Slovenski strokovnjaki opozarjajo na naraščajočo odpornost bakterij na antibiotike 16.11.2026
Ob evropskem dnevu ozaveščanja o antibiotikih so slovenski strokovnjaki opozorili na zaskrbljujoč trend naraščanja odpornosti bakterij na protimikrobna zdravila. Čeprav se Slovenija uvršča med pet evropskih držav z najnižjo porabo antibiotikov, podatki kažejo na slabšanje stanja pri najtežjih okužbah, kar ogroža uspešnost zdravljenja, operacij in presaditev. Strokovnjaki poudarjajo nujnost premišljenega predpisovanja antibiotikov, saj se jih kar 90 odstotkov porabi zunaj bolnišnic. Poleg tega opozarjajo na izzive pri obvladovanju bolnišničnih okužb, kjer Slovenija beleži nadpovprečne stopnje, ter na regionalne razlike v predpisovanju zdravil. Za učinkovit boj proti odpornosti so ključni boljša infrastruktura, zadostno število kadra in dosledno preprečevanje okužb.
Infografika
Analiza trditev
| Trditev | Ključne razlike | STA | RTV Slovenija | 24ur | Delo | Dnevnik | Domovina | Žurnal24 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Nepotrebno predpisovanje antibiotikov za prehlad ali gripo povečuje odpornost bakterij. | RTV podpira; drugi delno ali molčijo; razlika v poudarku. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da nepotrebno predpisovanje vpliva na možnosti zdravljenja. | Delno: Omenjeno je preprečevanje nepotrebnega predpisovanja ob virusnih okužbah. | Delno: Članek omenja nepotrebno predpisovanje za prehlad/gripo v kontekstu ohranjanja učinkovitosti. | Delno: Članek navaja, da nepotrebno predpisovanje povečuje odpornost bakterij. | Delno: Omenja, da antibiotiki ne delujejo proti virusom in da pretirana uporaba prispeva k odpornosti. | Delno: Članek poudarja pomen premišljenega predpisovanja za ohranitev učinkovitosti. |
| Cilj EU je do leta 2030 zmanjšati porabo protimikrobnih zdravil in število okužb z odpornimi bakterijami. | Delo navaja 7-odstotni cilj, Dnevnik splošne cilje, drugi molčijo. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Delno: Članek navaja cilj zmanjšanja porabe protimikrobnih zdravil do leta 2030 za 7 odstotkov. | Da: Članek omenja cilje EU za leto 2030 glede porabe in okužb. | Delno: Omenja mednarodne cilje do leta 2030, ki jih države ne dosegajo dovolj hitro. | Ni omenjeno |
| Odporne bakterije se lahko širijo med ljudmi, živalmi in prek hrane v okolje. | Le Domovina izrecno potrdi širjenje; drugi molčijo ali le delno. | Ni omenjeno | Delno: Članek omenja prehajanje bakterij med bolnišničnim in domačim okoljem. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Članek izrecno navaja, da se lahko širijo med ljudmi, živalmi in v okolju. | Delno: Članek navaja, da bakterije prehajajo med bolnišničnim in zunanjim okoljem. |
| Slovenija si prizadeva do leta 2030 zmanjšati porabo antibiotikov za devet odstotkov v primerjavi z letom 2019. | RTV in 24ur potrjujeta 9 %, Delo navaja 7 %, drugi ne omenjajo. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da je to cilj Slovenije. | Da: Članek navaja ta cilj za leto 2030. | Delno: Članek navaja cilj zmanjšanja porabe za 7 odstotkov do leta 2030. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Okužbe z odpornimi bakterijami podaljšujejo hospitalizacije in ogrožajo uspeh operacij ter zdravljenja raka. | Nekateri viri posledice izrecno potrjujejo, drugi jih ne omenjajo. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da te okužbe podaljšujejo hospitalizacije in ogrožajo uspeh. | Da: Članek izrecno navaja te posledice za bolnike. | Delno: Omenja pomen ohranjanja učinkovitosti za uspeh operacij, presaditev in zdravljenja raka. | Ni omenjeno | Da: Članek potrjuje, da odpornost povečuje tveganja pri posegih in zdravljenju raka. | Da: Članek omenja večmesečne hospitalizacije in slabše izide pri operacijah. |
| Slovenija se uvršča med pet evropskih držav z najnižjo porabo antibiotikov. | Pet virov podpira, dva ne omenjata; brez zanikanja. | Da: Članek navaja, da se Slovenija uvršča med pet držav z najnižjo porabo. | Da: Članek navaja, da se Slovenija uvršča med pet držav z najnižjo porabo. | Da: Članek navaja, da to Slovenijo uvršča med pet držav z najnižjo porabo. | Da: Članek navaja, da poraba Slovenijo uvršča med pet držav z najnižjo porabo. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da je Slovenija med petimi državami z najnižjo porabo. |
| Odpornost bakterij na antibiotike narašča in predstavlja resno grožnjo sodobni medicini. | Pet virov podpira, dva ne omenita; razlika je v poudarku. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da odpornost narašča in omejuje razvoj medicine. | Da: Članek potrjuje naraščanje odpornosti in grožnjo sodobni medicini. | Ni omenjeno | Da: Članek navaja, da je odpornost ena največjih groženj javnemu zdravju. | Da: Članek navaja, da je to ena največjih groženj sodobni medicini. | Da: Članek potrjuje naraščanje odpornosti in vpliv na sodobno medicino. |
| V Sloveniji obstajajo izrazite razlike v predpisovanju antibiotikov med vzhodnimi in zahodnimi regijami. | Štirje viri podpirajo, trije ne omenjajo; poudarek se razlikuje. | Ni omenjeno | Da: Članek potrjuje razlike med vzhodnimi in zahodnimi regijami. | Da: Članek potrjuje izrazite razlike med regijami. | Da: Naslov in besedilo potrjujeta razlike v predpisovanju znotraj regij. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Članek izpostavlja razlike med osrednjeslovensko in pomursko regijo. |
| Približno 90 odstotkov vseh antibiotikov se porabi zunaj bolnišničnega okolja. | Trije viri trditev podpirajo, trije je ne omenjajo; nihče ne oporeka. | Ni omenjeno | Da: Članek izrecno navaja, da se zunaj bolnišnic porabi približno 90 odstotkov. | Da: Članek navaja, da se zunaj bolnišnic porabi okoli 90 odstotkov. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Beović navaja, da se 90 odstotkov antibiotikov porabi zunaj bolnišnic. |
| Število okužb s superbakterijo Klebsiella pneumoniae se je v Evropi med letoma 2019 in 2025 povečalo za 72 odstotkov. | Le Dnevnik navaja 72-odstotno rast; drugi viri tega ne omenjajo. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Članek navaja 72-odstotno povečanje okužb krvi s to bakterijo. | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Zaradi odpornosti proti protimikrobnim zdravilom v EU, na Islandiji in Norveškem letno umre približno 35.000 ljudi. | Le Dnevnik navaja število, drugi viri teme ne omenjajo. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Članek navaja točno to število smrtnih žrtev na navedenih območjih. | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Raziskava v reviji The Lancet napoveduje, da bi odpornost bakterij do leta 2050 lahko povzročila več kot 39 milijonov smrti. | Le Domovina omenja projekcijo; ostali viri jo v celoti izpuščajo. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Da: Članek navaja to projekcijo raziskave iz revije The Lancet. | Ni omenjeno |
claims
- Nepotrebno predpisovanje antibiotikov za prehlad ali gripo povečuje odpornost bakterij.
- Cilj EU je do leta 2030 zmanjšati porabo protimikrobnih zdravil in število okužb z odpornimi bakterijami.
- Odporne bakterije se lahko širijo med ljudmi, živalmi in prek hrane v okolje.
- Slovenija si prizadeva do leta 2030 zmanjšati porabo antibiotikov za devet odstotkov v primerjavi z letom 2019.
- Okužbe z odpornimi bakterijami podaljšujejo hospitalizacije in ogrožajo uspeh operacij ter zdravljenja raka.
- Slovenija se uvršča med pet evropskih držav z najnižjo porabo antibiotikov.
- Odpornost bakterij na antibiotike narašča in predstavlja resno grožnjo sodobni medicini.
- V Sloveniji obstajajo izrazite razlike v predpisovanju antibiotikov med vzhodnimi in zahodnimi regijami.
- Približno 90 odstotkov vseh antibiotikov se porabi zunaj bolnišničnega okolja.
- Število okužb s superbakterijo Klebsiella pneumoniae se je v Evropi med letoma 2019 in 2025 povečalo za 72 odstotkov.
- Zaradi odpornosti proti protimikrobnim zdravilom v EU, na Islandiji in Norveškem letno umre približno 35.000 ljudi.
- Raziskava v reviji The Lancet napoveduje, da bi odpornost bakterij do leta 2050 lahko povzročila več kot 39 milijonov smrti.
key differences
- Cilj EU je do leta 2030 zmanjšati porabo protimikrobnih zdravil in število okužb z odpornimi bakterijami.
- Delo navaja 7-odstotni cilj, Dnevnik splošne cilje, drugi molčijo.
- Nepotrebno predpisovanje antibiotikov za prehlad ali gripo povečuje odpornost bakterij.
- RTV podpira; drugi delno ali molčijo; razlika v poudarku.
- Odporne bakterije se lahko širijo med ljudmi, živalmi in prek hrane v okolje.
- Le Domovina izrecno potrdi širjenje; drugi molčijo ali le delno.
- Odpornost bakterij na antibiotike narašča in predstavlja resno grožnjo sodobni medicini.
- Pet virov podpira, dva ne omenita; razlika je v poudarku.
- Okužbe z odpornimi bakterijami podaljšujejo hospitalizacije in ogrožajo uspeh operacij ter zdravljenja raka.
- Nekateri viri posledice izrecno potrjujejo, drugi jih ne omenjajo.
- Približno 90 odstotkov vseh antibiotikov se porabi zunaj bolnišničnega okolja.
- Trije viri trditev podpirajo, trije je ne omenjajo; nihče ne oporeka.
- Raziskava v reviji The Lancet napoveduje, da bi odpornost bakterij do leta 2050 lahko povzročila več kot 39 milijonov smrti.
- Le Domovina omenja projekcijo; ostali viri jo v celoti izpuščajo.
- Slovenija se uvršča med pet evropskih držav z najnižjo porabo antibiotikov.
- Pet virov podpira, dva ne omenjata; brez zanikanja.
- Slovenija si prizadeva do leta 2030 zmanjšati porabo antibiotikov za devet odstotkov v primerjavi z letom 2019.
- RTV in 24ur potrjujeta 9 %, Delo navaja 7 %, drugi ne omenjajo.
- V Sloveniji obstajajo izrazite razlike v predpisovanju antibiotikov med vzhodnimi in zahodnimi regijami.
- Štirje viri podpirajo, trije ne omenjajo; poudarek se razlikuje.
- Zaradi odpornosti proti protimikrobnim zdravilom v EU, na Islandiji in Norveškem letno umre približno 35.000 ljudi.
