo rast, medtem ko se uvoznice energentov in države zunaj tehnoloških tokov soočajo z višjimi stroški in šibkejšim povpraševanjem, je povzel. Tudi gospodarska rast v Evropi, čeprav šibkejša od napovedi, presega pričakovanja IMF je sicer v najnovejšem poročilu o svetovnih gospodarskih obetih v torek napovedal 3,1-odstotno svetovno gospodarsko rast v tem letu in 3,4-odstotno v prihodnjem letu. Za letos jo je ohranil nespremenjeno glede na vmesno poletno napoved, za prihodnje leto pa malenkost zvišal. Gospodarska rast v Evropi, čeprav šibkejša od napovedi pred začetkom vojne na Bližnjem vzhodu, medtem po Dolenčevih navedbah presega pričakovanja. K temu so, kot je zapisal, prispevali napredek pri razpršitvi energetskih virov, skupno evropsko ukrepanje in ustrezni odzivi makroekonomskih politik. V teh razmerah je IMF ohranil oceno, da bo gospodarska rast v evrskem območju znašala 1,1 odstotka v tem letu in 1,2 odstotka v naslednjem. Rast produktivnosti v EU-ja ob tem ostaja šibka, kar je povezano z razdrobljenostjo enotnega trga in počasnim prevzemanjem novih tehnologij, zaradi česar Evropa zaostaja za ZDA, je opozoril Dolenc. Za dolgoročno konkurenčnost in odpornost so potrebne strukturne reforme, večja integracija energetskega in kapitalskega trga ter odprava ovir na enotnem trgu, je nanizal. Aktualni kazalniki za Slovenijo: močnejša gospodarska rast od pričakovanj Dolenca medtem posebej veseli, da je v Sloveniji gospodarska rast v prvi polovici leta izrazito presegla pričakovanja in da je IMF napoved gospodarske rasti za Slovenijo za letos zvišal z 2,0 na 3,2 odstotka. V Banki Slovenije bodo nove napovedi predstavili decembra, aktualni kazalniki pa po Dolenčevih besedah kažejo na močnejšo gospodarsko rast od pričakovane z vztrajnimi domačimi inflacijskimi pritiski, predvsem zaradi rasti plač in storitev, ob hkratnih ponovnih tveganjih za rast cen energije in hrane. Junija je sicer Banka Slovenije napoved rasti za letos znižala na 1,9 odstotka, za prihodnje leto pa je tedaj pričakovala 2,2-odstotno krepitev BDP-ja. Inflacija ostaja nad željami in cilji Inflacija v Evropi in Sloveniji po drugi strani ostaja nad ciljem Evropske centralne banke, predvsem zaradi vztrajnih cen energentov, pri čemer so bili osnovni inflacijski pritiski, torej brez cen energije in hrane, doslej razmeroma omejeni, je poudaril guverner. Evropa je po njegovi oceni dosegla pomemben napredek pri energetskem prehodu, a ostaja izpostavljena visokim cenam energije, demografskim izzivom in potrebi po večjih obrambnih izdatkih. Fiskalna politika mora biti v okviru, kot je trenutno, skrbno umerjena, da ne spodkopava prizadevanj za znižanje inflacije, pri čemer je dolgoročna vzdržnost javnih financ vse bolj v ospredju zaradi staranja prebivalstva in novih fiskalnih pritiskov, je še izpostavil Dolenc.

  language

  slv

  published at

  2026-10-15T13:10:00

  source

  RTV Slovenija

  title

  Dolenc ob zasedanju IMF-a in Svetovne banke izpostavil odpornost (slovenskega) gospodarstva na šoke

  url

  https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/dolenc-ob-zasedanju-imf-a-in-svetovne-banke-izpostavil-odpornost-slovenskega-gospodarstva-na-soke/796978

