MedVrsticami

Analiza trditev

claims

• Trump je napovedal fantastično prihodnost in boljše odnose s Kitajsko kot kdaj koli prej.
• Marco Rubio je izjavil, da kitajska podpora Iranu škoduje dvostranskim odnosom z ZDA.
• Tajvan se boji, da bi Trump ameriško podporo otoku uporabil kot pogajalsko sredstvo s Pekingom.
• Kitajska meni, da je neodvisnost Tajvana nezdružljiva z mirom v Tajvanski ožini.
• Peking je po Trumpovih besedah pristal na nakup 200 letal podjetja Boeing.
• Trump bo kmalu sprejel odločitev o prodaji orožja Tajvanu v vrednosti 14 milijard dolarjev.
• ZDA uradno priznavajo politiko ene Kitajske in ne podpirajo neodvisnosti Tajvana.
• Kitajska ne izključuje uporabe sile za prevzem nadzora nad Tajvanom.
• Washington računa na sodelovanje Pekinga pri doseganju miru v vojni proti Iranu.
• Jamieson Greer je predlagal ustanovitev posebne ameriško-kitajske trgovinske komisije.
• Kitajska je ZDA zagrozila s prepovedjo dostopa do redkih zemelj zaradi trgovinskih carin.
• Xi Jinping je označil Tajvan za najpomembnejše vprašanje v kitajsko-ameriških odnosih.
• Donald Trump je posvaril Tajvan pred uradno razglasitvijo neodvisnosti.
• Trump meni, da vojna s Kitajsko zaradi Tajvana ni verjetna.

key differences

Donald Trump je posvaril Tajvan pred uradno razglasitvijo neodvisnosti.

Le STA in Delo poročata; ostali viri trditev povsem ignorirajo.

Jamieson Greer je predlagal ustanovitev posebne ameriško-kitajske trgovinske komisije.

Večina virov molči, ostali potrjujejo namen reševanja sporov.

Kitajska je ZDA zagrozila s prepovedjo dostopa do redkih zemelj zaradi trgovinskih carin.

Večina potrjuje grožnjo, nekateri osrednji mediji pa molčijo.

Kitajska meni, da je neodvisnost Tajvana nezdružljiva z mirom v Tajvanski ožini.

RTV in Mladina citirata dobesedno, drugi le opozarjajo.

Kitajska ne izključuje uporabe sile za prevzem nadzora nad Tajvanom.

Večina potrjuje grožnjo, Delo omili, STA in Bloomberg molčita.

Marco Rubio je izjavil, da kitajska podpora Iranu škoduje dvostranskim odnosom z ZDA.

Večina potrjuje, nekateri ne omenjajo, Bloomberg le delno.

Peking je po Trumpovih besedah pristal na nakup 200 letal podjetja Boeing.

Le SiOL potrjuje, Bloomberg le namiguje, ostali molčijo.

Tajvan se boji, da bi Trump ameriško podporo otoku uporabil kot pogajalsko sredstvo s Pekingom.

Večina potrjuje strah, nekateri molčijo ali so zadržani.

Trump bo kmalu sprejel odločitev o prodaji orožja Tajvanu v vrednosti 14 milijard dolarjev.

Večina molči; SiOL potrjuje, Delo in Bloomberg pa o znesku.

Trump je napovedal fantastično prihodnost in boljše odnose s Kitajsko kot kdaj koli prej.

Večina potrjuje citat, STA in Delo molčita, SiOL poudarja posel.

Trump meni, da vojna s Kitajsko zaradi Tajvana ni verjetna.

Večina molči; Delo in SiOL potrjujeta Trumpov optimizem.

Washington računa na sodelovanje Pekinga pri doseganju miru v vojni proti Iranu.

Večina potrjuje Rubia/Trumpa, osrednji tiskani mediji molčijo.

Xi Jinping je označil Tajvan za najpomembnejše vprašanje v kitajsko-ameriških odnosih.

Polovica virov trditev potrjuje, ostali je ne omenjajo.

ZDA uradno priznavajo politiko ene Kitajske in ne podpirajo neodvisnosti Tajvana.

Večina molči, Delo potrjuje, ostali le v kontekstu Pekinga.

source analyses

24ur

Donald Trump je posvaril Tajvan pred uradno razglasitvijo neodvisnosti.

Ni omenjeno

Jamieson Greer je predlagal ustanovitev posebne ameriško-kitajske trgovinske komisije.

