MedVrsticami

Analiza trditev

claims

• Leta 2015 je islandska vlada uradno umaknila status države kandidatke za članstvo v EU.
• Islandija je že članica Evropskega gospodarskega prostora (EGP) in schengenskega območja.
• Geopolitične napetosti, vključno z interesi Rusije in ZDA, vplivajo na varnostno razpravo na Islandiji.
• Nova levosredinska vladna koalicija je referendum izvedla na pobudo Liberalne reformne stranke.
• Islandija nima lastne vojske in se za obrambo zanaša na zvezo Nato.
• Islandija na referendumu odloča o ponovnem začetku pristopnih pogajanj z Evropsko unijo.
• Javnomnenjske ankete kažejo na zelo tesen izid med zagovorniki in nasprotniki pogajanj.
• Islandija je leta 2009 vložila prošnjo za članstvo v EU zaradi finančne krize.
• Ribištvo predstavlja približno 40 odstotkov islandskega izvoza in je ključna točka pogajanj.
• Morebiten vstop v EU bi zahteval ponoven referendum o končnem pridružitvenem sporazumu.
• Če bi Islandija postala članica EU, bi bila neto plačnica v proračun unije.
• Islandija bi lahko v primeru uspešnih pogajanj postala polnopravna članica EU do leta 2028.

key differences

Geopolitične napetosti, vključno z interesi Rusije in ZDA, vplivajo na varnostno razpravo na Islandiji.

RTV in Dnevnik potrjujeta, STA in N1 ne omenjata.

Islandija bi lahko v primeru uspešnih pogajanj postala polnopravna članica EU do leta 2028.

Samo Dnevnik omenja trditev; drugi viri je ne.

Islandija je leta 2009 vložila prošnjo za članstvo v EU zaradi finančne krize.

Trije viri potrjujejo, dva ne omenjata.

Islandija je že članica Evropskega gospodarskega prostora (EGP) in schengenskega območja.

Dva vira potrjujeta, dva ne omenjata, eden delno.

Islandija na referendumu odloča o ponovnem začetku pristopnih pogajanj z Evropsko unijo.

Vsi viri potrjujejo trditev brez razlik.

Islandija nima lastne vojske in se za obrambo zanaša na zvezo Nato.

Dnevnik potrjuje, drugi viri ne omenjajo ali so delni.

Javnomnenjske ankete kažejo na zelo tesen izid med zagovorniki in nasprotniki pogajanj.

STA in N1 trditve ne omenjata, RTV in Dnevnik potrjujeta, Svet24 poudarja razdvojenost.

Leta 2015 je islandska vlada uradno umaknila status države kandidatke za članstvo v EU.

STA ne omenja; drugi potrjujejo, a Dnevnik navaja le prekinitev pogajanj.

Morebiten vstop v EU bi zahteval ponoven referendum o končnem pridružitvenem sporazumu.

STA in N1 ne omenjata; RTV, Dnevnik, Svet24 potrjujejo referendum.

Nova levosredinska vladna koalicija je referendum izvedla na pobudo Liberalne reformne stranke.

RTV in N1 potrjujeta, Dnevnik delno, STA in Svet24 ne omenjata.

Ribištvo predstavlja približno 40 odstotkov islandskega izvoza in je ključna točka pogajanj.

RTV, Dnevnik in Svet24 potrjujejo; STA in N1 ne omenjata.

Če bi Islandija postala članica EU, bi bila neto plačnica v proračun unije.

Samo Svet24 poroča; ostali molčijo.

source analyses

Dnevnik

Geopolitične napetosti, vključno z interesi Rusije in ZDA, vplivajo na varnostno razpravo na Islandiji.

Da: Vlada je referendum pospešila zaradi interesov ZDA in Rusije.

Islandija bi lahko v primeru uspešnih pogajanj postala polnopravna članica EU do leta 2028.

Da: Članek navaja, da bi Islandija lahko leta 2028 postala članica.

Islandija je leta 2009 vložila prošnjo za članstvo v EU zaradi finančne krize.

Ni omenjeno

Islandija je že članica Evropskega gospodarskega prostora (EGP) in schengenskega območja.

Da: Članek potrjuje članstvo v EGP od 1994 in schengnu od 2001.

Islandija na referendumu odloča o ponovnem začetku pristopnih pogajanj z Evropsko unijo.

Da: Članek navaja, da bodo Islandci odločali o nadaljevanju pogajanj.

Islandija nima lastne vojske in se za obrambo zanaša na zvezo Nato.

Da: Islandija nima vojske, za varnost jamči Nato.

Javnomnenjske ankete kažejo na zelo tesen izid med zagovorniki in nasprotniki pogajanj.

Da: Ankete kažejo na zelo izenačen boj med obema stranema.

Leta 2015 je islandska vlada uradno umaknila status države kandidatke za članstvo v EU.

Delno: Članek navaja, da je vlada leta 2015 prekinila pogajanja.

Morebiten vstop v EU bi zahteval ponoven referendum o končnem pridružitvenem sporazumu.

Da: Članek navaja, da bi pred vstopom sledil še en referendum.

Nova levosredinska vladna koalicija je referendum izvedla na pobudo Liberalne reformne stranke.

Delno: Koalicija je mešana, pobudo za pogajanja vodi Reformna stranka.

Ribištvo predstavlja približno 40 odstotkov islandskega izvoza in je ključna točka pogajanj.

Da: Ribištvo zagotavlja 40 % izvoza in je ključna točka pogajanj.

Če bi Islandija postala članica EU, bi bila neto plačnica v proračun unije.

Ni omenjeno

N1

Geopolitične napetosti, vključno z interesi Rusije in ZDA, vplivajo na varnostno razpravo na Islandiji.

Ni omenjeno

Islandija bi lahko v primeru uspešnih pogajanj postala polnopravna članica EU do leta 2028.

Ni omenjeno

Islandija je leta 2009 vložila prošnjo za članstvo v EU zaradi finančne krize.