• article order

  3

  body

  Mednarodni denarni sklad (IMF) je skladno s pričakovanji izboljšal gospodarske obete za Slovenijo. V primerjavi z ocenami iz aprila je napoved rasti slovenskega gospodarstva za letos izboljšal za 1,2 odstotne točke na 3,2 odstotka. Svetovni BDP se bo medtem letos okrepil za 3,1 odstotka, prihodnje leto pa za 3,4 odstotka, napoveduje IMF. IMF je Sloveniji aprila v poročilu o svetovnih gospodarskih obetih (WEO) za letošnje leto napovedoval 2,0-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP), za prihodnje leto pa 2,1-odstotno. Potem ko je gospodarsko napoved za našo državo večkrat zapored poslabšal, jo je tokrat torej izboljšal. Pozitiven popravek ni presenečenje, saj so se za podoben korak že odločile tudi druge institucije, med njimi Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, ki letos v Sloveniji pričakuje celo 3,8-odstotno rast, leta 2027 pa 2,5-odstotno. Sklad je ob vojni na Bližnjem vzhodu, ki ima za posledico rast cen energentov, in drugih podražitvah precej navzgor popravil tudi oceno slovenske inflacije. Potem ko je spomladi pričakoval, da bo letos v povprečju znašala 2,9 odstotka, zdaj napoveduje, da bo 3,5-odstotna. Prihodnje leto naj ne bi bila 2,1-odstotna, kot je napovedal aprila, temveč 2,5-odstotna. Kljub boljši napovedi gibanja BDP pa IMF ni spreminjal ocene glede trdnosti slovenskega trga dela za tekoče leto. Stopnja anketne brezposelnosti naj bi bila tako letos 3,9-odstotna. Leto pozneje naj bi se zvišala na štiri odstotke (po predhodni napovedi naj bi ostala pri 3,9 odstotka). Nekaj nižji bo tudi pričakovani presežek na tekočem računu plačilne bilance. Letos naj bi dosegel 2,9 odstotka, prihodnje leto pa 2,4 odstotka BDP. Pred tem je sklad Sloveniji napovedoval presežek v višini 3,2 in 2,8 odstotka BDP. Misija IMF je bila v Sloveniji nazadnje septembra, ob tej priložnosti pa je opravila vmesno oceno stanja v državi. Ocenila je, da se je slovensko gospodarstvo v prvi polovici leta odrezalo dobro, finančni sistem je stabilen, ukrepi za zagotavljanje javnofinančne stabilnosti pa so učinkoviti. Bo pa morala Slovenija za nadaljnje zviševanje življenjskega standarda zagotoviti dinamičen zasebni sektor, je poudarila vodja misije IMF v Sloveniji Huidan Lin. Redna misija sklada bo v Ljubljani znova januarja. IMF svetu letos napoveduje 3,1-odstotno gospodarsko rast Svetovno gospodarstvo po oceni IMF kljub vojni na Bližnjem vzhodu, trgovinskim napetostim in motnjam na energetskih trgih ostaja v razmeroma dobri kondiciji, se pa možnosti za spopadanje z novimi pretresi hitro zmanjšujejo. Sklad ZDA za letos in prihodnje leto napoveduje 2,3-odstotno gospodarsko rast, EU 1,1- oziroma 1,2-odstotno, Japonski pa v obeh letih 0,7-odstotno. Kitajski za letos napoveduje 4,5-odstotno rast in v letu 2027 4,0-odstotno, Indiji v obeh letih 7,0-odstotno, Rusiji pa 0,9-odstotno. V Ukrajini letos pričakuje 1,0-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP), v prihodnjem letu pa 3,5-odstotno. Svetovna inflacija naj bi letos dosegla 4,7 odstotka, prihodnje leto pa naj bi upočasnila na 4,1 odstotka. Začasni pritisk na cene bo po pričakovanjih IMF predvsem posledica dražjih energentov in hrane, medtem ko naj bi učinek višjih cen surovin na osnovno inflacijo popustil. V IMF poudarjajo, da se je svetovno gospodarstvo v zadnjih manj kot sedmih letih soočilo z izjemnim zaporedjem pretresov. Po pandemiji in motnjah v dobavnih verigah so sledili vojni v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu, izrazita nihanja cen energentov ter spremembe trgovinske politike in odnosov med državami. Kljub temu so trgi dela ostali presenetljivo močni, finančni sistemi pa so večinoma prenesli ponavljajoče se šoke. Odpornost gospodarstva je po oceni sklada podpiralo več dejavnikov - države so preusmerjale dobavo energentov, povečevale proizvodnjo, črpale zaloge in nadomeščale posamezne vire energije z drugimi, tudi obnovljivimi. K blažitvi posledic so prispevali tudi večja energetska učinkovitost ter prilagodljivost podjetij in dobavnih verig. Pomembno vlogo je odigrala tudi rast naložb v umetno inteligenco, vendar se koristi poznajo v razmeroma majhnem številu podjetij, panog in gospodarstev, kar povečuje odvisnost svetovne rasti od ozkega kroga tehnoloških in finančnih dejavnikov. Rast obsega svetovne trgovine naj bi se letos upočasnila, prihodnje leto pa stabilizirala. Na trgovino bodo še naprej vplivali carine, prilagajanje proizvodnih verig in razmeroma živahna menjava, povezana s tehnološkim sektorjem.