Da: Greer je predlagal komisijo za razreševanje nesoglasij.

Kitajska je ZDA zagrozila s prepovedjo dostopa do redkih zemelj zaradi trgovinskih carin.

Da: Članek potrjuje grožnjo s prepovedjo dostopa do redkih zemelj.

Kitajska meni, da je neodvisnost Tajvana nezdružljiva z mirom v Tajvanski ožini.

Ni omenjeno

Kitajska ne izključuje uporabe sile za prevzem nadzora nad Tajvanom.

Da: Članek navaja, da Peking ne izključuje uporabe sile.

Marco Rubio je izjavil, da kitajska podpora Iranu škoduje dvostranskim odnosom z ZDA.

Da: Rubio je dejal, da podpora Iranu škoduje odnosom.

Peking je po Trumpovih besedah pristal na nakup 200 letal podjetja Boeing.

Ni omenjeno

Tajvan se boji, da bi Trump ameriško podporo otoku uporabil kot pogajalsko sredstvo s Pekingom.

Da: V Taipeiju se bojijo vključitve podpore v pogajanja.

Trump bo kmalu sprejel odločitev o prodaji orožja Tajvanu v vrednosti 14 milijard dolarjev.

Ni omenjeno

Trump je napovedal fantastično prihodnost in boljše odnose s Kitajsko kot kdaj koli prej.

Da: Trump je citiran z uporabo teh natančnih besed.

Trump meni, da vojna s Kitajsko zaradi Tajvana ni verjetna.

Ni omenjeno

Washington računa na sodelovanje Pekinga pri doseganju miru v vojni proti Iranu.

Da: Rubio je izjavil, da Washington računa na sodelovanje Pekinga.

Xi Jinping je označil Tajvan za najpomembnejše vprašanje v kitajsko-ameriških odnosih.

Ni omenjeno

ZDA uradno priznavajo politiko ene Kitajske in ne podpirajo neodvisnosti Tajvana.

Delno: Omenjena je politika ene Kitajske v kontekstu Pekinga.

Bloomberg Adria

Donald Trump je posvaril Tajvan pred uradno razglasitvijo neodvisnosti.

Ni omenjeno

Jamieson Greer je predlagal ustanovitev posebne ameriško-kitajske trgovinske komisije.

Delno: Omenjena je želja po novem trgovinskem odboru za upravljanje odnosov.

Kitajska je ZDA zagrozila s prepovedjo dostopa do redkih zemelj zaradi trgovinskih carin.

Da: Peking je z zalogami redkih zemelj pritiskal na umik carin.

Kitajska meni, da je neodvisnost Tajvana nezdružljiva z mirom v Tajvanski ožini.

Ni omenjeno

Kitajska ne izključuje uporabe sile za prevzem nadzora nad Tajvanom.

Ni omenjeno

Marco Rubio je izjavil, da kitajska podpora Iranu škoduje dvostranskim odnosom z ZDA.

Delno: Rubio je prisoten, članek pa omenja, da podpora Iranu obremenjuje odnose.

Peking je po Trumpovih besedah pristal na nakup 200 letal podjetja Boeing.

Delno: Trump si želi poslovnih dogovorov v letalstvu, Boeing je v delegaciji.

Tajvan se boji, da bi Trump ameriško podporo otoku uporabil kot pogajalsko sredstvo s Pekingom.

Delno: Zakonodajalci opozarjajo na spodkopavanje podpore zaradi usklajevanja s Pekingom.

Trump bo kmalu sprejel odločitev o prodaji orožja Tajvanu v vrednosti 14 milijard dolarjev.

Delno: Trump je odložil prodajo paketa v tej vrednosti in bo o tem razpravljal.

Trump je napovedal fantastično prihodnost in boljše odnose s Kitajsko kot kdaj koli prej.

Delno: Trump želi, da Kitajska doseže še višjo raven in se odpre.

Trump meni, da vojna s Kitajsko zaradi Tajvana ni verjetna.

Ni omenjeno

Washington računa na sodelovanje Pekinga pri doseganju miru v vojni proti Iranu.

Da: Trump želi izkoristiti vpliv Pekinga za končanje konflikta.

Xi Jinping je označil Tajvan za najpomembnejše vprašanje v kitajsko-ameriških odnosih.

Ni omenjeno

ZDA uradno priznavajo politiko ene Kitajske in ne podpirajo neodvisnosti Tajvana.