- Le Dnevnik navaja število, drugi viri teme ne omenjajo.
- Število okužb s superbakterijo Klebsiella pneumoniae se je v Evropi med letoma 2019 in 2025 povečalo za 72 odstotkov.
- Le Dnevnik navaja 72-odstotno rast; drugi viri tega ne omenjajo.
source analyses
- 24ur
- Cilj EU je do leta 2030 zmanjšati porabo protimikrobnih zdravil in število okužb z odpornimi bakterijami.
- Ni omenjeno
- Nepotrebno predpisovanje antibiotikov za prehlad ali gripo povečuje odpornost bakterij.
- Delno: Omenjeno je preprečevanje nepotrebnega predpisovanja ob virusnih okužbah.
- Odporne bakterije se lahko širijo med ljudmi, živalmi in prek hrane v okolje.
- Ni omenjeno
- Odpornost bakterij na antibiotike narašča in predstavlja resno grožnjo sodobni medicini.
- Da: Članek potrjuje naraščanje odpornosti in grožnjo sodobni medicini.
- Okužbe z odpornimi bakterijami podaljšujejo hospitalizacije in ogrožajo uspeh operacij ter zdravljenja raka.
- Da: Članek izrecno navaja te posledice za bolnike.
- Približno 90 odstotkov vseh antibiotikov se porabi zunaj bolnišničnega okolja.
- Da: Članek navaja, da se zunaj bolnišnic porabi okoli 90 odstotkov.
- Raziskava v reviji The Lancet napoveduje, da bi odpornost bakterij do leta 2050 lahko povzročila več kot 39 milijonov smrti.
- Ni omenjeno
- Slovenija se uvršča med pet evropskih držav z najnižjo porabo antibiotikov.
- Da: Članek navaja, da to Slovenijo uvršča med pet držav z najnižjo porabo.
- Slovenija si prizadeva do leta 2030 zmanjšati porabo antibiotikov za devet odstotkov v primerjavi z letom 2019.
- Da: Članek navaja ta cilj za leto 2030.
- V Sloveniji obstajajo izrazite razlike v predpisovanju antibiotikov med vzhodnimi in zahodnimi regijami.
- Da: Članek potrjuje izrazite razlike med regijami.
- Zaradi odpornosti proti protimikrobnim zdravilom v EU, na Islandiji in Norveškem letno umre približno 35.000 ljudi.
- Ni omenjeno
- Število okužb s superbakterijo Klebsiella pneumoniae se je v Evropi med letoma 2019 in 2025 povečalo za 72 odstotkov.
- Ni omenjeno
- Delo
- Cilj EU je do leta 2030 zmanjšati porabo protimikrobnih zdravil in število okužb z odpornimi bakterijami.
- Delno: Članek navaja cilj zmanjšanja porabe protimikrobnih zdravil do leta 2030 za 7 odstotkov.
- Nepotrebno predpisovanje antibiotikov za prehlad ali gripo povečuje odpornost bakterij.
- Delno: Članek omenja nepotrebno predpisovanje za prehlad/gripo v kontekstu ohranjanja učinkovitosti.
- Odporne bakterije se lahko širijo med ljudmi, živalmi in prek hrane v okolje.
- Ni omenjeno
- Odpornost bakterij na antibiotike narašča in predstavlja resno grožnjo sodobni medicini.
- Ni omenjeno
- Okužbe z odpornimi bakterijami podaljšujejo hospitalizacije in ogrožajo uspeh operacij ter zdravljenja raka.
- Delno: Omenja pomen ohranjanja učinkovitosti za uspeh operacij, presaditev in zdravljenja raka.
- Približno 90 odstotkov vseh antibiotikov se porabi zunaj bolnišničnega okolja.
- Ni omenjeno
- Raziskava v reviji The Lancet napoveduje, da bi odpornost bakterij do leta 2050 lahko povzročila več kot 39 milijonov smrti.
- Ni omenjeno
- Slovenija se uvršča med pet evropskih držav z najnižjo porabo antibiotikov.
- Da: Članek navaja, da poraba Slovenijo uvršča med pet držav z najnižjo porabo.
- Slovenija si prizadeva do leta 2030 zmanjšati porabo antibiotikov za devet odstotkov v primerjavi z letom 2019.
- Delno: Članek navaja cilj zmanjšanja porabe za 7 odstotkov do leta 2030.
- V Sloveniji obstajajo izrazite razlike v predpisovanju antibiotikov med vzhodnimi in zahodnimi regijami.
- Da: Naslov in besedilo potrjujeta razlike v predpisovanju znotraj regij.
- Zaradi odpornosti proti protimikrobnim zdravilom v EU, na Islandiji in Norveškem letno umre približno 35.000 ljudi.
- Ni omenjeno
- Število okužb s superbakterijo Klebsiella pneumoniae se je v Evropi med letoma 2019 in 2025 povečalo za 72 odstotkov.
- Ni omenjeno
- Dnevnik
- Cilj EU je do leta 2030 zmanjšati porabo protimikrobnih zdravil in število okužb z odpornimi bakterijami.
- Da: Članek omenja cilje EU za leto 2030 glede porabe in okužb.
- Nepotrebno predpisovanje antibiotikov za prehlad ali gripo povečuje odpornost bakterij.
- Delno: Članek navaja, da nepotrebno predpisovanje povečuje odpornost bakterij.
- Odporne bakterije se lahko širijo med ljudmi, živalmi in prek hrane v okolje.
- Ni omenjeno
- Odpornost bakterij na antibiotike narašča in predstavlja resno grožnjo sodobni medicini.
- Da: Članek navaja, da je odpornost ena največjih groženj javnemu zdravju.
- Okužbe z odpornimi bakterijami podaljšujejo hospitalizacije in ogrožajo uspeh operacij ter zdravljenja raka.
- Ni omenjeno
- Približno 90 odstotkov vseh antibiotikov se porabi zunaj bolnišničnega okolja.
- Ni omenjeno
- Raziskava v reviji The Lancet napoveduje, da bi odpornost bakterij do leta 2050 lahko povzročila več kot 39 milijonov smrti.
- Ni omenjeno
- Slovenija se uvršča med pet evropskih držav z najnižjo porabo antibiotikov.
- Ni omenjeno
- Slovenija si prizadeva do leta 2030 zmanjšati porabo antibiotikov za devet odstotkov v primerjavi z letom 2019.
- Ni omenjeno
- V Sloveniji obstajajo izrazite razlike v predpisovanju antibiotikov med vzhodnimi in zahodnimi regijami.
- Ni omenjeno
- Zaradi odpornosti proti protimikrobnim zdravilom v EU, na Islandiji in Norveškem letno umre približno 35.000 ljudi.
- Da: Članek navaja točno to število smrtnih žrtev na navedenih območjih.
- Število okužb s superbakterijo Klebsiella pneumoniae se je v Evropi med letoma 2019 in 2025 povečalo za 72 odstotkov.
- Da: Članek navaja 72-odstotno povečanje okužb krvi s to bakterijo.
- Domovina
- Cilj EU je do leta 2030 zmanjšati porabo protimikrobnih zdravil in število okužb z odpornimi bakterijami.
- Delno: Omenja mednarodne cilje do leta 2030, ki jih države ne dosegajo dovolj hitro.
- Nepotrebno predpisovanje antibiotikov za prehlad ali gripo povečuje odpornost bakterij.
- Delno: Omenja, da antibiotiki ne delujejo proti virusom in da pretirana uporaba prispeva k odpornosti.
- Odporne bakterije se lahko širijo med ljudmi, živalmi in prek hrane v okolje.
- Da: Članek izrecno navaja, da se lahko širijo med ljudmi, živalmi in v okolju.
- Odpornost bakterij na antibiotike narašča in predstavlja resno grožnjo sodobni medicini.
- Da: Članek navaja, da je to ena največjih groženj sodobni medicini.
- Okužbe z odpornimi bakterijami podaljšujejo hospitalizacije in ogrožajo uspeh operacij ter zdravljenja raka.
- Da: Članek potrjuje, da odpornost povečuje tveganja pri posegih in zdravljenju raka.
- Približno 90 odstotkov vseh antibiotikov se porabi zunaj bolnišničnega okolja.
- Ni omenjeno
- Raziskava v reviji The Lancet napoveduje, da bi odpornost bakterij do leta 2050 lahko povzročila več kot 39 milijonov smrti.
- Da: Članek navaja to projekcijo raziskave iz revije The Lancet.
- Slovenija se uvršča med pet evropskih držav z najnižjo porabo antibiotikov.
- Ni omenjeno
- Slovenija si prizadeva do leta 2030 zmanjšati porabo antibiotikov za devet odstotkov v primerjavi z letom 2019.
- Ni omenjeno
- V Sloveniji obstajajo izrazite razlike v predpisovanju antibiotikov med vzhodnimi in zahodnimi regijami.
- Ni omenjeno
- Zaradi odpornosti proti protimikrobnim zdravilom v EU, na Islandiji in Norveškem letno umre približno 35.000 ljudi.
- Ni omenjeno
- Število okužb s superbakterijo Klebsiella pneumoniae se je v Evropi med letoma 2019 in 2025 povečalo za 72 odstotkov.
- Ni omenjeno
- RTV Slovenija
- Cilj EU je do leta 2030 zmanjšati porabo protimikrobnih zdravil in število okužb z odpornimi bakterijami.
- Ni omenjeno
- Nepotrebno predpisovanje antibiotikov za prehlad ali gripo povečuje odpornost bakterij.
- Da: Članek navaja, da nepotrebno predpisovanje vpliva na možnosti zdravljenja.
- Odporne bakterije se lahko širijo med ljudmi, živalmi in prek hrane v okolje.
- Delno: Članek omenja prehajanje bakterij med bolnišničnim in domačim okoljem.
- Odpornost bakterij na antibiotike narašča in predstavlja resno grožnjo sodobni medicini.
- Da: Članek navaja, da odpornost narašča in omejuje razvoj medicine.
- Okužbe z odpornimi bakterijami podaljšujejo hospitalizacije in ogrožajo uspeh operacij ter zdravljenja raka.
- Da: Članek navaja, da te okužbe podaljšujejo hospitalizacije in ogrožajo uspeh.
- Približno 90 odstotkov vseh antibiotikov se porabi zunaj bolnišničnega okolja.
- Da: Članek izrecno navaja, da se zunaj bolnišnic porabi približno 90 odstotkov.
- Raziskava v reviji The Lancet napoveduje, da bi odpornost bakterij do leta 2050 lahko povzročila več kot 39 milijonov smrti.
- Ni omenjeno
- Slovenija se uvršča med pet evropskih držav z najnižjo porabo antibiotikov.
- Da: Članek navaja, da se Slovenija uvršča med pet držav z najnižjo porabo.
- Slovenija si prizadeva do leta 2030 zmanjšati porabo antibiotikov za devet odstotkov v primerjavi z letom 2019.
- Da: Članek navaja, da je to cilj Slovenije.
- V Sloveniji obstajajo izrazite razlike v predpisovanju antibiotikov med vzhodnimi in zahodnimi regijami.