  language

  slv

  published at

  2026-10-13T06:13:22

  source

  24ur

  title

  IMF izboljšal obete za Slovenijo: letos 3,2-odstotna rast BDP

  url

  https://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/imf-izboljsal-obete-za-slovenijo-letos-32-odstotna-rast-bdp.html

• article order

  4

  body

  Zaradi nadaljevanja vojne na Bližnjem vzhodu in rasti cen energentov pa je IMF navzgor popravil tudi oceno slovenske inflacije Mednarodni denarni sklad (IMF) je napoved slovenske letošnje gospodarske rasti zvišal za 1,2 odstotne točke na 3,2 odstotka, za prihodnje leto pa za 0,1 odstotne točke na 2,2 odstotka. Hkrati je občutno zvišal tudi napoved inflacije. IMF je aprila Sloveniji napovedoval dvoodstotno gospodarsko rast, popravek navzgor pa ni presenečenje, saj ocene gospodarske rasti dvigujejo tudi druge ustanove. Urad za makroekonomske analize in razvoj tako pričakuje 3,8-odstotno rast, leta 2027 pa 2,5-odstotno. Danes bo svojo napoved dala tudi Analitika Gospodarske zbornice Slovenije. Zaradi nadaljevanja vojne na Bližnjem vzhodu in rasti cen energentov pa je IMF navzgor popravil tudi oceno slovenske inflacije. Potem ko je spomladi pričakoval, da bo letos v povprečju znašala 2,9 odstotka, zdaj napoveduje, da bo 3,5-odstotna. Prihodnje leto naj bi bila 2,5-odstotna, kar je 0,4 odstotne točke od prejšnje napovedi. IMF ohranja napoved svetovne rasti Mednarodni denarni sklad je v okviru rednega srečanja IMF in Svetovne banke v Bangkoku na Tajskem napoved rasti svetovnega gospodarstva ohranil pri 3,1 odstotka, za prihodnje leto pa jo je zvišal za 0,2 odstotne točke na 3,4 odstotka. Pri tem ocenjujejo, da svetovno gospodarstvo kljub vojni na Bližnjem vzhodu, trgovinskim napetostim in motnjam na energetskih trgih ostaja v razmeroma dobri kondiciji, se pa možnosti za spopadanje z novimi pretresi hitro zmanjšujejo. Opozarjajo, da so tveganja pretežno usmerjena navzdol, predvsem zaradi možnosti nadaljnjega zaostrovanja konflikta na Bližnjem vzhodu, višjih cen energentov in hrane ter negotovosti v svetovni trgovini, izhaja iz poročila. Sklad ZDA za letos in prihodnje leto napoveduje 2,3-odstotno gospodarsko rast, EU 1,1- oziroma 1,2-odstotno, Japonski pa v obeh letih 0,7-odstotno. Kitajski za letos napoveduje 4,5-odstotno rast in v letu 2027 4,0-odstotno, Indiji v obeh letih 7,0-odstotno, Rusiji pa 0,9-odstotno. Svetovna inflacija naj bi letos dosegla 4,7 odstotka, prihodnje leto pa naj bi upočasnila na 4,1 odstotka. Začasni pritisk na cene bo po pričakovanjih IMF predvsem posledica dražjih energentov in hrane, medtem ko naj bi učinek višjih cen surovin na osnovno inflacijo popustil.