Ni omenjeno

Delo

Donald Trump je posvaril Tajvan pred uradno razglasitvijo neodvisnosti.

Da: Trump je dejal, da ne želi, da bi kdo razglasil neodvisnost.

Jamieson Greer je predlagal ustanovitev posebne ameriško-kitajske trgovinske komisije.

Ni omenjeno

Kitajska je ZDA zagrozila s prepovedjo dostopa do redkih zemelj zaradi trgovinskih carin.

Ni omenjeno

Kitajska meni, da je neodvisnost Tajvana nezdružljiva z mirom v Tajvanski ožini.

Delno: Xi je opozoril, da bi napačno ravnanje povzročilo konflikt.

Kitajska ne izključuje uporabe sile za prevzem nadzora nad Tajvanom.

Delno: Xi je opozoril, da bi napačno ravnanje povzročilo konflikt.

Marco Rubio je izjavil, da kitajska podpora Iranu škoduje dvostranskim odnosom z ZDA.

Ni omenjeno

Peking je po Trumpovih besedah pristal na nakup 200 letal podjetja Boeing.

Ni omenjeno

Tajvan se boji, da bi Trump ameriško podporo otoku uporabil kot pogajalsko sredstvo s Pekingom.

Delno: Tajvan želi razjasniti pomen Trumpovih izjav po srečanju s Xijem.

Trump bo kmalu sprejel odločitev o prodaji orožja Tajvanu v vrednosti 14 milijard dolarjev.

Delno: Trump bo odločil o prodaji, a omenjen je znesek 11 milijard.

Trump je napovedal fantastično prihodnost in boljše odnose s Kitajsko kot kdaj koli prej.

Ni omenjeno

Trump meni, da vojna s Kitajsko zaradi Tajvana ni verjetna.

Da: Trump je dejal, da Kitajska po njegovem mnenju ne želi vojne.

Washington računa na sodelovanje Pekinga pri doseganju miru v vojni proti Iranu.

Ni omenjeno

Xi Jinping je označil Tajvan za najpomembnejše vprašanje v kitajsko-ameriških odnosih.

Da: Xi je dejal, da je to najpomembnejša tema odnosov.

ZDA uradno priznavajo politiko ene Kitajske in ne podpirajo neodvisnosti Tajvana.

Da: Članek navaja, da ZDA priznavajo načelo ene Kitajske.

Dnevnik

Donald Trump je posvaril Tajvan pred uradno razglasitvijo neodvisnosti.

Ni omenjeno

Jamieson Greer je predlagal ustanovitev posebne ameriško-kitajske trgovinske komisije.

Da: Greer je predlagal komisijo za sprotno razreševanje nesoglasij.

Kitajska je ZDA zagrozila s prepovedjo dostopa do redkih zemelj zaradi trgovinskih carin.

Da: Članek omenja grožnjo s prepovedjo dostopa do redkih zemelj.

Kitajska meni, da je neodvisnost Tajvana nezdružljiva z mirom v Tajvanski ožini.

Ni omenjeno

Kitajska ne izključuje uporabe sile za prevzem nadzora nad Tajvanom.

Da: Članek navaja, da Peking ne izključuje uporabe sile za nadzor.

Marco Rubio je izjavil, da kitajska podpora Iranu škoduje dvostranskim odnosom z ZDA.

Da: Rubio je dejal, da podpora Iranu škoduje dvostranskim odnosom.

Peking je po Trumpovih besedah pristal na nakup 200 letal podjetja Boeing.

Ni omenjeno

Tajvan se boji, da bi Trump ameriško podporo otoku uporabil kot pogajalsko sredstvo s Pekingom.

Da: V Taipeiju se bojijo vključitve podpore v pogajanja s Pekingom.

Trump bo kmalu sprejel odločitev o prodaji orožja Tajvanu v vrednosti 14 milijard dolarjev.

Ni omenjeno

Trump je napovedal fantastično prihodnost in boljše odnose s Kitajsko kot kdaj koli prej.

Da: Trump je citiran, da bodo odnosi boljši kot kdaj koli prej.

Trump meni, da vojna s Kitajsko zaradi Tajvana ni verjetna.

Ni omenjeno

Washington računa na sodelovanje Pekinga pri doseganju miru v vojni proti Iranu.

Da: Rubio pravi, da Washington računa na Peking glede miru z Iranom.

Xi Jinping je označil Tajvan za najpomembnejše vprašanje v kitajsko-ameriških odnosih.