- Da: Članek potrjuje razlike med vzhodnimi in zahodnimi regijami.
- Zaradi odpornosti proti protimikrobnim zdravilom v EU, na Islandiji in Norveškem letno umre približno 35.000 ljudi.
- Ni omenjeno
- Število okužb s superbakterijo Klebsiella pneumoniae se je v Evropi med letoma 2019 in 2025 povečalo za 72 odstotkov.
- Ni omenjeno
- STA
- Cilj EU je do leta 2030 zmanjšati porabo protimikrobnih zdravil in število okužb z odpornimi bakterijami.
- Ni omenjeno
- Nepotrebno predpisovanje antibiotikov za prehlad ali gripo povečuje odpornost bakterij.
- Ni omenjeno
- Odporne bakterije se lahko širijo med ljudmi, živalmi in prek hrane v okolje.
- Ni omenjeno
- Odpornost bakterij na antibiotike narašča in predstavlja resno grožnjo sodobni medicini.
- Ni omenjeno
- Okužbe z odpornimi bakterijami podaljšujejo hospitalizacije in ogrožajo uspeh operacij ter zdravljenja raka.
- Ni omenjeno
- Približno 90 odstotkov vseh antibiotikov se porabi zunaj bolnišničnega okolja.
- Ni omenjeno
- Raziskava v reviji The Lancet napoveduje, da bi odpornost bakterij do leta 2050 lahko povzročila več kot 39 milijonov smrti.
- Ni omenjeno
- Slovenija se uvršča med pet evropskih držav z najnižjo porabo antibiotikov.
- Da: Članek navaja, da se Slovenija uvršča med pet držav z najnižjo porabo.
- Slovenija si prizadeva do leta 2030 zmanjšati porabo antibiotikov za devet odstotkov v primerjavi z letom 2019.
- Ni omenjeno
- V Sloveniji obstajajo izrazite razlike v predpisovanju antibiotikov med vzhodnimi in zahodnimi regijami.
- Ni omenjeno
- Zaradi odpornosti proti protimikrobnim zdravilom v EU, na Islandiji in Norveškem letno umre približno 35.000 ljudi.
- Ni omenjeno
- Število okužb s superbakterijo Klebsiella pneumoniae se je v Evropi med letoma 2019 in 2025 povečalo za 72 odstotkov.
- Ni omenjeno
- Žurnal24
- Cilj EU je do leta 2030 zmanjšati porabo protimikrobnih zdravil in število okužb z odpornimi bakterijami.
- Ni omenjeno
- Nepotrebno predpisovanje antibiotikov za prehlad ali gripo povečuje odpornost bakterij.
- Delno: Članek poudarja pomen premišljenega predpisovanja za ohranitev učinkovitosti.
- Odporne bakterije se lahko širijo med ljudmi, živalmi in prek hrane v okolje.
- Delno: Članek navaja, da bakterije prehajajo med bolnišničnim in zunanjim okoljem.
- Odpornost bakterij na antibiotike narašča in predstavlja resno grožnjo sodobni medicini.
- Da: Članek potrjuje naraščanje odpornosti in vpliv na sodobno medicino.
- Okužbe z odpornimi bakterijami podaljšujejo hospitalizacije in ogrožajo uspeh operacij ter zdravljenja raka.
- Da: Članek omenja večmesečne hospitalizacije in slabše izide pri operacijah.
- Približno 90 odstotkov vseh antibiotikov se porabi zunaj bolnišničnega okolja.
- Da: Beović navaja, da se 90 odstotkov antibiotikov porabi zunaj bolnišnic.
- Raziskava v reviji The Lancet napoveduje, da bi odpornost bakterij do leta 2050 lahko povzročila več kot 39 milijonov smrti.
- Ni omenjeno
- Slovenija se uvršča med pet evropskih držav z najnižjo porabo antibiotikov.
- Da: Članek navaja, da je Slovenija med petimi državami z najnižjo porabo.
- Slovenija si prizadeva do leta 2030 zmanjšati porabo antibiotikov za devet odstotkov v primerjavi z letom 2019.
- Ni omenjeno
- V Sloveniji obstajajo izrazite razlike v predpisovanju antibiotikov med vzhodnimi in zahodnimi regijami.
- Da: Članek izpostavlja razlike med osrednjeslovensko in pomursko regijo.
- Zaradi odpornosti proti protimikrobnim zdravilom v EU, na Islandiji in Norveškem letno umre približno 35.000 ljudi.
- Ni omenjeno
- Število okužb s superbakterijo Klebsiella pneumoniae se je v Evropi med letoma 2019 in 2025 povečalo za 72 odstotkov.
- Ni omenjeno
Analiza sentimenta
| Entiteta | Ključne razlike | STA | RTV Slovenija | 24ur | Delo | Dnevnik | Domovina | Žurnal24 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Evropska unija | Vsi navedeni viri so nevtralni; dva vira entitete sploh ne omenjata. | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjena kot referenca za povprečje porabe | Nevtralno: omenjena kot referenca za primerjavo porabe | Nevtralno: omenjena kot referenca za povprečno porabo antibiotikov | Not Mentioned | Nevtralno: omenjena v zvezi z zakonodajo o antibiotikih in podatki nadzora | Nevtralno: omenjena kot referenčni okvir za primerjavo porabe |
| Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) | Večina virov entitete ne omenja; omenjajoči so zgolj nevtralni, brez vrednotenja. | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjen kot delovno mesto govorcev, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjen kot ustanova, kjer dela Simonović | Ni omenjeno | Not Mentioned | Nevtralno: omenjen kot spremljevalec odpornosti pri invazivnih okužbah prek EARS-Net | Nevtralno: omenjen kot vir podatkov o porabi antibiotikov |
| Bojana Beović | Večina virov entitete ne omenja; trije jo navajajo nevtralno kot strokovnjakinjo. | Ni omenjeno | Nevtralno: citirana kot strokovnjakinja, brez meta-vrednotenja | Nevtralno: citirana kot strokovnjakinja, brez meta-vrednotenja | Ni omenjeno | Not Mentioned | Ni omenjeno | Nevtralno: citirana kot strokovnjakinja, brez meta-vrednotenja |
| Zoran Simonović | Večina virov ga ne omenja; trije nevtralno citirajo podatke. | Ni omenjeno | Nevtralno: predstavil podatke, brez vrednotenja | Nevtralno: citiran s podatki, brez vrednotenja | Ni omenjeno | Not Mentioned | Ni omenjeno | Nevtralno: citiran kot strokovnjak NIJZ, brez meta-vrednotenja |
| Zdravniška zbornica Slovenije | Večina virov entitete ne omenja; trije jo omenjajo nevtralno, a z različnimi poudarki. | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjena kot vir opozorila, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjena le kot funkcija Beovićeve | Nevtralno: omenjena kot organizator opozorila strokovnjakov | Not Mentioned | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) | Večina virov organizacije ne omenja; le 24ur in Domovina jo navajata nevtralno. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Nevtralno: povzeto opozorilo WHO brez vrednotenja | Ni omenjeno | Not Mentioned | Nevtralno: večkrat citirana glede opozoril in analiz, brez meta-vrednotenja | Ni omenjeno |
| Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije | Le dva vira omenjata entiteto, oba nevtralno; ostali molčijo. | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjeno v zvezi s komisijama, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjeno le v zvezi s komisijo | Ni omenjeno | Not Mentioned | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Komisija za smotrno rabo antibiotikov | Le RTV in 24ur jo omenjata nevtralno, ostali je ne omenjajo. | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjena kot funkcija Beovićeve, brez vrednotenja | Nevtralno: omenjena le kot funkcija Beovićeve | Ni omenjeno | Not Mentioned | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
| Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) | Le Domovina omenja ECDC, nevtralno kot soavtorja opozorila. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Not Mentioned | Nevtralno: citiran kot soavtor opozorila o odpornosti bakterij, prenašanih s hrano | Ni omenjeno |
| Klebsiella pneumoniae | Le Domovina jo omenja, in sicer negativno; drugi viri molčijo. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Not Mentioned | Negativno: opisana kot posebej problematična bakterija z izrazitim porastom odpornih primerov | Ni omenjeno |
| Infekcijska klinika UKC Ljubljana | Le en vir jo omenja, in sicer nevtralno kot delovno mesto. | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Not Mentioned | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjena kot ustanova zaposlitve Beovićeve |
| EU-JAMRAI 2 | Le en vir omenja entiteto, in sicer nevtralno; drugi je ne. | Ni omenjeno | Nevtralno: omenjen kot projekt, brez vrednotenja | Ni omenjeno | Ni omenjeno | Not Mentioned | Ni omenjeno | Ni omenjeno |
entities
- Evropska unija
- Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)
- Bojana Beović
- Zoran Simonović
- Zdravniška zbornica Slovenije
- Svetovna zdravstvena organizacija (WHO)
- Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije
- Komisija za smotrno rabo antibiotikov
- Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC)
- Klebsiella pneumoniae
- Infekcijska klinika UKC Ljubljana
- EU-JAMRAI 2
key differences
- Bojana Beović
- Večina virov entitete ne omenja; trije jo navajajo nevtralno kot strokovnjakinjo.
- EU-JAMRAI 2
- Le en vir omenja entiteto, in sicer nevtralno; drugi je ne.
- Evropska unija
- Vsi navedeni viri so nevtralni; dva vira entitete sploh ne omenjata.
- Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC)
- Le Domovina omenja ECDC, nevtralno kot soavtorja opozorila.
- Infekcijska klinika UKC Ljubljana
- Le en vir jo omenja, in sicer nevtralno kot delovno mesto.
- Klebsiella pneumoniae
- Le Domovina jo omenja, in sicer negativno; drugi viri molčijo.
- Komisija za smotrno rabo antibiotikov
- Le RTV in 24ur jo omenjata nevtralno, ostali je ne omenjajo.
- Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije
- Le dva vira omenjata entiteto, oba nevtralno; ostali molčijo.
- Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)
- Večina virov entitete ne omenja; omenjajoči so zgolj nevtralni, brez vrednotenja.
- Svetovna zdravstvena organizacija (WHO)
- Večina virov organizacije ne omenja; le 24ur in Domovina jo navajata nevtralno.
- Zdravniška zbornica Slovenije
- Večina virov entitete ne omenja; trije jo omenjajo nevtralno, a z različnimi poudarki.