Da: Članek potrjuje vložitev prošnje leta 2009 zaradi finančne krize.

Islandija je že članica Evropskega gospodarskega prostora (EGP) in schengenskega območja.

Ni omenjeno

Islandija na referendumu odloča o ponovnem začetku pristopnih pogajanj z Evropsko unijo.

Da: Članek navaja, da bo referendum o obuditvi pogajanj z EU.

Islandija nima lastne vojske in se za obrambo zanaša na zvezo Nato.

Ni omenjeno

Javnomnenjske ankete kažejo na zelo tesen izid med zagovorniki in nasprotniki pogajanj.

Ni omenjeno

Leta 2015 je islandska vlada uradno umaknila status države kandidatke za članstvo v EU.

Da: Članek navaja, da je leta 2015 vlada obvestila EU o umiku kandidature.

Morebiten vstop v EU bi zahteval ponoven referendum o končnem pridružitvenem sporazumu.

Ni omenjeno

Nova levosredinska vladna koalicija je referendum izvedla na pobudo Liberalne reformne stranke.

Da: Članek potrjuje, da je koalicija referendum izvedla na to pobudo.

Ribištvo predstavlja približno 40 odstotkov islandskega izvoza in je ključna točka pogajanj.

Ni omenjeno

Če bi Islandija postala članica EU, bi bila neto plačnica v proračun unije.

Ni omenjeno

RTV Slovenija

Geopolitične napetosti, vključno z interesi Rusije in ZDA, vplivajo na varnostno razpravo na Islandiji.

Da: Članek izpostavlja vpliv interesov Rusije in ZDA na varnostno razpravo.

Islandija bi lahko v primeru uspešnih pogajanj postala polnopravna članica EU do leta 2028.

Ni omenjeno

Islandija je leta 2009 vložila prošnjo za članstvo v EU zaradi finančne krize.

Da: Članek navaja, da je Reykjavik leta 2009 vložil prošnjo zaradi krize.

Islandija je že članica Evropskega gospodarskega prostora (EGP) in schengenskega območja.

Delno: Članek omenja članstvo v EGP, a ne izrecno schengenskega območja.

Islandija na referendumu odloča o ponovnem začetku pristopnih pogajanj z Evropsko unijo.

Da: Članek potrjuje, da volivci odločajo o obnovitvi pogajanj z EU.

Islandija nima lastne vojske in se za obrambo zanaša na zvezo Nato.

Delno: Članek omenja zanašanje na Nato, a ne izrecno odsotnosti lastne vojske.

Javnomnenjske ankete kažejo na zelo tesen izid med zagovorniki in nasprotniki pogajanj.

Da: Ankete kažejo na razdeljenost in tesen izid med stranema.

Leta 2015 je islandska vlada uradno umaknila status države kandidatke za članstvo v EU.

Da: Leta 2015 so EU obvestili, da niso več država kandidatka.

Morebiten vstop v EU bi zahteval ponoven referendum o končnem pridružitvenem sporazumu.

Da: Članek navaja, da bi o pridružitvenem dogovoru znova odločali na referendumu.

Nova levosredinska vladna koalicija je referendum izvedla na pobudo Liberalne reformne stranke.

Da: Članek potrjuje, da je koalicija referendum izvedla na pobudo te stranke.

Ribištvo predstavlja približno 40 odstotkov islandskega izvoza in je ključna točka pogajanj.

Da: Članek potrjuje 40-odstotni delež izvoza in vlogo ribištva v pogajanjih.

Če bi Islandija postala članica EU, bi bila neto plačnica v proračun unije.

Ni omenjeno

STA

Geopolitične napetosti, vključno z interesi Rusije in ZDA, vplivajo na varnostno razpravo na Islandiji.

Ni omenjeno

Islandija bi lahko v primeru uspešnih pogajanj postala polnopravna članica EU do leta 2028.

Ni omenjeno

Islandija je leta 2009 vložila prošnjo za članstvo v EU zaradi finančne krize.

Ni omenjeno

Islandija je že članica Evropskega gospodarskega prostora (EGP) in schengenskega območja.

Ni omenjeno

Islandija na referendumu odloča o ponovnem začetku pristopnih pogajanj z Evropsko unijo.

Da: Članek potrjuje, da volivci odločajo o vnovičnem začetku pogajanj.

Islandija nima lastne vojske in se za obrambo zanaša na zvezo Nato.

Ni omenjeno

Javnomnenjske ankete kažejo na zelo tesen izid med zagovorniki in nasprotniki pogajanj.

Ni omenjeno

Leta 2015 je islandska vlada uradno umaknila status države kandidatke za članstvo v EU.

Ni omenjeno

Morebiten vstop v EU bi zahteval ponoven referendum o končnem pridružitvenem sporazumu.

Ni omenjeno

Nova levosredinska vladna koalicija je referendum izvedla na pobudo Liberalne reformne stranke.

Ni omenjeno

Ribištvo predstavlja približno 40 odstotkov islandskega izvoza in je ključna točka pogajanj.

Ni omenjeno

Če bi Islandija postala članica EU, bi bila neto plačnica v proračun unije.

Ni omenjeno

Svet24

Geopolitične napetosti, vključno z interesi Rusije in ZDA, vplivajo na varnostno razpravo na Islandiji.

Delno: Omenjeni so interesi ZDA (Trump, Grenlandija), Rusija ni omenjena.

Islandija bi lahko v primeru uspešnih pogajanj postala polnopravna članica EU do leta 2028.

Ni omenjeno

Islandija je leta 2009 vložila prošnjo za članstvo v EU zaradi finančne krize.

Da: Članek potrjuje prošnjo leta 2009 na vrhuncu finančne krize.

Islandija je že članica Evropskega gospodarskega prostora (EGP) in schengenskega območja.

Da: Članek izrecno navaja članstvo v EGP in schengenskem območju.

Islandija na referendumu odloča o ponovnem začetku pristopnih pogajanj z Evropsko unijo.