Ni omenjeno

ZDA uradno priznavajo politiko ene Kitajske in ne podpirajo neodvisnosti Tajvana.

Ni omenjeno

Mladina

Donald Trump je posvaril Tajvan pred uradno razglasitvijo neodvisnosti.

Ni omenjeno

Jamieson Greer je predlagal ustanovitev posebne ameriško-kitajske trgovinske komisije.

Ni omenjeno

Kitajska je ZDA zagrozila s prepovedjo dostopa do redkih zemelj zaradi trgovinskih carin.

Ni omenjeno

Kitajska meni, da je neodvisnost Tajvana nezdružljiva z mirom v Tajvanski ožini.

Da: Xi je dejal, da je neodvisnost v temeljih nezdružljiva z mirom.

Kitajska ne izključuje uporabe sile za prevzem nadzora nad Tajvanom.

Da: Članek navaja, da Peking ne izključuje uporabe sile.

Marco Rubio je izjavil, da kitajska podpora Iranu škoduje dvostranskim odnosom z ZDA.

Delno: Rubio spremlja Trumpa, a njegove izjave niso navedene.

Peking je po Trumpovih besedah pristal na nakup 200 letal podjetja Boeing.

Ni omenjeno

Tajvan se boji, da bi Trump ameriško podporo otoku uporabil kot pogajalsko sredstvo s Pekingom.

Ni omenjeno

Trump bo kmalu sprejel odločitev o prodaji orožja Tajvanu v vrednosti 14 milijard dolarjev.

Ni omenjeno

Trump je napovedal fantastično prihodnost in boljše odnose s Kitajsko kot kdaj koli prej.

Delno: Trump je napovedal skupno fantastično prihodnost.

Trump meni, da vojna s Kitajsko zaradi Tajvana ni verjetna.

Ni omenjeno

Washington računa na sodelovanje Pekinga pri doseganju miru v vojni proti Iranu.

Delno: Omenjen je le odlog srečanja zaradi konflikta z Iranom.

Xi Jinping je označil Tajvan za najpomembnejše vprašanje v kitajsko-ameriških odnosih.

Da: Xi je to izrecno izjavil ob srečanju s Trumpom.

ZDA uradno priznavajo politiko ene Kitajske in ne podpirajo neodvisnosti Tajvana.

Ni omenjeno

RTV Slovenija

Donald Trump je posvaril Tajvan pred uradno razglasitvijo neodvisnosti.

Ni omenjeno

Jamieson Greer je predlagal ustanovitev posebne ameriško-kitajske trgovinske komisije.

Ni omenjeno

Kitajska je ZDA zagrozila s prepovedjo dostopa do redkih zemelj zaradi trgovinskih carin.

Da: Članek omenja grožnjo s prepovedjo dostopa do redkih zemelj.

Kitajska meni, da je neodvisnost Tajvana nezdružljiva z mirom v Tajvanski ožini.

Da: Ši je zatrdil, da je neodvisnost nezdružljiva z mirom.

Kitajska ne izključuje uporabe sile za prevzem nadzora nad Tajvanom.

Da: Članek navaja, da Peking ne izključuje uporabe sile.

Marco Rubio je izjavil, da kitajska podpora Iranu škoduje dvostranskim odnosom z ZDA.

Da: Rubio je opozoril, da podpora Iranu škoduje odnosom.

Peking je po Trumpovih besedah pristal na nakup 200 letal podjetja Boeing.

Ni omenjeno

Tajvan se boji, da bi Trump ameriško podporo otoku uporabil kot pogajalsko sredstvo s Pekingom.

Da: V Tajpeju se bojijo vključitve podpore v pogajanja.

Trump bo kmalu sprejel odločitev o prodaji orožja Tajvanu v vrednosti 14 milijard dolarjev.

Ni omenjeno

Trump je napovedal fantastično prihodnost in boljše odnose s Kitajsko kot kdaj koli prej.

Da: Trump je napovedal fantastično prihodnost in rekordne odnose.

Trump meni, da vojna s Kitajsko zaradi Tajvana ni verjetna.

Ni omenjeno

Washington računa na sodelovanje Pekinga pri doseganju miru v vojni proti Iranu.

Da: Rubio je dejal, da Washington računa na sodelovanje Pekinga.

Xi Jinping je označil Tajvan za najpomembnejše vprašanje v kitajsko-ameriških odnosih.

Da: Ši je to izrecno poudaril v naslovu in vsebini.