- Zoran Simonović
- Večina virov ga ne omenja; trije nevtralno citirajo podatke.
source analyses
- 24ur
- Bojana Beović
- Nevtralno: citirana kot strokovnjakinja, brez meta-vrednotenja
- EU-JAMRAI 2
- Ni omenjeno
- Evropska unija
- Nevtralno: omenjena kot referenca za primerjavo porabe
- Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC)
- Ni omenjeno
- Infekcijska klinika UKC Ljubljana
- Ni omenjeno
- Klebsiella pneumoniae
- Ni omenjeno
- Komisija za smotrno rabo antibiotikov
- Nevtralno: omenjena le kot funkcija Beovićeve
- Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije
- Nevtralno: omenjeno le v zvezi s komisijo
- Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)
- Nevtralno: omenjen kot ustanova, kjer dela Simonović
- Svetovna zdravstvena organizacija (WHO)
- Nevtralno: povzeto opozorilo WHO brez vrednotenja
- Zdravniška zbornica Slovenije
- Nevtralno: omenjena le kot funkcija Beovićeve
- Zoran Simonović
- Nevtralno: citiran s podatki, brez vrednotenja
- Delo
- Bojana Beović
- Ni omenjeno
- EU-JAMRAI 2
- Ni omenjeno
- Evropska unija
- Nevtralno: omenjena kot referenca za povprečno porabo antibiotikov
- Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC)
- Ni omenjeno
- Infekcijska klinika UKC Ljubljana
- Ni omenjeno
- Klebsiella pneumoniae
- Ni omenjeno
- Komisija za smotrno rabo antibiotikov
- Ni omenjeno
- Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije
- Ni omenjeno
- Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)
- Ni omenjeno
- Svetovna zdravstvena organizacija (WHO)
- Ni omenjeno
- Zdravniška zbornica Slovenije
- Nevtralno: omenjena kot organizator opozorila strokovnjakov
- Zoran Simonović
- Ni omenjeno
- Dnevnik
- Domovina
- Bojana Beović
- Ni omenjeno
- EU-JAMRAI 2
- Ni omenjeno
- Evropska unija
- Nevtralno: omenjena v zvezi z zakonodajo o antibiotikih in podatki nadzora
- Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC)
- Nevtralno: citiran kot soavtor opozorila o odpornosti bakterij, prenašanih s hrano
- Infekcijska klinika UKC Ljubljana
- Ni omenjeno
- Klebsiella pneumoniae
- Negativno: opisana kot posebej problematična bakterija z izrazitim porastom odpornih primerov
- Komisija za smotrno rabo antibiotikov
- Ni omenjeno
- Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije
- Ni omenjeno
- Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)
- Nevtralno: omenjen kot spremljevalec odpornosti pri invazivnih okužbah prek EARS-Net
- Svetovna zdravstvena organizacija (WHO)
- Nevtralno: večkrat citirana glede opozoril in analiz, brez meta-vrednotenja
- Zdravniška zbornica Slovenije
- Ni omenjeno
- Zoran Simonović
- Ni omenjeno
- RTV Slovenija
- Bojana Beović
- Nevtralno: citirana kot strokovnjakinja, brez meta-vrednotenja
- EU-JAMRAI 2
- Nevtralno: omenjen kot projekt, brez vrednotenja
- Evropska unija
- Nevtralno: omenjena kot referenca za povprečje porabe
- Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC)
- Ni omenjeno
- Infekcijska klinika UKC Ljubljana
- Ni omenjeno
- Klebsiella pneumoniae
- Ni omenjeno
- Komisija za smotrno rabo antibiotikov
- Nevtralno: omenjena kot funkcija Beovićeve, brez vrednotenja
- Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije
- Nevtralno: omenjeno v zvezi s komisijama, brez vrednotenja
- Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)
- Nevtralno: omenjen kot delovno mesto govorcev, brez vrednotenja
- Svetovna zdravstvena organizacija (WHO)
- Ni omenjeno
- Zdravniška zbornica Slovenije
- Nevtralno: omenjena kot vir opozorila, brez vrednotenja
- Zoran Simonović
- Nevtralno: predstavil podatke, brez vrednotenja
- STA
- Bojana Beović
- Ni omenjeno
- EU-JAMRAI 2
- Ni omenjeno
- Evropska unija
- Ni omenjeno
- Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC)
- Ni omenjeno
- Infekcijska klinika UKC Ljubljana
- Ni omenjeno
- Klebsiella pneumoniae
- Ni omenjeno
- Komisija za smotrno rabo antibiotikov
- Ni omenjeno
- Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije
- Ni omenjeno
- Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)
- Ni omenjeno
- Svetovna zdravstvena organizacija (WHO)
- Ni omenjeno
- Zdravniška zbornica Slovenije
- Ni omenjeno
- Zoran Simonović
- Ni omenjeno
- Žurnal24
- Bojana Beović
- Nevtralno: citirana kot strokovnjakinja, brez meta-vrednotenja
- EU-JAMRAI 2
- Ni omenjeno
- Evropska unija
- Nevtralno: omenjena kot referenčni okvir za primerjavo porabe
- Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC)
- Ni omenjeno
- Infekcijska klinika UKC Ljubljana
- Nevtralno: omenjena kot ustanova zaposlitve Beovićeve
- Klebsiella pneumoniae
- Ni omenjeno
- Komisija za smotrno rabo antibiotikov
- Ni omenjeno
- Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije
- Ni omenjeno
- Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)
- Nevtralno: omenjen kot vir podatkov o porabi antibiotikov
- Svetovna zdravstvena organizacija (WHO)
- Ni omenjeno
- Zdravniška zbornica Slovenije
- Ni omenjeno
- Zoran Simonović
- Nevtralno: citiran kot strokovnjak NIJZ, brez meta-vrednotenja
Scenariji
- scenarios
- description
- NIJZ skupaj z Zdravniško zbornico in Komisijo za smotrno rabo antibiotikov pripravi konkretne smernice za zmanjšanje razlik med vzhodom in zahodom Slovenije, vključno s cilji za posamezne regije in rednim spremljanjem predpisovanja. Zdravniki v vzhodnih regijah dobijo dodatna izobraževanja o smotrni rabi antibiotikov pri okužbah dihal.
- plausibility
- realistic
- time horizon
- mid
- title
- NIJZ in zbornica objavita regionalne smernice za predpisovanje
- valence
- positive
- description
- Kljub ozaveščanju se skupna poraba antibiotikov v letu 2026 v primerjavi z letom 2025 bistveno ne spremeni, saj upad v nekaterih regijah izniči povečanje v drugih. NIJZ poroča o približno enaki ravni definiranih dnevnih odmerkov, medregijske razlike pa ostanejo nespremenjene.
- plausibility
- realistic
- time horizon
- mid
- title
- Poraba antibiotikov v Sloveniji ostane stabilna
- valence
- neutral
- description
- ECDC in NIJZ v naslednjem poročilu zabeležita nadaljnje povečanje števila invazivnih izolatov klebsiele pneumoniae, odpornih proti karbapenemom, tudi v slovenskih bolnišnicah. To oteži zdravljenje najtežjih bolnišničnih okužb in podaljša hospitalizacije, kar potrdijo tudi klinike UKC Ljubljana in Maribor.
- plausibility
- realistic
- time horizon
- mid
- title
- Odpornost proti karbapenemom v Sloveniji dodatno naraste
- valence
- negative
- description
- Zdravniška zbornica in NIJZ v sodelovanju z zdravstvenimi domovi v vzhodni Sloveniji izvedeta pilotni projekt z avtomatskimi opomniki v informacijskih sistemih in povratnimi informacijami o predpisovanju. Po šestih mesecih se predpisovanje antibiotikov vključenih ambulantah zmanjša za več kot 10 odstotkov.
- plausibility
- plausible
- time horizon
- mid
- title
- Pilotni projekt za zmanjšanje predpisovanja v vzhodni Sloveniji uspe
- valence
- positive
- description
- Projekt EU-JAMRAI 2, ki ga na NIJZ vodi Zoran Simonović, prispeva k izmenjavi dobrih praks in podatkov, vendar konkretni učinki na slovensko predpisovanje ostanejo omejeni. Nekatere bolnišnice uvedejo strožje protokole, druge pa ne, zato se celokupna slika bistveno ne izboljša.
- plausibility
- plausible
- time horizon
- long
- title
- EU-JAMRAI 2 prinese le delne rezultate v Sloveniji
- valence
- neutral
- description
- V eni od večjih slovenskih bolnišnic pride do izbruha okužbe s sevom klebsiele pneumoniae, odpornim proti več skupinam antibiotikov, kar privede do zaprtja oddelka in dodatnih ukrepov. Dogodek sproži javno razpravo o kadrovskih in prostorskih pogojih za preprečevanje okužb, ki jih omenja Bojana Beović.
- plausibility
- plausible
- time horizon
- short
- title
- Izbruh okužbe s klebsielo v slovenski bolnišnici
- valence
- negative
- description
- Zaradi kombinacije ozaveščanja, izboljšanega preprečevanja okužb in uspešnih regionalnih ukrepov Slovenija že pred letom 2030 doseže devetodstotno zmanjšanje porabe antibiotikov glede na leto 2019. NIJZ to potrdi z letnimi podatki, kar Slovenijo utrdi med vodilnimi državami EU.
- plausibility
- speculative
- time horizon
- long
- title
- Slovenija doseže cilj zmanjšanja porabe do leta 2030 predčasno
- valence
- positive
- description
- Evropska agencija za zdravila odobri nov antibiotik za okužbe z večkrat odpornimi bakterijami, ki pa je v Sloveniji sprva na voljo le v največjih bolnišnicah in pod strogimi pogoji. Dostopnost ostane omejena, zato bistveno ne spremeni nacionalne slike odpornosti, a omogoči zdravljenje nekaj najtežjih primerov.
- plausibility
- speculative
- time horizon
- long
- title
- Novi rezervni antibiotik pride v omejeno uporabo
- valence
- neutral
- description
- Raziskava, ki jo izvedejo NIJZ, Veterinarska fakulteta in uprava za varno hrano, potrdi širjenje genov za odpornost proti kritično pomembnim antibiotikom prek prehranske verige in okolja. To sproži razpravo o omejevanju uporabe antibiotikov v živinoreji, vendar konkretni ukrepi ostanejo nejasni.
- plausibility
- speculative
- time horizon
- long
- title
- Odpornost se razširi iz živinoreje v širšo populacijo
- valence
- negative
Viri
- articles
- article order
- 6
- body
- Ljubljana, 18. novembra (STA) Slovenija se uvršča med pet evropskih držav z najnižjo porabo antibiotikov, vseeno pa je ta skoraj za tretjino višja kot v državi z najmanjšo porabo. Strokovnjaki so poudarili, da lahko njihovo učinkovitost ohranimo s premišljenim predpisovanjem in jemanjem ...