  language

  slv

  published at

  2026-10-13T05:27:00

  source

  Delo

  title

  Mednarodni denarni sklad zvišal napoved slovenske gospodarske rasti

  url

  https://www.delo.si/gospodarstvo/novice/mednarodni-denarni-sklad-zvisal-napoved-slovenske-gospodarske-rasti

• article order

  7

  body

  Guverner Banke Slovenije Primož Dolenc, ki skupaj s finančnim ministrom Andrejem Šircljem vodi slovensko delegacijo na letnem zasedanju Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke v Bangkoku, kot pomembno izpostavlja, da so se svetovno, evrsko in še posebej slovensko gospodarstvo izkazala za odporna na šoke in presegajo pričakovane rasti. Letošnje letno zasedanje obeh osrednjih mednarodnih finančnih ustanov v ospredje znova postavlja zaostrene gospodarske razmere v svetu, ki jih zaznamujejo vojna na Bližnjem vzhodu in druge geopolitične napetosti. A kljub temu gospodarstvo v svetu, Evropi in Sloveniji kaže odpornost na vse te šoke. Odpornost gospodarstva neenakomerno porazdeljena med državami Kot je v pisni izjavi ob zasedanju, ki so jo poslali iz Banke Slovenije, zapisal guverner Dolenc, se je svetovno gospodarstvo kljub številnim izzivom izkazalo za odporno, vendar pa je ta odpornost neenakomerno porazdeljena med državami. Visoka vlaganja v umetno inteligenco so podprla povpraševanje in tehnološki napredek, po drugi strani pa kombinacija geopolitike in tehnologije poglablja razlike, je opozoril. Države, ki sodelujejo v tehnoloških verigah ali so izvoznice energentov, tako beležijo rast, medtem ko se uvoznice energentov in države zunaj tehnoloških tokov soočajo z višjimi stroški in šibkejšim povpraševanjem, je povzel. IMF je sicer v najnovejšem poročilu o svetovnih gospodarskih obetih v torek napovedal 3,1-odstotno svetovno gospodarsko rast v tem letu in 3,4-odstotno v prihodnjem letu. Za letos jo je ohranil nespremenjeno glede na vmesno poletno napoved, za prihodnje leto pa malenkost zvišal. Dolenc: Gospodarska rast v Evropi presega pričakovanja Gospodarska rast v Evropi, čeprav šibkejša od napovedi pred začetkom vojne na Bližnjem vzhodu, medtem po Dolenčevih navedbah presega pričakovanja. K temu so, kot je zapisal, prispevali napredek pri razpršitvi energetskih virov, skupno evropsko ukrepanje in ustrezni odzivi makroekonomskih politik. V teh razmerah je IMF ohranil oceno, da bo gospodarska rast v evrskem območju znašala 1,1 odstotka v tem letu in 1,2 odstotka v naslednjem. V produktivnosti EU zaostaja za ZDA Rast produktivnosti v EU ob tem ostaja šibka, kar je povezano z razdrobljenostjo enotnega trga in počasnim prevzemanjem novih tehnologij, zaradi česar Evropa zaostaja za ZDA, je opozoril Dolenc. Za dolgoročno konkurenčnost in odpornost so potrebne strukturne reforme, večja integracija energetskega in kapitalskega trga ter odprava ovir na enotnem trgu, je nanizal. Dolenca medtem posebej veseli, da je v Sloveniji gospodarska rast v prvi polovici leta izrazito presegla pričakovanja in da je IMF napoved gospodarske rasti za Slovenijo za letos zvišal z 2,0 na 3,2 odstotka. V Banki Slovenije bodo nove napovedi predstavili decembra, aktualni kazalniki pa po Dolenčevih besedah kažejo na močnejšo gospodarsko rast od pričakovane z vztrajnimi domačimi inflacijskimi pritiski, predvsem zaradi rasti plač in storitev, ob hkratnih ponovnih tveganjih za rast cen energije in hrane. Junija je sicer Banka Slovenije napoved rasti za letos znižala na 1,9 odstotka, za prihodnje leto pa je tedaj pričakovala 2,2-odstotno krepitev BDP. Inflacija v Evropi in Sloveniji po drugi strani ostaja nad ciljem Evropske centralne banke, predvsem zaradi vztrajnih cen energentov, pri čemer so bili osnovni inflacijski pritiski, torej brez cen energije in hrane, doslej razmeroma omejeni, je poudaril guverner. Evropa je po njegovi oceni dosegla pomemben napredek pri energetskem prehodu, a ostaja izpostavljena visokim cenam energije, demografskim izzivom in potrebi po večjih obrambnih izdatkih. Fiskalna politika mora biti v okviru, kot je trenutno, skrbno umerjena, da ne spodkopava prizadevanj za znižanje inflacije, pri čemer je dolgoročna vzdržnost javnih financ vse bolj v ospredju zaradi staranja prebivalstva in novih fiskalnih pritiskov, je še izpostavil Dolenc.