ZDA uradno priznavajo politiko ene Kitajske in ne podpirajo neodvisnosti Tajvana.

Delno: Omenjena je politika ene Kitajske v kontekstu Pekinga.

STA

Donald Trump je posvaril Tajvan pred uradno razglasitvijo neodvisnosti.

Da: Trump je v intervjuju posvaril pred potrditvijo neodvisnosti.

Jamieson Greer je predlagal ustanovitev posebne ameriško-kitajske trgovinske komisije.

Ni omenjeno

Kitajska je ZDA zagrozila s prepovedjo dostopa do redkih zemelj zaradi trgovinskih carin.

Ni omenjeno

Kitajska meni, da je neodvisnost Tajvana nezdružljiva z mirom v Tajvanski ožini.

Delno: Xi je opozoril, da bi napačne poteze glede Tajvana škodile.

Kitajska ne izključuje uporabe sile za prevzem nadzora nad Tajvanom.

Ni omenjeno

Marco Rubio je izjavil, da kitajska podpora Iranu škoduje dvostranskim odnosom z ZDA.

Ni omenjeno

Peking je po Trumpovih besedah pristal na nakup 200 letal podjetja Boeing.

Ni omenjeno

Tajvan se boji, da bi Trump ameriško podporo otoku uporabil kot pogajalsko sredstvo s Pekingom.

Ni omenjeno

Trump bo kmalu sprejel odločitev o prodaji orožja Tajvanu v vrednosti 14 milijard dolarjev.

Ni omenjeno

Trump je napovedal fantastično prihodnost in boljše odnose s Kitajsko kot kdaj koli prej.

Ni omenjeno

Trump meni, da vojna s Kitajsko zaradi Tajvana ni verjetna.

Ni omenjeno

Washington računa na sodelovanje Pekinga pri doseganju miru v vojni proti Iranu.

Ni omenjeno

Xi Jinping je označil Tajvan za najpomembnejše vprašanje v kitajsko-ameriških odnosih.

Ni omenjeno

ZDA uradno priznavajo politiko ene Kitajske in ne podpirajo neodvisnosti Tajvana.

Ni omenjeno

SiOL

Donald Trump je posvaril Tajvan pred uradno razglasitvijo neodvisnosti.

Ni omenjeno

Jamieson Greer je predlagal ustanovitev posebne ameriško-kitajske trgovinske komisije.

Ni omenjeno

Kitajska je ZDA zagrozila s prepovedjo dostopa do redkih zemelj zaradi trgovinskih carin.

Ni omenjeno

Kitajska meni, da je neodvisnost Tajvana nezdružljiva z mirom v Tajvanski ožini.

Delno: Ši odločno zavrača neodvisnost in svari Washington.

Kitajska ne izključuje uporabe sile za prevzem nadzora nad Tajvanom.

Da: Peking ne izključuje uporabe sile za prevzem nadzora.

Marco Rubio je izjavil, da kitajska podpora Iranu škoduje dvostranskim odnosom z ZDA.

Ni omenjeno

Peking je po Trumpovih besedah pristal na nakup 200 letal podjetja Boeing.

Da: Trump je dejal, da je Peking pristal na nakup 200 letal Boeing.

Tajvan se boji, da bi Trump ameriško podporo otoku uporabil kot pogajalsko sredstvo s Pekingom.

Ni omenjeno

Trump bo kmalu sprejel odločitev o prodaji orožja Tajvanu v vrednosti 14 milijard dolarjev.

Da: Trump bo kmalu odločil o prodaji, ki jo je odobril kongres.

Trump je napovedal fantastično prihodnost in boljše odnose s Kitajsko kot kdaj koli prej.

Delno: Omenil je sklenitev fantastičnih trgovinskih sporazumov.

Trump meni, da vojna s Kitajsko zaradi Tajvana ni verjetna.

Da: Trump ne verjame, da bo izbruhnil spor ali vojna zaradi Tajvana.

Washington računa na sodelovanje Pekinga pri doseganju miru v vojni proti Iranu.

Ni omenjeno

Xi Jinping je označil Tajvan za najpomembnejše vprašanje v kitajsko-ameriških odnosih.

Da: Ši je Tajvan označil za najpomembnejše vprašanje v odnosih.

ZDA uradno priznavajo politiko ene Kitajske in ne podpirajo neodvisnosti Tajvana.

Delno: Omenjena je politika ene Kitajske in Šijevo zavračanje.