Da: Članek navaja, da Islandci odločajo o nadaljevanju pogajanj.

Islandija nima lastne vojske in se za obrambo zanaša na zvezo Nato.

Ni omenjeno

Javnomnenjske ankete kažejo na zelo tesen izid med zagovorniki in nasprotniki pogajanj.

Da: Članek omenja močno razdvojeno javno mnenje in tesen izid.

Leta 2015 je islandska vlada uradno umaknila status države kandidatke za članstvo v EU.

Da: Članek navaja, da je vlada leta 2015 zaprosila za umik statusa.

Morebiten vstop v EU bi zahteval ponoven referendum o končnem pridružitvenem sporazumu.

Da: Članek navaja, da bi morali sporazum potrditi na referendumu.

Nova levosredinska vladna koalicija je referendum izvedla na pobudo Liberalne reformne stranke.

Ni omenjeno

Ribištvo predstavlja približno 40 odstotkov islandskega izvoza in je ključna točka pogajanj.

Da: Članek potrjuje 40-odstotni delež in ribištvo kot jabolko spora.

Če bi Islandija postala članica EU, bi bila neto plačnica v proračun unije.

Da: Članek navaja, da bi Islandija postala neto plačnik v proračun.

Analiza sentimenta

entities

• Evropska unija
• ZDA
• Rusija
• Islandija
• Liberalna reformna stranka
• Socialdemokrati
• Ljudska stranka
• Donald Trump
• Grenlandija
• Evropsko gospodarsko prostor (EGP)
• Nato
• Kristrun Frostadottir
• Thorgendur Katrin Gunnarsdottir
• Vladimir Putin
• Evropsko združenje za prosto trgovino (Efta)

key differences

Donald Trump

Vsi viri ga prikazujejo negativno, osredotočeni na grožnje Grenlandiji.

Evropska unija

Večina virov nevtralna, Svet24 izstopa s pozitivnim opisom.

Evropsko gospodarsko prostor (EGP)

Vsi viri so nevtralni, brez razlik v sentimentu.

Evropsko združenje za prosto trgovino (Efta)

Večina virov ne omenja; le Svet24 navaja nevtralno.

Grenlandija

STA in N1 je ne omenjata, drugi viri so nevtralni, a poudarjajo različne vloge: tarča groženj vs. avtonomno ozemlje.

Islandija

Vsi viri so nevtralni, brez bistvenih razlik.

Kristrun Frostadottir

Viri enotno nevtralni, brez izstopajočih razlik.

Liberalna reformna stranka

Viri enotno nevtralni; razlike le v poudarkih (EU-naklonjenost).

Ljudska stranka

Viri enotno nevtralni; omenjena le kot nasprotnica EU.

Nato

Nevtralno: STA, RTV, Dnevnik; ostali brez omembe.

Rusija

RTV negativno, Dnevnik nevtralno.

Socialdemokrati

Viri so enotno nevtralni; razlik ni.

Thorgendur Katrin Gunnarsdottir

RTV in Dnevnik nevtralno, ostali ignorirajo.

Vladimir Putin

Le Dnevnik ga označuje negativno.

ZDA

Svet24 vidi grožnjo, drugi nevtralno ali molčijo.

source analyses

Dnevnik

Donald Trump

Negativno: označen kot nepredvidljiv s 'apetiti po Grenlandiji'

Evropska unija

Nevtralno: omenjena kot cilj pogajanj, brez pozitivnega ali negativnega vrednotenja

Evropsko gospodarsko prostor (EGP)

Nevtralno: informativno opisan kot okvir sodelovanja

Evropsko združenje za prosto trgovino (Efta)

Ni omenjeno

Grenlandija

Nevtralno: omenjena kot tarča apetitov D. Trumpa, brez vrednotenja

Islandija

Nevtralno: država je opisana kot predmet referenduma, brez izrecnega vrednotenja

Kristrun Frostadottir

Ni omenjeno

Liberalna reformna stranka

Nevtralno: zgolj informativno omenjena kot del koalicije

Ljudska stranka

Nevtralno: zgolj informativno omenjena kot del koalicije

Nato

Nevtralno: omenjen kot jamstvo za varnost, brez vrednotenja

Rusija

Nevtralno: omenjena v kontekstu ruskih vojaških ladij, brez izrecnega vrednotenja

Socialdemokrati

Nevtralno: zgolj informativno omenjeni kot del koalicije

Thorgendur Katrin Gunnarsdottir

Nevtralno: opisana kot zunanja ministrica, ki se aktivno zavzema, brez meta-vrednotenja

Vladimir Putin

Negativno: označen kot agresiven predsednik

ZDA

Nevtralno: omenjene prek predsednika, brez neposrednega vrednotenja

N1

Donald Trump

Ni omenjeno

Evropska unija

Nevtralno: omenjena kot cilj pogajanj in članstva, brez izrecnega vrednotenja

Evropsko gospodarsko prostor (EGP)

Ni omenjeno

Evropsko združenje za prosto trgovino (Efta)

Ni omenjeno

Grenlandija

Ni omenjeno

Islandija

Nevtralno: omenjena kot država, ki se sooča z vprašanjem članstva v EU, brez vrednotenja

Kristrun Frostadottir

Nevtralno: omenjena kot premierka, brez meta-vrednotenja

Liberalna reformna stranka

Nevtralno: opisana kot najbolj naklonjena EU med koalicijskimi partnericami, brez meta-vrednotenja

Ljudska stranka

Nevtralno: omenjena kot nasprotnica članstva v EU, brez vrednotenja

Nato

Ni omenjeno

Rusija

Ni omenjeno

Socialdemokrati

Nevtralno: omenjeni kot podobno usmerjeni k EU, brez vrednotenja

Thorgendur Katrin Gunnarsdottir

Ni omenjeno

Vladimir Putin

Ni omenjeno

ZDA

Ni omenjeno

RTV Slovenija

Donald Trump

Negativno: omenjen z grožnjami glede prevzema Grenlandije, kar ga prikazuje kot grožnjo