- language
- slv
- published at
- 2026-11-18T12:47:09
- source
- STA
- title
- Za ohranitev učinkovitosti antibiotikov je ključno premišljeno predpisovanje in jemanje
- url
- https://www.sta.si/3624056/
- article order
- 2
- body
- Čeprav se Slovenija uvršča med pet evropskih držav z najnižjo porabo antibiotikov, je ta še vedno skoraj za tretjino višja kot v državi z najmanjšo porabo. Zato tudi pri nas narašča odpornost bakterij proti tem zdravilom, opozarja Zdravniška zbornica Okužbe z odpornimi bakterijami otežujejo zdravljenje, podaljšujejo hospitalizacije in lahko ogrozijo uspeh operacij, presaditev ter zdravljenja raka. Ob evropskem dnevu in svetovnem tednu antibiotikov so strokovnjaki poudarili, da lahko učinkovitost teh zdravil ohranimo s premišljenim predpisovanjem in jemanjem ter doslednim preprečevanjem okužb, za kar potrebujemo dovolj usposobljenih zdravstvenih delavcev in ustrezne prostorske pogoje. Bojana Beović, predsednica Zdravniške zbornice in Komisije za smotrno rabo antibiotikov pri Ministrstvu za zdravje, je na novinarski konferenci opozorila, da je odpornost mikrobov v javnosti še vedno premalo prepoznan problem, čeprav bistveno vpliva na uspešnost zdravljenja v številnih medicinskih strokah. V Sloveniji je najtežjih primerov okužb z odpornimi bakterijami za zdaj razmeroma malo, vendar se njihovo število povečuje. Kot primer je opisala okužbo kosti po poškodbi ali operaciji. Že sicer je zdravljenje takšnih okužb zahtevno in dolgotrajno, odporna bakterija pa možnosti uspešnega zdravljenja dodatno omeji. "Ko gre gre za odporno bakterijo, je potrebna večmesečna hospitalizacija bolnika, uspeh pa je dvomljiv," je opozorila. Antibiotiki, ki jih imajo zdravniki v takšnih primerih še na voljo, namreč pogosto niso tako učinkoviti kot zdravila, s katerimi bi lahko zdravili okužbo z občutljivo bakterijo. Posledice za bolnika so lahko trajne. Posebej zahtevne so okužbe osrednjega živčevja, saj antibiotiki težko prehajajo v ta tkiva. Odpornost pa lahko oteži tudi zdravljenje na videz manj zahtevnih okužb: bolnik z vnetjem sečnega mehurja, ki bi se sicer lahko z zdravili zdravil doma, zaradi odporne bakterije potrebuje bolnišnično zdravljenje. Opozorila je tudi na bolnike, ki jih čakajo velike operacije, kot je na primer presaditev ali intenzivno zdravljenje raka: "Če je pri njih že pred začetkom zdravljenja prisotna odporna bakterija, obstaja tveganje, da bo povzročila okužbo. Zdravniki morajo zato pri odločanju o zahtevnem zdravljenju upoštevati tudi nevarnost zapleta, za katerega morda ne bodo imeli dovolj učinkovitega antibiotika. Odpornost bakterij tako omejuje možnosti zdravljenja in razvoj medicine." Skrb za učinkovitost antibiotikov se začne že zunaj bolnišnic, kjer porabimo približno 90 odstotkov vseh antibiotikov. Bakterije prehajajo med bolnišničnim in domačim okoljem, zato nepotrebno predpisovanje ob prehladu ali gripi vpliva tudi na možnosti zdravljenja najtežjih okužb. "Vsak odmerek antibiotika mora biti premišljen," je poudarila Beović. Porabimo manj kot Italija in Hrvaška, a več kot Avstrija Zoran Simonović, predstojnik Območne enote Maribor NIJZ in vodja projekta EU-JAMRAI 2 na NIJZ-ju, je predstavil podatke o porabi antibiotikov v Sloveniji. Leta 2025 je skupna ambulantna in bolnišnična poraba znašala 12,8 definiranega dnevnega odmerka na 1.000 prebivalcev na dan. Po nekajletnem naraščanju se je zmanjšala in bila za dve odstotni točki nižja kot leta 2019, torej pred pandemijo. Cilj Slovenije je, da bi bila do leta 2030 za 9 odstotkov nižja kot leta 2019. V Sloveniji porabimo približno tretjino manj antibiotikov, kot je to povprečje v Evropski uniji, kar Slovenijo uvršča med pet držav z najnižjo porabo. Med sosednjimi državami je poraba nižja le v Avstriji, v Italiji in na Hrvaškem pa ga porabijo več. Razlike ostajajo tudi znotraj Slovenije. Leta 2025 je vsaj en recept za antibiotik prejel približno vsak četrti prebivalec. V osrednjeslovenski regiji je bil ta delež približno 23 odstotkov, v pomurski pa 31 odstotkov. Večje predpisovanje v vzhodnih slovenskih regijah v primerjavi z zahodnimi opažajo že več let. Pri otrocih do 14. leta je razlika med območji z največjim in najmanjšim predpisovanjem skoraj dvakratna, pri čemer je Simonović izpostavil Pomurje in severno Primorsko. Razlike težko pripisovali pogostejšemu zbolevanju za bakterijskimi okužbami. Za boljše razumevanje razlik potrebujemo dodatne analize, zdravnikom pa je treba zagotoviti podporo pri odločanju, kdaj je antibiotik potreben in kateri je najprimernejši, je dejal. Trend odpornosti se slabša Helena Ribič, specialistka klinične mikrobiologije in nacionalna kontaktna oseba za protimikrobno odpornost (AMR), ki deluje na NLZOH in NIJZ, pa je predstavila pomen spremljanja odpornosti bakterij. Podatki za leto 2025 pri najtežjih okužbah kažejo, da se stanje slabša. "Trend ni ugoden, odpornost se povečuje. Razmere za zdaj še niso alarmantne, vendar se lahko brez ustreznega preprečevanja in obvladovanja okužb hitro poslabšajo, kot se je že zgodilo v nekaterih drugih, tudi sosednjih državah," je dejala. Tatjana Lejko Zupanc, predsednica Nacionalne komisije za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb pri Ministrstvu za zdravje, je opozorila na breme okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo: "V zadnji evropski presečni raziskavi je imelo na dan raziskave dokazano bolnišnično okužbo 8,2 odstotka bolnikov v slovenskih bolnišnicah. To je nekoliko več od evropskega povprečja in precej več kot v predhodni raziskavi iz leta 2017," je opozorila. Po ocenah, ki jih je predstavila, je na kateri koli dan v evropskih bolnišnicah približno sto tisoč bolnikov z bolnišnično okužbo, v Sloveniji pa okoli štiristo. V enem letu bolnišnično okužbo v slovenskih bolnišnicah dobi več kot deset tisoč bolnikov. Te okužbe lahko ogrozijo življenje, podaljšujejo hospitalizacije in bolnikom povzročajo veliko trpljenja: "Z doslednim izvajanjem ustreznih ukrepov bi lahko preprečili od 30 do 50 odstotkov bolnišničnih okužb. Za to potrebujemo usposobljene zdravstvene delavce, infrastrukturo, ki zmanjšuje možnost prenosa okužb, ter pravočasno prepoznavanje bolnikov, ki so nosilci odpornih bakterij. Preprečevanje okužb mora biti sestavni del vseh zdravstvenih dejavnosti," je še opozorila lejko Zupanc. Več enoposteljnih sob bi preprečilo prenos okužb Navzoči kot veliko težavo izpostavljajo dejstvo, da samo polovica slovenskih bolnišnic izpolnjuje kadrovske normative za sestre pri obvladovanju bolnišničnih okužb. Primanjkuje tudi zdravnikov, ki se ukvarjajo s tem področjem. Pomembna ovira so prostorske razmere, saj preprečevanje prenosa okužb zahteva možnost namestitve v enoposteljnih sobah ali ustrezno ločeno nameščanja skupin bolnikov.
- language
- slv
- published at
- 2026-11-18T12:51:50
- source
- RTV Slovenija
- title
- "Vsak odmerek antibiotika mora biti premišljen"
- url
- https://www.rtvslo.si/zdravje/vsak-odmerek-antibiotika-mora-biti-premisljen/800508
- article order
- 1
- body
- Čeprav je Slovenija še vedno v družbi evropskih držav z najnižjo porabo antibiotikov, pristojni opozarjajo na zaskrbljujoč trend naraščanja odpornosti bakterij, kar lahko ogrozi uspešnost zdravljenja pacientov. Analize kažejo tudi na izrazite razlike pri predpisovanju antibiotikov med slovenskimi regijami. Na vzhodu države denimo zdravniki predpišejo tudi do dvakrat več antibiotikov kot na zahodu. Ob evropskem dnevu ozaveščanja o antibiotikih so pristojni na novinarski konferenci predstavili najnovejše podatke za Slovenijo in trenutne trende. Bojana Beović, predsednica zdravniške zbornice in predsednica komisije za smotrno rabo antibiotikov pri ministrstvu za zdravje, je uvodoma pojasnila, da je odpornost mikrobov v javnosti še vedno slabo poznan pojem, ki pa bistveno vpliva na uspeh zdravljenja. Kot je dejala, v Sloveniji nimamo veliko okužb z odpornimi bakterijami, se pa v zadnjih letih njihovo število povečuje. "Velik problem je denimo, če pride do okužbe kosti po poškodbi ali pa operaciji. Če gre za odporno bakterijo, je potrebna večmesečna hospitalizacija bolnika, uspeh zdravljenja pa je dvomljiv," je opozorila. Antibiotiki, ki jih imajo zdravniki v takšnih primerih še na voljo, namreč pogosto niso tako učinkoviti kot zdravila, s katerimi bi lahko zdravili okužbo z občutljivo bakterijo. Posledice za bolnika so lahko trajne, lahko povzročijo tudi invalidnost. Velik problem so tudi okužbe osrednjega živčevja. "Antibiotiki težko prehajajo v ta tkiva in tukaj imamo lahko ne samo neko invalidnost, ampak tudi bistveno, bistveno slabše izide," je opozorila Beovićeva. Opozorila je tudi na bolnike, ki jih čakajo velike operacije, kot je na primer presaditev ali intenzivno zdravljenje raka: Če je pri njih že pred začetkom zdravljenja prisotna odporna bakterija, obstaja tveganje, da bo povzročila okužbo. Po besedah Beovićeve se skrb za učinkovitost antibiotikov začne že zunaj bolnišnic, kjer porabimo okoli 90 odstotkov vseh antibiotikov. "Vsak odmerek antibiotika mora biti premišljen, če želimo ohraniti občutljivost bakterij," je poudarila. Zabeležili upad porabe antibiotikov Zoran Simonović, ki na NIJZ vodi delovno skupino za spremljanje porabe protimikrobnih zdravil, je povedal, da so v Sloveniji v lanskem letu po nekaj letih rasti zabeležili upad porabe antibiotikov. Želijo si, da bi bila do leta 2030 poraba manjša za devet odstotkov v primerjavi z letom 2019, torej pred pandemijo covida-19. "Spodbudno je, da v Sloveniji porabimo približno tretjino manj antibiotikov, kot je to povprečje v Evropski uniji in Evropskem gospodarskem prostoru," je dejal. V lanskem letu je skupna poraba znašala 12,8 definiranega dnevnega odmerka na 1000 prebivalcev, kar Slovenijo uvršča med pet držav z najnižjo porabo antibiotikov v EU. V Avstriji je poraba antibiotikov še nižja kot v Sloveniji, medtem ko jih na Hrvaškem in v Italiji porabijo več. Več antibiotikov predpisujejo na vzhodu Po besedah Simonovića je zanimiv podatek, da je v Sloveniji izrazita razlika v predpisovanju antibiotikov med regijami. V osrednjeslovenski regiji so v lanskem letu vsaj