Večer

Donald Trump je posvaril Tajvan pred uradno razglasitvijo neodvisnosti.

Ni omenjeno

Jamieson Greer je predlagal ustanovitev posebne ameriško-kitajske trgovinske komisije.

Da: Greer je predlagal posebno trgovinsko komisijo.

Kitajska je ZDA zagrozila s prepovedjo dostopa do redkih zemelj zaradi trgovinskih carin.

Da: Peking je zagrozil s prepovedjo dostopa do redkih zemelj.

Kitajska meni, da je neodvisnost Tajvana nezdružljiva z mirom v Tajvanski ožini.

Delno: Xi opozarja na nevarno situacijo in konflikt glede Tajvana.

Kitajska ne izključuje uporabe sile za prevzem nadzora nad Tajvanom.

Da: Članek navaja, da Peking ne izključuje možnosti uporabe sile.

Marco Rubio je izjavil, da kitajska podpora Iranu škoduje dvostranskim odnosom z ZDA.

Da: Rubio je dejal, da podpora Iranu škoduje odnosom.

Peking je po Trumpovih besedah pristal na nakup 200 letal podjetja Boeing.

Ni omenjeno

Tajvan se boji, da bi Trump ameriško podporo otoku uporabil kot pogajalsko sredstvo s Pekingom.

Da: V Taipeiju se bojijo vključitve podpore v pogajanja.

Trump bo kmalu sprejel odločitev o prodaji orožja Tajvanu v vrednosti 14 milijard dolarjev.

Ni omenjeno

Trump je napovedal fantastično prihodnost in boljše odnose s Kitajsko kot kdaj koli prej.

Da: Trump je napovedal fantastično prihodnost in boljše odnose.

Trump meni, da vojna s Kitajsko zaradi Tajvana ni verjetna.

Ni omenjeno

Washington računa na sodelovanje Pekinga pri doseganju miru v vojni proti Iranu.

Da: Rubio je dejal, da Washington računa na sodelovanje Pekinga.

Xi Jinping je označil Tajvan za najpomembnejše vprašanje v kitajsko-ameriških odnosih.

Da: Xi je dejal, da je Tajvan najpomembnejše vprašanje v odnosih.

ZDA uradno priznavajo politiko ene Kitajske in ne podpirajo neodvisnosti Tajvana.

Ni omenjeno

Žurnal24

Donald Trump je posvaril Tajvan pred uradno razglasitvijo neodvisnosti.

Ni omenjeno

Jamieson Greer je predlagal ustanovitev posebne ameriško-kitajske trgovinske komisije.

Da: Greer je predlagal komisijo za razreševanje nesoglasij.

Kitajska je ZDA zagrozila s prepovedjo dostopa do redkih zemelj zaradi trgovinskih carin.

Da: Peking je zagrozil s prepovedjo dostopa do redkih zemelj.

Kitajska meni, da je neodvisnost Tajvana nezdružljiva z mirom v Tajvanski ožini.

Ni omenjeno

Kitajska ne izključuje uporabe sile za prevzem nadzora nad Tajvanom.

Da: Članek navaja, da Peking ne izključuje uporabe sile za nadzor.

Marco Rubio je izjavil, da kitajska podpora Iranu škoduje dvostranskim odnosom z ZDA.

Da: Rubio je dejal, da podpora Iranu škoduje dvostranskim odnosom.

Peking je po Trumpovih besedah pristal na nakup 200 letal podjetja Boeing.

Ni omenjeno

Tajvan se boji, da bi Trump ameriško podporo otoku uporabil kot pogajalsko sredstvo s Pekingom.

Da: V Taipeiju se bojijo, da bo podpora del pogajanj s Pekingom.

Trump bo kmalu sprejel odločitev o prodaji orožja Tajvanu v vrednosti 14 milijard dolarjev.

Ni omenjeno

Trump je napovedal fantastično prihodnost in boljše odnose s Kitajsko kot kdaj koli prej.

Da: Trump je napovedal fantastično prihodnost in boljše odnose.

Trump meni, da vojna s Kitajsko zaradi Tajvana ni verjetna.

Ni omenjeno

Washington računa na sodelovanje Pekinga pri doseganju miru v vojni proti Iranu.

Da: Trump želi prepričati Peking k pritisku na Teheran za mir.

Xi Jinping je označil Tajvan za najpomembnejše vprašanje v kitajsko-ameriških odnosih.