  language

  slv

  published at

  2026-10-15T11:11:13

  source

  Dnevnik

  title

  Guverner Banke Slovenije: Gospodarska rast v Evropi presega pričakovanja

  url

  https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/guverner-banke-slovenije-gospodarska-rast-v-evropi-presega-pricakovanja-2834235/

• article order

  2

  body

  Svetovno gospodarstvo kljub vojni na Bližnjem vzhodu, trgovinskim napetostim in motnjam na energetskih trgih ostaja v razmeroma dobri kondiciji, se pa možnosti za spopadanje z novimi pretresi hitro zmanjšujejo, opozarja Mednarodni denarni sklad (IMF). Svetovni BDP se bo letos okrepil za 3,1 odstotka, prihodnje leto pa za 3,4 odstotka napoveduje. IMF v poročilu o svetovnih gospodarskih obetih (WEO), objavljenem v času rednih spomladanskih srečanj IMF in Svetovne banke v Bangkoku na Tajskem, napoved rasti za letos tako glede na aprilsko oceno ohranja nespremenjeno, za prihodnje leto pa jo zvišuje za 0,2 odstotne točke. Kljub temu pa so tveganja pretežno usmerjena navzdol, predvsem zaradi možnosti nadaljnjega zaostrovanja konflikta na Bližnjem vzhodu, višjih cen energentov in hrane ter negotovosti v svetovni trgovini, izhaja iz poročila. Sklad ZDA za letos in prihodnje leto napoveduje 2,3-odstotno gospodarsko rast, EU 1,1- oziroma 1,2-odstotno, Japonski pa v obeh letih 0,7-odstotno. Kitajski za letos napoveduje 4,5-odstotno rast in v letu 2027 4,0-odstotno, Indiji v obeh letih 7,0-odstotno, Rusiji pa 0,9-odstotno. V Ukrajini letos pričakuje 1,0 odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP), v prihodnjem letu pa 3,5-odstotno. Številni pretresi, ki pa bodo popustili Svetovna inflacija naj bi letos dosegla 4,7 odstotka, prihodnje leto pa naj bi upočasnila na 4,1 odstotka. Začasni pritisk na cene bo po pričakovanjih IMF predvsem posledica dražjih energentov in hrane, medtem ko naj bi učinek višjih cen surovin na osnovno inflacijo popustil. V IMF poudarjajo, da se je svetovno gospodarstvo v zadnjih manj kot sedmih letih soočilo z izjemnim zaporedjem pretresov. Po pandemiji in motnjah v dobavnih verigah so sledili vojni v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu, izrazita nihanja cen energentov ter spremembe trgovinske politike in odnosov med državami. Kljub temu so trgi dela ostali presenetljivo močni, finančni sistemi pa so večinoma prenesli ponavljajoče se šoke. Odpornost gospodarstva je po oceni sklada podpiralo več dejavnikov - države so preusmerjale dobavo energentov, povečevale proizvodnjo, črpale zaloge in nadomeščale posamezne vire energije z drugimi, tudi obnovljivimi. K blažitvi posledic so prispevali tudi večja energetska učinkovitost ter prilagodljivost podjetij in dobavnih