en recept za antibiotik predpisali približno 23 odstotkom prebivalcev, v pomurski regiji pa 31 odstotkom. Razlike so opazne tudi pri predpisovanju antibiotikov otrokom. Pri otrocih do 14. leta starosti je razlika med območji z največjim in najmanjšim predpisovanjem skoraj dvakratna, pri čemer je Simonović izpostavil Pomurje in severno Primorsko. Kot je pojasnil, bi te razlike težko pripisali pogostejšemu zbolevanju za bakterijskimi okužbami. "Zagotovo je potrebno iskati razloge v načinu predpisovanja teh zdravil," je dejal in dodal, da bo potrebno opraviti dodatne analize, hkrati pa zdravstvenim delavcem zagotoviti podporo pri odločanju, kdaj je antibiotik potreben in kdaj ne. Poleg zmanjševanja porabe antibiotikov je pomembno tudi preprečevanje okužb. Manj kot je bakterijskih okužb, manj je namreč potrebe po zdravljenju z antibiotiki, je dejal. "Manj kot je nasplošno okužb v populaciji, manjša možnost je, da pride do napačnega predpisovanja oziroma nepotrebnega prepisovanja antibiotikov ob virusnih respiratornih okužbah. Tako da zelo pomembno je za populacijo tudi, da preprečujemo okužbe." Pozval je, da antibiotike uporabljamo le takrat, kadar nam jih predpiše zdravnik, morebitne ostanke pa oddamo v lekarni in jih ne hranimo "za vsak slučaj". "Vedno jih uporabljamo le na podlagi predpisa s strani zdravnika, ker smotrna raba antibiotikov je ključ do tega, da ohranjamo učinkovitost antibiotikov za takrat, ko jih seveda potrebujemo." Odpornost na antibiotike narašča Klinična mikrobiologinja Helena Ribič je pojasnila, da v medicinskih mikrobioloških laboratorijih dnevno analizirajo bakterije in njihovo občutljivost ali odpornost na antibiotike. Analizirajo vzorce bolnikov, kot denimo brise ran, žrela, urina in drugo. Rezultati spremljanja občutljivosti bakterij v Sloveniji po njenih besedah niso optimalni. "Podatke imamo za leto 2025 in trend ni ugoden. Odpornost se povečuje, sicer situacija zaenkrat še ni alarmantna. Lahko pa se to zgodi, v kolikor ne bomo ustrezno izvajali ukrepov za preprečevanje in obvladovanje okužb in odpornosti na antibiotike," je opozorila. Širjenje odpornosti proti protimikrobnim sredstvom ogroža sodobno medicino kljub napredku v boju proti bakterijam, odpornim na zdravila, je v tem tednu opozorila Svetovna zdravstvena organizacija. Ob tem je pozvala države, naj v okviru tedna ozaveščanja od 18. do 24. novembra okrepijo prizadevanja za boj proti odpornosti na zdravila. Okužbe med bivanjem v bolnišnici Tveganje za okužbe predstavlja tudi zdravstvena oskrba, ne samo v bolnišnicah, ampak v vseh zdravstvenih dejavnostih. "Slovenija ima kar težave na tem področju zaradi različnih razlogov. V zadnji evropski presečni raziskavi je imelo na dan raziskave dokazano bolnišnično okužbo 8,2 odstotka bolnikov v slovenskih bolnišnicah. To je nekoliko več od evropskega povprečja in precej več kot v predhodni raziskavi iz leta 2017. Vemo pa, da se je vmes zgodil tudi covid," je pojasnila Tatjana Lejko Zupanc, predsednica Nacionalne komisije za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb. Na katerikoli dan v letu v evropskih bolnišnicah leži okoli 100.000 ljudi z bolnišnično okužbo, v Sloveniji pa okoli 400. "To letno pomeni, da bo zbolelo oziroma dobilo bolnišnično okužbo več kot 10.000 bolnikov v slovenskih bolnišnicah. Seveda se vse bolj okužbe ne končajo dobro in predstavljajo poleg tega, da so nevarne tudi dolgotrajne hospitalizacije in seveda veliko trpljenje za tistega, ki je takšno okužbo dobil," je dodala. Z doslednim izvajanjem ukrepov bi sicer lahko preprečili vsaj 30 do 50 odstotkov vseh bolnišničnih okužb, je dejala. Za to potrebujemo usposobljene zdravstvene delavce, infrastrukturo, ki zmanjšuje možnost prenosa okužb, ter pravočasno prepoznavanje bolnikov, ki so nosilci odpornih bakterij. Ob tem je opozorila na pomanjkanje ustreznega kadra. Samo polovica slovenskih bolnišnic namreč izpolnjuje kadrovske normative za medicinske sestre pri obvladovanju bolnišničnih okužb, primanjkuje tudi zdravnikov, je poudarila. Pomembna ovira so tudi prostorske razmere. "Za preprečevanje prenosa je eden od pogojev tudi enoposteljna soba. Slovenija je žal na repu po številu enoposteljnih sob v Evropi," je zaključila Lejko Zupanc. RazlagalnikVprašanja in odgovori so narejeni s pomočjo umetne inteligence.
- language
- slv
- published at
- 2026-11-18T12:19:56
- source
- 24ur
- title
- Zaskrbljujoč trend: odpornost bakterij na antibiotike narašča
- url
- https://www.24ur.com/novice/slovenija/antibiotiki.html
- article order
- 7
- body
- V Sloveniji je bil lani v povprečju vsakemu četrtemu Slovencu predpisan vsaj en recept z antibiotiki. Predpisovanje mora biti skrbno premišljeno. V Sloveniji porabimo približno tretjino manj antibiotikov, kot je povprečje v EU in evropskem gospodarskem prostoru. Lanska poraba 12,8 definiranega dnevnega odmerka na tisoč prebivalcev na dan Slovenijo uvršča med pet držav z najnižjo porabo antibiotikov. V naši soseščini je poraba še nižja v Avstriji, veliko več antibiotikov pa porabijo v Italiji in na Hrvaškem. V Sloveniji pa je izrazito prisotna razlika v predpisovanju antibiotikov znotraj regij. Ob današnjem evropskem dnevu antibiotikov in svetovnem tednu ozaveščanja o odpornosti proti protimikrobnim zdravilom, ki vsako leto poteka od 18. do 24. novembra, so strokovnjaki na Zdravniški zbornici Slovenije opozorili, da mora biti vsak predpisan odmerek antibiotika dobro premišljen, saj ta zdravila ostajajo učinkovita samo tako, da ohranjamo bakterije občutljive, še posebno je to pomembno pri najhujših primerih, kot so uspeh operacij, presaditev in zdravljenje raka. Antibiotiki ostajajo učinkoviti samo tako, da ohranjamo bakterije občutljive. Cilj je do leta 2030 zmanjšati porabo protimikrobnih zdravil še za 7 odstotkov. Ukrepi se morajo začeti pri vsakem bolniku, ki za prehlad ali gripo po nepotrebnem dobi antibiotik.
- language
- slv
- published at
- 2026-11-18T14:04:30
- source
- Delo
- title
- Velika razlika v predpisovanju antibiotikov med vzhodom in zahodom Slovenije
- url
- https://www.delo.si/novice/slovenija/velika-razlika-v-predpisovanju-antibiotikov-med-vzhodom-in-zahodom-slovenije
- article order
- 5
- body
- Okužbe s superbakterijo klebsiella pneumoniae so se med letoma 2019 in 2025 povečale za 72 odstotkov. Nekateri njeni sevi so odporni celo proti najnovejšim antibiotikom, umrljivost okuženih pa lahko doseže 70 odstotkov. Zaradi odpornosti proti protimikrobnim zdravilom sicer vsako leto v Evropski uniji, na Islandiji in Norveškem umre približno 35.000 ljudi. V evropskih bolnišnicah se hitro širi nevarna bakterija klebsiella pneumoniae, ki postaja vse bolj odporna proti antibiotikom. Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) opozarja, da so se okužbe krvi, ki jih povzroča ta bakterija, med letoma 2019 in 2025 povečale za 72 odstotkov, piše medij Politico. To je precej daleč od cilja Evropske unije, ki želi do leta 2030 število takšnih okužb zmanjšati za pet odstotkov. Posebej skrb vzbujajoče je, da so nekateri sevi bakterije postali odporni skoraj proti vsem antibiotikom, tudi najnovejšim. Okužbe imajo visoko stopnjo umrljivosti, ki se običajno giblje med 40 in 70 odstotki. Christian Giske, ki na ECDC vodi delo na tem področju, je opozoril, da gre za najbolj skrb vzbujajočo ugotovitev med letošnjimi podatki o odpornih bakterijah v Evropi. Klebsiella pneumoniae je del običajne črevesne bakterijske flore, vendar lahko povzroči hude okužbe, zlasti pri bolnikih z oslabljenim imunskim sistemom in tistih, ki se zdravijo v bolnišnicah. Odporne različice bakterije lahko povzročijo okužbe krvi, pljuč in drugih organov. Širjenje je težje ustaviti ECDC opozarja, da je za omejevanje širjenja bakterije nujno izboljšati preprečevanje okužb v bolnišnicah. Med ključnimi ukrepi so dosledna higiena rok, pravilna uporaba zaščitne opreme, kot so rokavice ter temeljito čiščenje in razkuževanje bolnišničnih prostorov. Ukrepi, ki so se izkazali za učinkovite pri omejevanju širjenja bakterije MRSA, pri klebsieli morda ne zadostujejo. Ker gre za črevesno bakterijo, ima lahko v telesu večja in težje obvladljiva območja, kjer se zadržuje. "Klebsiella je črevesna bakterija in v telesu ima lahko močnejše rezervoarje. Kar deluje pri MRSA, morda ne bo zadostovalo pri klebsieli," je pojasnil Giske. Pri bakteriji MRSA, ki je prav tako odporna proti številnim antibiotikom, je Evropa medtem dosegla pomemben napredek. Število okužb krvi se je leta 2025 v primerjavi z letom 2019 zmanjšalo za 19 odstotkov, s čimer je EU že presegla zastavljeni cilj 15-odstotnega zmanjšanja do leta 2030. Težje je tudi omejevanje okužb z bakterijo E. coli, odpornimi proti antibiotikom. Namesto načrtovanega desetodstotnega zmanjšanja so se te okužbe med letoma 2019 in 2025 povečale za 16,4 odstotka. Poraba antibiotikov se zmanjšuje prepočasi Eden od ključnih ukrepov za omejevanje odpornosti bakterij je preudarna uporaba antibiotikov. Njihovo nepotrebno predpisovanje in jemanje namreč povečujeta možnosti, da bakterije razvijejo odpornost proti zdravilom. Poraba antibiotikov v EU se je med letoma 2019 in 2025 zmanjšala za pet odstotkov, kar je precej manj od zastavljenega cilja 20-odstotnega zmanjšanja do leta 2030, še navaja Politico. Nekaj napredka je pri izbiri ustreznih antibiotikov. Delež antibiotikov, ki ustrezajo priporočilom Svetovne zdravstvene organizacije, je leta 2025 dosegel 62,5 odstotka. Cilj EU je najmanj 65 odstotkov. "Pri več ciljih EU za leto 2030 na področju boja proti protimikrobni odpornosti še vedno zaostajamo," je opozorila direktorica ECDC Pamela Rendi-Wagner. Pomembno vlogo pri obvladovanju problema ima tudi genomsko spremljanje bakterij, ki omogoča hitrejše ugotavljanje njihovega širjenja in prepoznavanje novih odpornih sevov. Tako lahko zdravstvene oblasti prej ukrepajo, učinkoviteje usmerjajo zdravljenje in ugotavljajo, kje so novi antibiotiki najbolj potrebni. Odpornost proti protimikrobnim zdravilom sicer ostaja ena največjih groženj javnemu zdravju. Po ocenah zaradi nje vsako leto umre približno 35.000 ljudi v Evropski uniji, na Islandiji in Norveškem.