Evropska unija

Nevtralno: omenjena kot partner v pogajanjih, citirana pohvala von der Leyenove, a brez meta-vrednotenja EU

Evropsko gospodarsko prostor (EGP)

Nevtralno: omenjen kot okvir članstva, brez vrednotenja

Evropsko združenje za prosto trgovino (Efta)

Ni omenjeno

Grenlandija

Nevtralno: omenjena kot tarča Trumpovih groženj, brez vrednotenja

Islandija

Nevtralno: omenjena kot država, ki izvaja referendum, brez meta-vrednotenja

Kristrun Frostadottir

Nevtralno: omenjena kot premierka, brez meta-vrednotenja

Liberalna reformna stranka

Nevtralno: omenjena kot pobudnica referenduma, brez meta-vrednotenja

Ljudska stranka

Nevtralno: omenjena kot nasprotnica članstva, brez vrednotenja

Nato

Nevtralno: omenjen kot obrambna zveza, brez vrednotenja

Rusija

Negativno: omenjena z naraščajočim interesom in grožnjami infrastrukturi

Socialdemokrati

Nevtralno: omenjeni kot podporniki EU, brez vrednotenja

Thorgendur Katrin Gunnarsdottir

Nevtralno: citirana kot zunanja ministrica, brez vrednotenja

Vladimir Putin

Ni omenjeno

ZDA

Nevtralno: omenjene kot obrambni partner, brez vrednotenja

STA

Donald Trump

Ni omenjeno

Evropska unija

Nevtralno: omenjena kot subjekt pogajanj, brez vrednotenja

Evropsko gospodarsko prostor (EGP)

Ni omenjeno

Evropsko združenje za prosto trgovino (Efta)

Ni omenjeno

Grenlandija

Ni omenjeno

Islandija

Nevtralno: omenjena kot država, kjer poteka referendum o pogajanjih z EU

Kristrun Frostadottir

Ni omenjeno

Liberalna reformna stranka

Ni omenjeno

Ljudska stranka

Ni omenjeno

Nato

Ni omenjeno

Rusija

Ni omenjeno

Socialdemokrati

Ni omenjeno

Thorgendur Katrin Gunnarsdottir

Ni omenjeno

Vladimir Putin

Ni omenjeno

ZDA

Ni omenjeno

Svet24

Donald Trump

Negativno: njegove težnje po Grenlandiji označene kot grožnja suverenosti

Evropska unija

Pozitivno: opisana kot privlačen projekt, ki privablja bogatejše države

Evropsko gospodarsko prostor (EGP)

Nevtralno: omenjen kot članstvo Islandije brez vrednotenja

Evropsko združenje za prosto trgovino (Efta)

Nevtralno: omenjen kot članstvo Islandije brez vrednotenja

Grenlandija

Nevtralno: omenjena kot avtonomno ozemlje, ki je izstopilo iz EGS

Islandija

Nevtralno: država je opisana kot stabilna, uspešna demokracija, a brez meta-vrednotenja

Kristrun Frostadottir

Ni omenjeno

Liberalna reformna stranka

Ni omenjeno

Ljudska stranka

Ni omenjeno

Nato

Ni omenjeno

Rusija

Ni omenjeno

Socialdemokrati

Ni omenjeno

Thorgendur Katrin Gunnarsdottir

Ni omenjeno

Vladimir Putin

Ni omenjeno

ZDA

Negativno: Trumpove težnje po Grenlandiji predstavljajo grožnjo

Scenariji

scenarios

• description

  Islandski volivci podprejo pogajanja, kar vladi premierke Kristrun Frostadottir omogoči hitro integracijo v skupne varnostne strukture EU, kar zmanjša negotovost zaradi zunanjih groženj.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  mid

  title

  Uspešen začetek pogajanj za večjo varnostno stabilnost

  valence

  positive

• description

  Vlada začne pogajanja, vendar se proces zaradi trdih stališč islandskega ribiškega sektorja in EU glede ribiških kvot zavleče v večletno birokratsko fazo brez bistvenega napredka.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  long

  title

  Dolgotrajna tehnična pogajanja o ribiških kvotah

  valence

  neutral

• description

  Tesna večina Islandcev glasuje proti nadaljevanju pogajanj, kar povzroči napetosti v koaliciji med Liberalno reformno stranko in nasprotujočo Ljudsko stranko ter destabilizira vlado.

  plausibility

  realistic

  time horizon

  short

  title

  Politična kriza zaradi zavrnitve na referendumu

  valence

  negative

• description

  Pogajanja se uspešno začnejo, kar poveča zaupanje vlagateljev v islandsko gospodarstvo in zmanjša nestanovitnost islandske krone, kar ublaži inflacijske pritiske na gospodinjstva.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  long

  title

  Ekonomska stabilizacija z dolgoročnim prehodom na evro

  valence

  positive

• description

  Referendum potrdi nadaljevanje pogajanj, a javnost ostaja razdeljena, zato vlada ohranja Islandijo v EGP, ne da bi v kratkem času dosegla polnopravno članstvo.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  mid

  title

  Status quo z okrepljenim sodelovanjem z EU

  valence

  neutral

• description

  Zavrnitev pogajanj na referendumu izolira Islandijo od tesnejšega obrambnega povezovanja z EU, kar v času nepredvidljivih potez ZDA in Rusije poveča občutek ranljivosti države.