Ni omenjeno

ZDA uradno priznavajo politiko ene Kitajske in ne podpirajo neodvisnosti Tajvana.

Ni omenjeno

Analiza sentimenta

entities

• Xi Jinping
• Kitajska
• Iran
• Elon Musk
• Tim Cook
• Jensen Huang
• Donald Trump
• Tajvan
• ZDA
• Marco Rubio
• Jamieson Greer
• Hormuška ožina
• Lai Ching-te
• Boeing

key differences

Boeing

Le Bloomberg in SiOL nevtralno o poslih, ostali molčijo.

Donald Trump

Vsi viri poročajo nevtralno, brez razlik v interpretaciji.

Elon Musk

RTV ga citira pozitivno, ostali le nevtralno ali sploh ne.

Hormuška ožina

Strateška točka: poudarek na odprtju poti ali koncu vojne.

Iran

Večina poroča nevtralno o vojni, Bloomberg pa negativno.

Jamieson Greer

Vsi viri so nevtralni, omejeni le na vlogo v komisiji.

Jensen Huang

RTV izpostavlja Trumpovo hvalo, ostali le članstvo v delegaciji.

Kitajska

RTV izstopa s pozitivnim citatom, ostali ostajajo nevtralni.

Lai Ching-te

Delo izpostavlja suverenost, SiOL le informativno vlogo.

Marco Rubio

Vsi viri so nevtralni; Bloomberg izpostavlja sankcije.

Tajvan

Viri nihajo med diplomatsko temo in vojaško-ozemeljskim tveganjem.

Tim Cook

RTV izpostavlja Trumpovo hvalo, ostali le nevtralno udeležbo.

Xi Jinping

Večina nevtralno citira, RTV in Bloomberg pa prek Trumpa hvalita.

ZDA

Vsi viri so nevtralni, razlikujejo se le v tematskih poudarkih.

source analyses

24ur

Boeing

Ni omenjeno

Donald Trump

Nevtralno: Poročanje o njegovih izjavah in dejanjih brez meta-vrednotenja.

Elon Musk

Nevtralno: Zgolj naveden kot član delegacije.

Hormuška ožina

Nevtralno: Omenjena kot strateška točka v kontekstu interesov.

Iran

Nevtralno: Omenjen kot cilj zunanjepolitičnih prizadevanj in vojne.

Jamieson Greer

Nevtralno: Omenjen kot predlagatelj komisije brez meta-vrednotenja.

Jensen Huang

Nevtralno: Zgolj naveden kot član delegacije.

Kitajska

Nevtralno: Opisana kot stran v pogajanjih in trgovinski vojni.

Lai Ching-te

Ni omenjeno

Marco Rubio

Nevtralno: Citiran kot govorec o zunanji politiki brez meta-vrednotenja.

Tajvan

Nevtralno: Omenjena njihova zaskrbljenost glede pogajanj brez vrednotenja.

Tim Cook

Nevtralno: Zgolj naveden kot član delegacije.

Xi Jinping

Nevtralno: Omenjen kot sogovornik in gostitelj brez uredniškega vrednotenja.

ZDA

Nevtralno: Omenjene kot država udeleženka v diplomatskih odnosih.

Bloomberg Adria

Boeing

Nevtralno: Omenjen v kontekstu vodstva v poslovni delegaciji.

Donald Trump

Nevtralno: Omenjen kot govorec in udeleženec vrha brez meta-vrednotenja.

Elon Musk

Nevtralno: Omenjen zgolj kot član poslovne delegacije.

Hormuška ožina

Ni omenjeno

Iran

Negativno: Trump izraža razočaranje nad njihovimi predlogi.

Jamieson Greer

Ni omenjeno

Jensen Huang

Nevtralno: Omenjen kot zadnja vključitev v delegacijo.

Kitajska

Nevtralno: Prikazana kot gostiteljica vrha in trgovinska partnerica.

Lai Ching-te

Ni omenjeno

Marco Rubio

Nevtralno: Omenjen kot član delegacije in nekdanja tarča sankcij.

Tajvan

Nevtralno: Omenjen kot tema pogovorov glede prodaje orožja.

Tim Cook

Nevtralno: Omenjen zgolj kot član poslovne delegacije.

Xi Jinping

Pozitivno: Trump ga označi za voditelja izjemnega ugleda.

ZDA

Nevtralno: Omenjene v kontekstu diplomatskih in trgovinskih odnosov.