- language
- slv
- published at
- 2026-11-18T09:22:01
- source
- Dnevnik
- title
- V evropskih bolnišnicah okužbe s superbakterijo, odporno na skoraj vse antibiotike
- url
- https://www.dnevnik.si/novice/svet/v-evropskih-bolnisnicah-okuzbe-s-superbakterijo-odporno-na-skoraj-vse-antibiotike-2841692/
- article order
- 4
- body
- Odpornost bakterij proti antibiotikom postaja ena največjih groženj sodobni medicini. Po projekcijah raziskave, objavljene v reviji The Lancet, bi lahko med letoma 2025 in 2050 neposredno povzročila več kot 39 milijonov smrti. Zaskrbljujoči so tudi podatki iz Slovenije, kjer se je število odkritih primerov nekaterih bakterij, odpornih proti pomembnim rezervnim antibiotikom, v zadnjih letih večkratno povečalo. K širjenju odpornosti poleg pretirane in nepravilne uporabe antibiotikov pri ljudeh prispeva tudi njihova uporaba v živinoreji, odporne bakterije pa se lahko širijo tudi prek hrane. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je pred svetovnim tednom ozaveščanja o odpornosti proti protimikrobnim zdravilom, ki bo potekal od 18. do 24. novembra, opozorila, da države kljub sprejetim ukrepom ne napredujejo dovolj hitro za dosego mednarodnih ciljev do leta 2030. Odpornost zmanjšuje možnosti zdravljenja okužb in povečuje tveganja pri posegih, pri katerih zdravniki potrebujejo učinkovite antibiotike. Po podatkih WHO je bila leta 2023 približno vsaka šesta laboratorijsko potrjena bakterijska okužba, zajeta v svetovno spremljanje pogostih okužb, odporna proti antibiotičnemu zdravljenju. Med letoma 2018 in 2023 se je odpornost povečala pri več kot 40 odstotkih spremljanih kombinacij bakterij in antibiotikov. Odpornost nastane, ko bakterije razvijejo sposobnost preživetja kljub uporabi antibiotikov, ki so jih prej lahko uničili ali ustavili njihovo razmnoževanje. Odporne bakterije se lahko širijo med ljudmi, živalmi in v okolju, gene za odpornost pa lahko prenašajo tudi na druge bakterije. Do leta 2050 bi lahko zahtevale več kot 39 milijonov življenj Mednarodna raziskava, objavljena leta 2024 v znanstveni reviji The Lancet, je ocenila, da je bilo leta 2021 z bakterijsko odpornostjo proti antibiotikom povezanih približno 4,71 milijona smrti, od tega jih je bilo 1,14 milijona neposredno pripisljivih odpornosti. Po projekcijah iste raziskave bi lahko med letoma 2025 in 2050 odpornost bakterij neposredno povzročila več kot 39 milijonov smrti. Leta 2050 bi lahko zaradi nje umrlo približno 1,91 milijona ljudi, skupno število smrti, povezanih z odpornimi bakterijskimi okužbami, pa bi lahko doseglo 8,22 milijona. Številki se ne seštevata - neposredno pripisljive smrti so vključene v širšo oceno povezanih smrti. Največje breme naj bi nosili starejši. Raziskovalci so ugotovili, da se je število smrti, pripisljivih odpornosti, med letoma 1990 in 2021 pri otrocih, mlajših od pet let, zmanjšalo za več kot polovico, pri starejših od 70 let pa povečalo za več kot 80 odstotkov. Ko odpovejo tudi rezervni antibiotiki Posebno nevarnost predstavljajo bakterije, odporne proti več skupinam antibiotikov. Med njimi so povzročiteljice pljučnic, okužb sečil, ran in krvi. Pri težjih okužbah zdravniki včasih ostanejo brez običajnih možnosti zdravljenja in morajo poseči po rezervnih antibiotikih. Med pomembnimi možnostmi za zdravljenje hudih bakterijskih okužb so karbapenemi, ki jih zdravniki uporabljajo predvsem takrat, ko druga zdravila niso učinkovita ali primerna. Toda nekatere bakterije proizvajajo encime, imenovane karbapenemaze, ki lahko razgradijo tudi te antibiotike. Med posebej problematičnimi sta bakteriji Klebsiella pneumoniae in Escherichia coli, ki lahko povzročita življenjsko nevarne okužbe. Zdravljenje takšnih okužb lahko zahteva posebne kombinacije antibiotikov, pri nekaterih odpornih sevih pa je izbira učinkovitih zdravil zelo omejena. Posledice segajo tudi na druga področja medicine. Učinkoviti antibiotiki so pomembni pri operacijah, presaditvah organov in zdravljenju raka, saj lahko pri bolnikih z oslabljenim imunskim sistemom bakterijske okužbe povzročijo hude zaplete. Razvoj novih zdravil širjenju odpornosti ne sledi dovolj hitro. WHO je v analizi iz leta 2025 ugotovila, da se je število protibakterijskih zdravil in drugih pristopov v kliničnem razvoju zmanjšalo s 97 leta 2023 na 90. Le 15 jih je po njenih merilih veljalo za inovativne. Pri desetih od teh še ni bilo dovolj podatkov, da bi lahko izključili možnost, da bo obstoječa odpornost zmanjšala tudi njihovo učinkovitost. V Sloveniji izrazit porast nevarnih odpornih bakterij Podatki Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani kažejo izrazit porast odkrivanja bakterij, ki proizvajajo karbapenemaze. Pri bakteriji Klebsiella pneumoniae se je število evidentiranih primerov povečalo s 16 leta 2017 na 397 leta 2024. Pri Escherichia coli je naraslo z 10 na 177, pri bakterijah iz rodu Citrobacter pa s 17 na 164. Spreminja se tudi sestava encimov, ki tem bakterijam omogočajo odpornost. Med spremljanimi bakterijami, ki proizvajajo karbapenemaze, je delež takih, ki tvorijo metalokarbapenemaze, samostojno ali v kombinaciji z encimi OXA-48, leta 2024 dosegel 52,5 odstotka. Po pojasnilih inštituta so bakterije s kombinacijo metalokarbapenemaz in encimov OXA-48 običajno odporne proti skoraj vsem testiranim antibiotikom. Podatki vključujejo okužbe in nosilstvo odpornih bakterij brez znakov bolezni. Zaradi anonimnega zbiranja je lahko ista oseba v določenih okoliščinah evidentirana večkrat, zato številk ni mogoče neposredno enačiti s številom obolelih. Inštitut opozarja tudi na omejitve spremljanja. Okužbe in nosilstvo teh bakterij ne spadajo med prijavljive bolezni, anonimni sledilnik pa ne omogoča popolnega spremljanja posameznih bolnikov in širjenja bakterij med zdravstvenimi ustanovami. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) spremlja bakterijsko odpornost tudi pri invazivnih okužbah. Leta 2024 so slovenski laboratoriji v okviru evropske mreže EARS-Net poročali o 3537 prvih izolatih osmih spremljanih skupin bakterij iz krvi ali možgansko-hrbtenjačne tekočine. Ta podatek vključuje tako občutljive kot odporne bakterije. Odporne bakterije se lahko širijo tudi prek hrane Antibiotiki se v živinoreji uporabljajo za zdravljenje bakterijskih okužb, v nekaterih delih sveta pa so jih dolgo uporabljali tudi za pospeševanje rasti ali preprečevanje bolezni pri sicer zdravih živalih. Njihova uporaba ustvarja selekcijski pritisk - občutljive bakterije lahko odmrejo, odporne pa preživijo in se razmnožujejo. Odporne bakterije lahko z živali preidejo na človeka prek neposrednega stika, okolja ali prehranske verige. Med klanjem, predelavo in pripravo hrane lahko denimo pridejo na meso, človek pa se lahko z njimi okuži ob uživanju neustrezno pripravljene hrane ali zaradi prenosa bakterij s surovega mesa na druga živila in kuhinjske površine. Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) in Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) sta februarja letos opozorila, da ostaja odpornost bakterij, ki se prenašajo s hrano, resen javnozdravstveni problem. Pri bakterijah Salmonella in Campylobacter, ki povzročajo črevesne okužbe, je odpornost proti nekaterim pogosto uporabljenim antibiotikom še vedno zelo razširjena. Posebej problematična je odpornost proti ciprofloksacinu, pomembnemu antibiotiku za zdravljenje hudih bakterijskih okužb pri ljudeh. Pri bakterijah Campylobacter je v Evropi že tako razširjena, da ciprofloksacin ni več priporočena izbira za zdravljenje teh okužb. Evropski strokovnjaki opozarjajo tudi na odkrivanje bakterij E. coli, ki proizvajajo karbapenemaze, pri živalih za proizvodnjo hrane in v mesu v več evropskih državah. Karbapenemi se uporabljajo za zdravljenje hudih okužb pri ljudeh, njihova uporaba pri živalih za proizvodnjo hrane pa v EU ni dovoljena. Odpornost proti karbapenemom se lahko ohranja in širi tudi brez uporabe teh zdravil. Bakterije so lahko odporne proti več skupinam antibiotikov hkrati, zato lahko uporaba drugih antibiotikov spodbuja tudi preživetje bakterij, odpornih proti karbapenemom. Geni za odpornost se lahko prenašajo tudi med bakterijami. Koliko antibiotikov dejansko ostane v hrani Ostanki antibiotikov v živilih in prisotnost odpornih bakterij sta različni težavi. Po zdravljenju živali lahko v njenih tkivih nekaj časa ostajajo ostanki zdravil. Evropska zakonodaja zato določa najvišje dovoljene vrednosti in karenčne dobe, torej obdobje, ki mora preteči med zadnjim odmerkom zdravila in zakolom oziroma uporabo mleka, jajc ali drugih živalskih proizvodov za prehrano ljudi. EFSA je februarja letos objavila rezultate nadzora za leto 2024. Med 493.664 analiziranimi vzorci živali in živil živalskega izvora jih 629 oziroma 0,13 odstotka ni izpolnjevalo predpisanih zahtev glede nadzorovanih snovi. Podatke so posredovale članice EU ter Islandija in Norveška. Preiskave so poleg antibiotikov zajemale tudi druga veterinarska zdravila, hormone, prepovedane snovi in njihove ostanke. Deleža 0,13 odstotka zato ni mogoče razlagati kot delež živil z nedovoljenimi količinami antibiotikov. Gre za delež neskladnih vzorcev v celotnem sistemu nadzora, ki vključuje tudi namensko vzorčenje tveganih proizvodov. V Evropski uniji je uporaba antibiotikov za pospeševanje rasti živali prepovedana od leta 2006. Od januarja 2022 veljajo tudi strožja pravila za preventivno uporabo protimikrobnih zdravil. Njihova rutinska uporaba ali nadomeščanje slabe higiene in neustreznih rejskih pogojev sta prepovedana, preventivna uporaba pa je dovoljena le v posebej določenih izjemnih okoliščinah. Po podatkih Evropske agencije za zdravila (EMA) se je prodaja protimikrobnih veterinarskih zdravil za živali, namenjene proizvodnji hrane, v spremljanih državah EU ter na Islandiji in Norveškem leta 2024 povečala za približno pet odstotkov glede na leto prej. Rast je sledila dolgoletnemu upadanju prodaje med letoma 2010 in 2022. Agencija opozarja, da še ni mogoče ugotoviti, ali gre za trajen obrat ali začasno nihanje, povezano denimo z zalogami zdravil, izbruhi bolezni ali spremembami števila živali. Nadzor ostankov zdravil v hrani zato ne zajema vseh poti širjenja odpornosti. Odporne bakterije lahko v prehransko verigo vstopijo med rejo, predelavo in pripravo hrane, bakterije in ostanki zdravil pa se lahko širijo tudi prek gnoja in odpadnih voda. Države imajo načrte, denarja za izvajanje pa pogosto ni WHO je po poročanju Reutersa v letošnji raziskavi ugotovila, da ima med 183 sodelujočimi državami nacionalni načrt za boj proti odpornosti proti protimikrobnim zdravilom že 173 držav, leta 2017 pa jih je bilo 79. Toda le 42 držav je poročalo, da imajo za izvajanje načrtov zagotovljena sredstva in da jih tudi dejansko izvajajo. Podobne težave se kažejo pri preprečevanju okužb. Nacionalne programe in smernice ima 128 držav, vendar jih je samo 69 oziroma 38 odstotkov uvedlo po vsej državi. Cilj do leta 2030 je 90 odstotkov. WHO opozarja tudi na nezadostne diagnostične zmogljivosti. Le 66 držav od 183 ima nacionalne referenčne laboratorije, ki lahko testirajo odpornost tako spremljanih bakterij kot gliv, čeprav je cilj, da bi takšne zmogljivosti do leta 2030 imelo 80 odstotkov držav. Zmanjševanje nepotrebne uporabe antibiotikov mora spremljati dostopnost zdravljenja za bolnike, ki ga potrebujejo. Antibiotiki ne učinkujejo proti virusom, zato pri običajnih virusnih okužbah ne pomagajo. WHO je države pozvala k boljšemu preprečevanju okužb, hitrejši diagnostiki, ustreznejšemu predpisovanju zdravil ter razvoju novih možnosti zdravljenja.