  plausibility

  plausible

  time horizon

  mid

  title

  Varnostni vakuum zaradi nasprotovanja članstvu

  valence

  negative

• description

  Zaradi drastičnega poslabšanja varnostnih razmer na Arktiki EU in Islandija pospešeno skleneta zgodovinski dogovor, ki Islandijo vključi v EU pred letom 2028.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  long

  title

  Geopolitični preobrat in hitra vključitev v EU

  valence

  positive

• description

  Izid referenduma se uporabi kot izgovor za predčasne parlamentarne volitve, kjer se moči med socialdemokrati in Ljudsko stranko povsem premešajo, ne da bi se vprašanje EU dejansko premaknilo.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  short

  title

  Referendum kot orodje za notranje politične čistke

  valence

  neutral

• description

  Proevropska usmeritev vlade sproži množične proteste ribiških skupnosti, ki se bojijo izgube suverenosti nad ozemeljskimi vodami, kar vodi v globoke socialne nemire in blokado gospodarstva.

  plausibility

  speculative

  time horizon

  short

  title

  Razkol v družbi in protesti zaradi ribolovnih pravic

  valence

  negative

Viri

articles

• article order

  1

  body

  z dodatnimi informacijami od 6. odstavka Reykjavik, 29. avgusta (STA) - Na Islandiji so se odprla volišča, na katerih odločajo o vnovičnem začetku pogajanj o pridružitvi EU, potem ko je to vprašanje pred dobrim desetletjem že zaposlovalo državo. Današnji referendum so spodbudile tudi ...

  language

  slv

  published at

  2026-08-29T13:51:53

  source

  STA

  title

  Na Islandiji začeli odločanje o vnovičnem začetku pogajanj o pridružitvi EU (dopolnjeno)

  url

  https://www.sta.si/3592851/

• article order

  5

  body

  Od 9. ure zjutraj po lokalnem času se bo 270.000 volilnih upravičencev državljani odpravili na volišča, da bi odločili, ali bo Islandija znova krenila na pot k Evropski uniji. Ankete razkrivajo, da so Islandci glede tega vprašanja še vedno razdeljeni. Avgustovska javnomnenjska raziskava, ki jo je izvedla agencija Maskina, je pokazala majhno prednost podpornikov EU-ja: 51,3 odstotka anketirancev je podprlo obnovitev pristopnih pogovorov, 48,7 odstotkov je temu nasprotovalo, navaja Euronews. Nekatere ankete napovedujejo še tesnejši izid. Če se bodo Islandci izrekli za ta korak, bi potem o morebitnem pridružitvenem dogovoru z EU-jem znova odločali na referendumu, najverjetneje bi bila potrebna tudi sprememba ustave, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Odločitev bi moralo podpreti tudi ostalih 27 članic. Islandija ustavila pogajanja po štirih letih Gre za temo, ki je državo že zaposlovala. Leta 2009, potem ko je finančna kriza opustošila njeno gospodarstvo, je namreč Reykjavik vložil prošnjo za članstvo. Po letih napornih pogajanj je nato leta 2013 nova evroskeptična vlada sprva ustavila pogajanja, leta 2015 pa EU-ju s pismom obvestila, da niso več država kandidatka. Vprašanje ni nikoli popolnoma odšlo v pozabo - ob vnovični zamenjavi vlade leta 2024 se je referendum o obuditvi pogajanj znašel med političnimi obljubami. Nova levosredinska vladna koalicija se je za njegovo izvedbo odločila na pobudo Liberalne reformne stranke, ki je, kot piše agencija Reuters, med koalicijskimi partnericami najbolj naklonjena EU-ju. Podobno usmeritev imajo tudi socialdemokrati premierke Kristrun Frostadottir, medtem ko tretja partnerica Ljudska stranka članstvu v EU-ju nasprotuje. Občutljiva tema glede ponovnega članstva so varnostna vprašanja zaradi geopolitičnih sprememb. Islandija se boji, da bi se znašla v navzkrižju med naraščajočim gospodarskim in strateškim interesom Rusije ter grožnjami ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je želel prevzeti nadzor nad sosednjo Grenlandijo, avtonomnim danskim ozemljem. Islandija se za svojo obrambo sicer zanaša na zvezo Nato, katere ustanovna članica je, in na ZDA, s katero ima sklenjen obrambni sporazum. Vendar bo na končni izid vplivalo tudi več domačih vprašanj. Čeprav gospodarstvo države ob resda nestanovitni denarni enoti znova uspeva, se gospodinjstva soočajo z naraščajočo inflacijo in vse višjimi obrestnimi merami - centralna banka jih je letos zvišala trikrat -, kar v očeh nekaterih krepi privlačnost evra. V morebitnih pogajanjih z EU-jem bi po pričakovanjih glavno vlogo odigralo vprašanje ribištva, ki je pomemben del nacionalne identitete v državi, kjer morski proizvodi predstavljajo približno 40 odstotkov izvoza. Islandci so pri tem odločeni braniti svoje interese pri nadzoru nad ozemeljskimi vodami in ribištvom, saj je eno od osrednjih vprašanj kvote ulova skuš, ki se zaradi podnebnih sprememb selijo proti severu. EU Islandiji očita, da jih ujame preveč. Islandija že prevzela večino gospodarskih pravil EU-ja Čeprav Islandija ni članica Evropske unije, je del Evropskega gospodarskega prostora (EEA) in ima tako kot Norveška dostop do enotnega trga EU-ja. Islandija je tako že sprejela večino pravil EU-ja, kar predstavlja približno 9000 pravnih aktov. Zagovorniki EU-ja zato trdijo, da bi vstop v EU Islandiji zagotovil sedež za pogajalsko mizo o tovrstnih zadevah. Nasprotniki po drugi strani trdijo, da je članstvo v EEA-ju zadosti. Tako je Haraldur Olafsson, predsednik evroskeptične platforme Heimssyn, za Euronews dejal, da Islandija že upošteva 75 odstotkov pravil EU-ja, tako da ni "ni potrebe po več". Islandska zunanja ministrica Þorgerður Katrin Gunnarsdottir je opozorila, da je še posebej pereče vprašanje morebitni položaj islandskega ribištva v EU-ju, kar bi mnoge odvrnilo od članstva v EU-ju. Islandsko združenje ribiške industrije je izrazilo zaskrbljenost zaradi več evropskih ribiških predpisov, ki bi po njihovem mnenju Islandiji odvzeli "moč, da deluje kot neodvisna obalna država". Skupna ribiška politika EU-ja namreč določa omejitve ulova in kvote za vse države članice, to pravilo pa že dolgo bremeni odnose med Reykjavíkom in Brusljem. V t. i. "vojnah za skuše" je Islandija zavzela stališče, ki ga je EU štel za pretirano. Vprašanje ostaja izredno pomembno, saj ribiška industrija predstavlja 6,5 odstotkov BDP države in zaposluje na tisoče ljudi. Začetek pogajanj bi bil možen že z letom 2027 Bruselj se sicer v dogajanje pred referendumom ni vpletal, vendar Islandijo hvali kot tesnega partnerja. "Delimo iste vrednote, se zelo dobro poznamo, imamo podobna stališča, zato smo tesni partnerji," je med obiskom na Islandiji julija 2025 dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Medtem je evropska komisarka za širitev Marta Kos dejala, da bi Islandija lahko uradno začela pristopna pogajanja že z letom 2027, saj njena prejšnja vloga ostaja veljavna. Ko je Islandija leta 2013 začasno ustavila svojo vlogo, je do takrat začasno zaključila 11 pogajalskih poglavij, odprtih je ostalo še 27, glavna ovira pa je bilo predvsem poglavje o ribištvu. Vendar je Kosova nedavno na družbenih omrežjih namignila, da bi bil Bruselj morda pripravljen najti skupno podlago glede tega občutljivega vprašanja. "Pristopna pogajanja vedno odražajo specifične razmere vsake države kandidatke," je zapisala. Severnoatlantsko zavezništvo priznava, da imata Rusija in Kitajska vse močnejši apetit po nadzoru na severu in je zato okrepilo nadzor zračnega in pomorskega prostora. Prva diplomatka EU-ja Kaja Kallas se strinja, da sta varnostni situaciji EU-ja in Islandije medsebojno povezani. "Od ruskih groženj infrastrukturi na morskem dnu do naraščajočega zanimanja Kitajske za Arktiko - skupno obravnavanje teh vprašanj je zato lahko bolj uspešno," je dejala Kallas ob robu konferenci marca letos, posvečeni obrambnemu partnerstvu med Islandijo in EU-jem . Evropska unija se je s sprejemom Hrvaške nazadnje širila leta 2013, obdobje odtlej pa je zaznamovala upočasnitev procesa pridruževanja kandidatk, pri čemer sta trenutno najbližje temu, da postaneta članici, Črna gora in Albanija.