verig. Rast naložb v umetno inteligenco, a malo koristi Pomembno vlogo je odigrala tudi rast naložb v umetno inteligenco, vendar se koristi poznajo v razmeroma majhnem številu podjetij, panog in gospodarstev, kar povečuje odvisnost svetovne rasti od ozkega kroga tehnoloških in finančnih dejavnikov. Razlike med državami se medtem povečujejo. Države, ki so manj neposredno izpostavljene vojni in so močno vključene v tehnološki razmah, beležijo stabilno ali okrepljeno gospodarsko dejavnost. Izvoznice energentov zunaj neposrednega območja konflikta imajo koristi od ugodnejših trgovinskih pogojev. Nasprotno se z največjimi težavami soočajo države, ki energente uvažajo in so manj povezane s tehnološkimi dobavnimi verigami. Med najbolj ranljivimi so številne države z nizkimi dohodki. Rast obsega svetovne trgovine naj bi se letos upočasnila, prihodnje leto pa stabilizirala. Na trgovino bodo še naprej vplivali carine, prilagajanje proizvodnih verig in razmeroma živahna menjava, povezana s tehnološkim sektorjem. Med največjimi tveganji za svetovno gospodarstvo IMF izpostavlja nadaljnje zaostrovanje konflikta na Bližnjem vzhodu, morebitno spremembo pričakovanj glede donosnosti in produktivnosti naložb v umetno inteligenco - če bi vlagatelji ocenili, da so pričakovane koristi manjše od predvidenih, bi se lahko naložbe močno zmanjšale. Visok javni dolg in višji stroški zadolževanja IMF opozarja, da je javni dolg v številnih gospodarstvih visok, stroški zadolževanja pa so se v večjih razvitih državah občutno zvišali. Države so že porabile del proračunskih rezerv za blaženje preteklih pretresov, zato imajo manj manevrskega prostora za prihodnje potrebe, povezane s staranjem prebivalstva, podnebnimi spremembami in nacionalno varnostjo. Pomoč gospodinjstvom zaradi dražje hrane in energije bi morala biti po priporočilih IMF začasna in usmerjena predvsem v najbolj ranljive skupine. IMF centralne banke poziva, naj ostanejo osredotočene na cenovno stabilnost in inflacijo, pri čemer bi morala biti denarna politika dovolj restriktivna, da prepreči prenos začetnih podražitev v širše in dolgotrajnejše inflacijske pritiske. Za dolgoročno odpornost gospodarstev pa bo po mnenju IMF potrebna celovita strategija, ki bo temeljila na treh stebrih: tehnološki in energetski raznolikosti, diverzifikaciji trgovine ter večjih rezervah ključnih dobrin.

  language

  slv

  published at

  2026-10-13T04:39:40

  source

  SiOL

  title

  IMF: Svetovno gospodarstvo je na preizkušnji

  url

  https://siol.net/novice/svet/imf-svetu-letos-napoveduje-31-odstotno-gospodarsko-rast-703815

source scope

analyzed source count

6

omitted articles

omitted source count

0

total source count

6