- language
- slv
- published at
- 2026-11-16T13:26:34
- source
- Domovina
- title
- Na antibiotike odporne bakterije se širijo tudi pri nas
- url
- https://www.domovina.je/na-antibiotike-odporne-bakterije-se-sirijo-tudi-pri-nas
- article order
- 0
- body
- Skrb vzbujajoče naraščanje odpornosti bakterij proti antibiotikom: Antibiotiki ostajajo učinkoviti le, če jih uporabljamo premišljeno. Slovenija med najboljšimi v EU. Čeprav Slovenija sodi med države z najnižjo porabo antibiotikov v Evropi, strokovnjaki opozarjajo, da se odpornost bakterij tudi pri nas povečuje. Posledice so lahko zelo resne: od večmesečnih hospitalizacij in zapletenega zdravljenja kostnih okužb do slabših izidov pri najzahtevnejših operacijah in zdravljenjih. Ob evropskem dnevu ozaveščanja o antibiotikih so strokovnjaki pozvali k smotrni rabi antibiotikov in učinkovitejšemu preprečevanju okužb. Infektologinja Bojana Beović z Infekcijske klinike UKC Ljubljana je poudarila, da protimikrobna odpornost sicer ni med najbolj prepoznanimi zdravstvenimi problemi, vendar močno vpliva na uspešnost sodobne medicine. "Uspešna operacija se lahko konča z zapletom, z okužbo, ki jo povzroči odporna bakterija, in za odporne bakterije seveda velja, da jih je izjemno, izjemno težko pozdraviti," je opozorila. Kot primer je navedla okužbe kosti po poškodbah ali operacijah. Takšne okužbe je težko zdraviti že same po sebi, če pa jih povzroči odporna bakterija, so lahko posledice še bistveno hujše. "V takih primerih je potrebna večmesečna hospitalizacija bolnika, uspeh pa je dvomljiv, ker antibiotiki, ki jih imamo na razpolago, pogosto niso tako zelo učinkoviti," je dejala. Po njenih besedah problem presega bolnišnično okolje, saj se bakterije ne ustavljajo na bolnišničnih vratih. "Bakterijski svet je povezan, ne gre za posebne bakterije v bolnišnici in druge v zunajbolnišničnem okolju. Te bakterije prehajajo iz enega okolja v drugo." Beović je še poudarila, da približno 90 odstotkov vseh antibiotikov porabi zunaj bolnišnic, zato je odgovornost za preprečevanje odpornosti predvsem pri premišljenem predpisovanju zdravil v ambulantah. "Vsak odmerek antibiotika mora biti premišljen, če želimo ohraniti občutljivost bakterij." Med petimi državami z najnižjo porabo antibiotikov Da je Slovenija med evropsko uspešnejšimi državami pri porabi antibiotikov, je poudaril Zoran Simonović z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). "V letu 2025 smo glede na leto 2019 zabeležili dvoodstotno znižanje celokupne porabe antibiotikov, torej ambulantne in bolnišnične," je pojasnil. Poraba je po njegovih besedah lani znašala 12,8 definiranega dnevnega odmerka na 1000 prebivalcev na dan, kar Slovenijo uvršča med pet držav z najnižjo porabo antibiotikov v Evropski uniji. Kljub temu opozarja, da so med državami precejšnje razlike. Medtem ko je poraba antibiotikov v nekaterih sosednjih državah, kot je Avstrija, še nižja kot v Sloveniji, jih v Italiji in na Hrvaškem porabijo občutno več. Po njegovih besedah teh razlik ni mogoče pojasniti zgolj z večjim številom bakterijskih okužb, temveč tudi z različnimi praksami predpisovanja antibiotikov. Razlike med regijami Ob tem je opozoril na precejšnje regionalne razlike. Medtem ko je v osrednjeslovenski regiji vsaj en recept za antibiotik prejel približno 23 odstotkov prebivalcev, je bil delež v pomurski regiji okoli 31 odstotkov. Pri otrocih do 14. leta starosti so razlike med regijami celo skoraj dvakratne, smo slišali. "Zagotovo je treba iskati razloge v načinu predpisovanja antibiotičnih zdravil," meni Simonović. Po njegovih besedah je treba zdravstvenim delavcem nuditi dodatno podporo pri odločanju o predpisovanju antibiotikov. Pomemben del boja proti odpornosti bakterij je tudi preprečevanje okužb. "Manj kot je bakterijskih okužb, manj, je potrebe po zdravljenju z antibiotiki," je poudaril. Pri tem je navedel pomen cepljenja proti gripi, pnevmokoknim okužbam in covidu-19. Trend odpornosti ni ugoden Da se odpornost bakterij povečuje, kažejo tudi podatki laboratorijev, ki vsakodnevno spremljajo občutljivost povzročiteljev okužb na antibiotike. "Rezultati spremljanja občutljivosti bakterij v Sloveniji niso optimalni. Trend ni ugoden. Odpornost se povečuje," je opozorila specialistka klinične mikrobiologije Helena Ribič. V medicinsko-mikrobioloških laboratorijih vsak dan analizirajo vzorce bolnikov, kot so urin, brisi ran ali žrela, in ugotavljajo, kateri antibiotiki še delujejo proti posameznim bakterijam. Po njenih besedah so ti podatki ključni za pripravo smernic zdravljenja, načrtovanje ukrepov in spremljanje njihove uspešnosti. "Situacija zaenkrat še ni alarmantna, lahko pa se, kot se je zgodilo v nekaterih tudi sosednjih državah, zelo hitro poslabša, če ne bomo ustrezno izvajali ukrepov za preprečevanje in obvladovanje okužb ter odpornosti." Vsako leto več kot 10.000 bolnišničnih okužb Pomemben del boja proti odpornim bakterijam predstavljata tudi bolnišnična higiena in preprečevanje širjenja okužb v zdravstvenih ustanovah. Predsednica Nacionalne komisije za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb infektologinja Tatjana Lejko Zupanc je opozorila, da ima Slovenija na tem področju še precej izzivov. Po zadnji evropski presečni raziskavi iz let 2023 in 2024 je imelo na dan raziskave 8,2 odstotka hospitaliziranih bolnikov v slovenskih bolnišnicah bolnišnično okužbo, kar je več od evropskega povprečja in občutno več kot v raziskavi iz leta 2017. "Za Slovenijo to pomeni, da bo letno bolnišnično okužbo dobilo več kot 10.000 bolnikov," je opozorila. Strokovnjaki ocenjujejo, da bi bilo mogoče z doslednim izvajanjem preventivnih ukrepov preprečiti od 30 do 50 odstotkov vseh bolnišničnih okužb. Toda težava je predvsem pomanjkanje kadra in infrastrukture. "Samo polovica slovenskih bolnišnic izpolnjuje kadrovske normative za sestre za obvladovanje bolnišničnih okužb," je poudarila Lejko Zupančeva. Dodala je še, da Slovenija zaostaja tudi po številu enoposteljnih bolniških sob, ki so ključne za preprečevanje prenosa okužb med bolniki. Antibiotiki le po navodilih zdravnika Strokovnjaki ob tem poudarjajo, da je eden ključnih ukrepov odgovorna uporaba antibiotikov. Jemati jih je treba le takrat, ko so res potrebni in ko jih predpiše zdravnik, ostankov zdravil pa ne smemo hraniti za kasnejšo uporabo ali jih jemati "za vsak primer". Kot je sklenil Simonović: "Smotrna raba antibiotikov je ključ do tega, da ohranjamo učinkovitost antibiotikov za takrat, ko jih seveda potrebujemo."
- language
- slv
- published at
- 2026-11-18T11:35:56
- source
- Žurnal24
- title
- Slovenski strokovnjaki: Trend je zaskrbljujoč, odpornost se povečuje
- url
- https://www.zurnal24.si/zdravje/slovenski-strokovnjaki-trend-je-zaskrbljujoc-odpornost-se-povecuje-468418
- source scope
- analyzed source count
- 7
- omitted articles
- omitted source count
- 0
- total source count
- 7