  language

  slv

  published at

  2026-08-28T18:23:54

  source

  RTV Slovenija

  title

  Islandci bodo glasovali o ponovnem začetku pogajanj o pridružitvi Evropski uniji

  url

  https://www.rtvslo.si/evropska-unija/islandci-bodo-glasovali-o-ponovnem-zacetku-pogajanj-o-pridruzitvi-evropski-uniji/792200

• article order

  8

  body

  Gre za temo, ki je državo že zaposlovala - leta 2009, potem ko je finančna kriza opustošila njeno gospodarstvo, je namreč Reykjavik vložil prošnjo za članstvo. Po letih napornih pogajanj je nato leta 2013 nova evroskeptična vlada sprva ustavila pogajanja, leta 2015 pa EU s pismom obvestila, da niso več država kandidatka. Vprašanje ni nikoli popolnoma odšlo v pozabo - ob vnovični zamenjavi vlade leta 2024 se je referendum o obuditvi pogajanj znašel med političnimi obljubami. Nova levosredinska vladna koalicija se je za njegovo izvedbo odločila na pobudo Liberalne reformne stranke, ki je, kot piše agencija Reuters, med koalicijskimi partnericami najbolj naklonjena EU. Podobno usmeritev imajo tudi socialdemokrati premierke Kristrun Frostadottir, medtem ko tretja partnerica Ljudska stranka članstvu v EU nasprotuje.

  language

  slv

  published at

  2026-08-29T03:16:05

  source

  N1

  title

  Islandci bodo znova odločali o vprašanju, ki jih deli že več kot desetletje

  url

  https://n1info.si/novice/svet/islandci-bodo-znova-odlocali-o-vprasanju-ki-jih-deli-ze-vec-kot-desetletje/

• article order

  6

  body

  Islandci bodo v soboto na referendumu odločali o tem, ali naj se nadaljujejo pristopna pogajanja o polnopravnem članstvu države v Evropski uniji. Ankete kažejo, da je težko napovedati rezultat. Če pa bodo zmagali zagovorniki nadaljnjih pogajanj, bi Islandija lahko že leta 2028 postala polnopravna članica EU, a bi pred tem sledil še en referendum. V soboto bo na Islandiji potekal referendum, na katerem morajo udeleženci odgovoriti na vprašanje, ali se strinjajo z nadaljevanjem oziroma odmrznitvijo pogajanj o članstvu v Evropski uniji, ki so se prekinila leta 2015. Ankete kažejo na zelo izenačen boj zagovornikov in nasprotnikov nadaljevanja pogajanj. Veliko Islandcev predvsem zaradi varovanja domačega ribištva, ki zagotavlja 40 odstotkov izvoza, nasprotuje članstvu v EU. Večina mladih Islandcev pa bi rada svojo državo, ki ima 400.000 prebivalcev, videla v EU, ki ima 450 milijonov prebivalcev. Torej bo rezultat referenduma odvisen tudi od tega, ali se ga bodo mladi udeležili ali pa bodo - tako kot so proevropski mladi Britanci na referendumu o brexitu leta 2016 - ostali doma. Vlada se uradno drži stran Islandska vlada, v kateri so socialdemokrati, populistična Ljudska stranka in proevropska liberalna Reformna stranka, se je odločila za referendum o nadaljevanju pogajanj letos marca. A v referendumski kampanji ostaja vlada v ozadju, če odmislimo zunanjo ministrico Thorgendur Katrin Gunnarsdottir iz Reformne stranke, ki se aktivno zavzema za nadaljevanje pogajanj. Tako referendumski "ne" ne bi pomenil zavrnitve sedanje vladne koalicije oziroma bi vsaj sama lahko tako trdila. Že v koalicijskem sporazumu s konca leta 2024 namreč piše, da mora tak referendum o obnovi pogajanj o članstvu v EU potekati do konca leta 2027. Vlada je letos pohitela, in sicer zato, ker je ameriški predsednik Donald Trump kazal apetite po Grenlandiji, ki je samo 300 kilometrov od Islandije, in ker so v bližini izključne ekonomske cone Islandije pogosto opazili ruske vojaške ladje. Sicer je Islandija ena od dvanajstih ustanovnih članic Nata, nima pa svoje vojske, pač pa le policijo in obalno stražo. Za njeno varnost jamči Nato. Zagovorniki vstopa v EU sicer nekako obžalujejo, da na referendumsko kampanjo ni bolj vplivalo vprašanje varnosti in obrambe države v času nepredvidljivega ameriškega predsednika in agresivnega ruskega predsednika Vladimirja Putina. Vendar Islandci, ki so sredi oceana precej izpostavljeni, nestabilnosti v mednarodnih odnosih večinoma ne dojemajo kot veliko grožnjo, menda zato, ker nikoli niso doživeli vojne. Enotni trg že zdaj dostopen Islandija je od leta 2001 pridružena članica schengenskega območja. Tako lahko recimo Slovenci potujejo na Islandijo z osebno izkaznico. A ker ni članica EU in njene carinske unije, velja carinska kontrola. Islandija pa je, tako kot recimo Norveška, že del enotnega trga EU. Državi sta namreč od leta 1994 članici Evropskega gospodarskega prostora (EGP), kar omogoča prost pretok blaga, storitev, kapitala in delovne sile med njima in EU. Ker nista članici, pa nimata evropskih poslancev ali predstavnikov v evropski komisiji. Tako morata uveljavljati številne zakone EU, čeprav pri njih ne soodločata. Do polnopravnega članstva sta obe zadržani predvsem zato, ker lahko po sedanji ureditvi preprečujeta dostop ribičev iz EU do svojih bogatih ribolovnih območij. Poleg tega lahko sklepata samostojne trgovinske sporazume z državami, ki niso v EU. Obe pa vplačujeta milijarde evrov v EU za zmanjšanje gospodarskih in socialnih razlik in tudi Slovenija ima od tega koristi. Članica že leta 2028? Mnogi ocenjujejo, da bi lahko Islandija zaradi svoje precejšnje vključenosti v EU prek EGP in schengna v pičlih 18 mesecih zaključila pogajanja z EU. Drugače kot pri balkanskih državah ovira za njeno članstvo v EU ni toliko v članicah EU in pri strogih kriterijih evropske komisije kot pri njej sami. Če bi v soboto preskočila prvo oviro, ki je torej notranja, bi jo najbrž leta 2028 čakala druga takšna ovira, to bi bil referendum o polnopravnem članstvu v EU. Vsekakor v balkanskih državah, kjer tudi po 20 let zaman trkajo na vrata EU, ne bodo zadovoljni, če jih bo prehitela Islandija. Sicer komisarka za širitev Marta Kos predlaga, da bi za vse države, s katerimi potekajo pristopna pogajanja, po novem veljalo, da bi pred vstopom v EU postale članice EGP. Islandija je bila v letih po hudi finančni in gospodarski krizi 2008-2011 sicer že zelo blizu polnopravnemu članstvu v EU. A na koncu pogajanj ni hotela prepustiti svojih bogatih ribolovnih območij v souporabo ribičem iz drugih držav EU. Ko pa je islandsko gospodarstvo začelo okrevati, je padla podpora vstopu v EU in leta 2015 je desnosredinska vlada prekinila pogajanja o članstvu. Vendar je Islandija ostala močno povezana z EU prek EGP in schengna. Danes mnogi Islandci menijo, da jim gre dobro in da zato ni treba hiteti s članstvom v EU, mnogi pa si tja želijo.

  language

  slv

  published at

  2026-08-28T22:03:04

  source

  Dnevnik

  title

  Odločilni dan za evropsko pot Islandcev

  url

  https://www.dnevnik.si/novice/svet/odlocilni-dan-za-evropsko-pot-islandcev-2824323/

• article order

  9

  body

  Evropska unija trenutno vodi pristopna pogajanja z več državami z Balkana in vzhodne Evrope, a možnost, da se ne bi širila le proti vzhodu in jugovzhodu, temveč tudi proti severozahodu, dandanes ni več nezamisljiva. Prvi korak je že storila islandska vlada. Islandci namreč danes na referendumu odločajo, ali je nastopil trenutek, ko bi se bilo treba vrniti na evropsko pot. Ne gre seveda za referendum o pridružitvi Evropski uniji, temveč bodo na voliščih odločili, ali svoji vladi prižgati zeleno luč za nadaljevanje pristopnih pogajanj, ki so zastala že davnega leta 2013. V vsakem primeru bi morali Islandci, če bi bil pristopni sporazum na koncu sklenjen, na volišča še enkrat, da ta sporazum potrdijo s še enim referendumom. Islandija je za pridružitev EU uradno zaprosila že na vrhuncu finančne krize davnega leta 2009, ko so propadle kar tri islandske največje komercialne banke, a se je država uspela razmeroma hitro izvleči iz krize. Takratna vlada je zato leta 2013 pogovore zamrznila, saj se je evroobmočje znašlo v precejšnji krizi, nekateri ekonomisti pa so bili glede njegove prihodnosti precej črnogledi. Islandska vlada je nato leta 2015 zaprosila še za umik statusa države kandidatke. Jabolko spora v pristopnih pogajanjih so bile predvsem ribe. V primeru zelene luči bi bil postopek predvidoma hiter Če zadnje ankete kažejo na močno razdvojeno javno mnenje in tesen izid, pa je dilema precej manjša na drugi strani, v Evropski uniji. 27 trenutnih držav članic s skupno 452 milijoni prebivalcev bi predvidoma odprtih rok sprejele državo z vsega slabih 400.000 prebivalcev, a stabilno, uspešno in razvito demokracijo, ki bi v skupno košarico prinesla kar dobrih 34 milijard evrov bruto domačega proizvoda. Islandija bi v primeru pridružitve nemudoma postala neto plačnik v proračun EU ter bi predstavljala tako finančno kot geografsko protiutež dolgoletni širitvi proti vzhodu, v okviru katere so v EU vstopale poznejše neto prejemnice iz proračuna EU. Obenem bi bil postopek precej hitrejši kot v primeru trenutnih držav kandidatk, saj bi Islandija predvidoma zlahka zapirala poglavja v pristopnih pogajanjih. Že danes je članica Evropskega gospodarskega prostora (EGP) in s tem enotnega notranjega trga. Je tudi polnopravna članica schengenskega območja in Evropskega združenja za prosto trgovino (Efta), kar pomeni, da že zdaj upošteva večino predpisov EU, z EU pa ima v veliki meri usklajene standarde. Stvari bi se lahko znova zapletle predvsem na področju ribištva, sektorja, ki na Islandiji poskrbi za kar 40 odstotkov izvoza. A danes na svetu vladajo povsem drugačne geopolitične razmere kot pred desetletjem, tako bi ob obojestranskem interesu ta točka predstavljala predvsem zlahka rešljivo tehnično vprašanje. Vendarle je trenutno na drugi strani luže na čelu ZDA grožnja, ki je za razliko od spornih kvot za skušo iz mesa in krvi. V ospredju suverenost, a jo oba pola vidita povsem drugače Nad islandskim referendumom vseskozi visi senca vprašanja suverenosti, pri čemer je zanimivo, da oba pola o isti stvari razmišljata povsem nasprotno. Podporniki začetka pristopnih pogajanj denimo s prstom kažejo na ameriškega predsednika Donalda Trumpa in njegove težnje po Grenlandiji, pri čemer opozarjajo, da ameriške težnje predstavljajo grožnjo islandski suverenosti. Nasprotniki na drugi strani trdijo, da bi Islandija s pridružitvijo izgubila suverenost. "Obstajata dva kampa, ki oba naslavljata iste sentimente," je za Politico dejal Eirikur Bergmann, profesor politologije na islandski zasebni univerzi Bifröst. Po njegovih besedah eni trdijo, da se Islandija mora pridružiti Evropski uniji, da bi "okrepila svojo suverenost in zaščitila dediščino svojega boja za neodvisnost." Drugi enako glasno opozarjajo, da bi ravno pridružitev EU "ogrozila islandsko suverenost." Številni ob tem poudarjajo, da je Islandija že danes del evropskega enotnega trga, schengna in Efte, a kot nečlanica formalno ne more vplivati na politiko EU. V primeru članstva v EU bi tako skozi vse institucije postali tudi odločevalci, tako dejansko ne bi šlo za oslabitev, temveč krepitev suverenosti. S prstom ob tem kažejo na Združeno kraljestvo, kjer so si zaželeli tako opevano suverenost, a danes niso nič bolj suvereni, saj se morajo britanska podjetja podobno kot podjetja v drugih tretjih državah, ki želijo izvažati na mikaven in bogat trg EU, prilagoditi standardom, ki jih postavljajo v Bruslju, ti pa so večinoma precej ostrejši kot drugod po svetu. Vse glasnejši tudi v Kanadi Evropska unija na drugi strani nima veliko razmišljati. Če se bo Islandija znova podala na pot pridružitve EU, bo to hkrati predstavljalo veliko simbolno dejanje, znak, da Evropska unija ostaja privlačen projekt, ki je v svoje vrste sposoben privabiti tudi bogatejše države. Ne nazadnje ideja o pridružitvi EU že nekaj časa kali tudi v srcih številnih Kanadčanov, ki lahko le zaprepadeno opazujejo, kaj se dogaja na drugi strani njihove južne meje. Tudi v Kanadi, ogromni državi na drugi celini, ki jo od celinske Evropske unije loči celoten ocean, ti glasovi postajajo vse glasnejši. Pa Kanado od Evropske unije resnično loči celoten ocean? Ne povsem. Kanada si namreč deli pomorsko mejo z otočjem Saint-Pierre in Miquelon. Gre za osem otočkov v bližini Nove Fundlandije in samoupravno čezmorsko ozemlje Francije. Francija je seveda ena od osrednjih članic EU, tamkajšnji prebivalci so zato kot francoski državljani obenem tudi državljani EU, kot uradno valuto pa uporabljajo evro. Kljub temu otočje kot čezmorsko ozemlje ni del notranjega trga EU, schengenskega območja in carinske unije. Na teh področjih tako za prebivalce veljajo nekoliko posebna pravila. Kanada si na otoku Hans, majhnem nenaseljenem arktičnem otoku, deli tudi majceno kopensko mejo z Grenlandijo, dolgo vsega 1,2 kilometra. Grenlandija, ki je avtonomno ozemlje Kraljevine Danske, sicer ni članica EU, saj se je temu statusu odpovedala. Grenlandija je avtonomno ozemlje, ki spada pod Kraljevino Dansko. Danska je članica EU, Grenlandija pa se je statusu v EU odpovedala. Grenlandija je namreč leta 1985 izstopila iz takratne Evropske gospodarske skupnosti (EGS), predhodnice današnje Evropske unije.

  language

  slv

  published at

  2026-08-29T03:41:51

  source

  Svet24

  title

  Bodo Islandci danes Kanadčanom pokazali, katera pot vodi v Evropsko unijo?

  url

  https://svet24.si/novice/tujina/islandija-referendum-evropska-unija-1922203

source scope

analyzed source count

5

omitted articles

omitted source count

0

total source count

5