Delo

Boeing

Ni omenjeno

Donald Trump

Nevtralno: Poročanje o njegovih izjavah in stališčih brez vrednotenja.

Elon Musk

Ni omenjeno

Hormuška ožina

Ni omenjeno

Iran

Ni omenjeno

Jamieson Greer

Ni omenjeno

Jensen Huang

Ni omenjeno

Kitajska

Nevtralno: Omenjena v kontekstu diplomatskih odnosov in stališč.

Lai Ching-te

Nevtralno: Navedeno njegovo politično stališče o suverenosti.

Marco Rubio

Ni omenjeno

Tajvan

Nevtralno: Omenjen kot osrednja tema diplomatskih pogovorov.

Tim Cook

Ni omenjeno

Xi Jinping

Nevtralno: Citiran kot govorec o ključnih temah odnosov.

ZDA

Nevtralno: Omenjene kot akter v mednarodni politiki in prodaji orožja.

Dnevnik

Boeing

Ni omenjeno

Donald Trump

Nevtralno: Poročanje o obisku, izjavah in preteklih ukrepih brez meta-vrednotenja.

Elon Musk

Nevtralno: Zgolj naveden kot član delegacije tehnoloških direktorjev.

Hormuška ožina

Nevtralno: Omenjena v kontekstu interesa za ponovno odprtje plovne poti.

Iran

Nevtralno: Omenjen kot cilj mirovnih prizadevanj in morebitne podpore Pekinga.

Jamieson Greer

Nevtralno: Omenjen kot predlagatelj trgovinske komisije za reševanje sporov.

Jensen Huang

Nevtralno: Zgolj naveden kot član delegacije tehnoloških direktorjev.

Kitajska

Nevtralno: Omenjena kot partnerica v pogovorih in akter v trgovinski vojni.

Lai Ching-te

Ni omenjeno

Marco Rubio

Nevtralno: Citiran kot govorec o pričakovanjih Washingtona in Bližnjem vzhodu.

Tajvan

Nevtralno: Omenjen v kontekstu skrbi zaradi obiska in ozemeljskih teženj Pekinga.

Tim Cook

Nevtralno: Zgolj naveden kot član delegacije tehnoloških direktorjev.

Xi Jinping

Nevtralno: Citiran kot govorec o stabilnih odnosih; ni eksplicitnega vrednotenja.

ZDA

Nevtralno: Omenjene kot država v diplomatskih in trgovinskih odnosih s Kitajsko.

Mladina

Boeing

Ni omenjeno

Donald Trump

Nevtralno: Omenjen kot udeleženec srečanja brez meta-vrednotenja.

Elon Musk

Ni omenjeno

Hormuška ožina

Ni omenjeno

Iran

Nevtralno: Omenjen le kot razlog za preložitev srečanja.

Jamieson Greer

Ni omenjeno

Jensen Huang

Ni omenjeno

Kitajska

Nevtralno: Opisana kot akter v odnosih in gostiteljica obiska.

Lai Ching-te

Ni omenjeno

Marco Rubio

Nevtralno: Omenjen zgolj kot spremljevalec predsednika na obisku.

Tajvan

Nevtralno: Omenjen kot osrednja točka tveganja in predmet pogovorov.

Tim Cook

Ni omenjeno

Xi Jinping

Nevtralno: Citiran kot govorec o odnosih brez uredniškega vrednotenja.

ZDA

Nevtralno: Omenjena kot partnerica v odnosih in udeleženka srečanja.

RTV Slovenija

Boeing

Ni omenjeno

Donald Trump

Nevtralno: Poročanje o njegovih izjavah in dejanjih brez meta-vrednotenja.

Elon Musk

Pozitivno: Trump ga označi kot del skupine najboljših poslovnežev.

Hormuška ožina

Ni omenjeno

Iran

Nevtralno: Omenjen le kot subjekt v kontekstu vojne in pogajanj.

Jamieson Greer

Ni omenjeno

Jensen Huang

Pozitivno: Trump ga označi kot del skupine najboljših poslovnežev.

Kitajska

Pozitivno: Trump jo v izjavi označi za čudovit kraj.

Lai Ching-te

Ni omenjeno

Marco Rubio

Nevtralno: Citiran kot govorec o zunanji politiki brez meta-vrednotenja.

Tajvan

Nevtralno: Omenjen kot ključno vprašanje in vir skrbi brez vrednotenja.

Tim Cook

Pozitivno: Trump ga označi kot del skupine najboljših poslovnežev.

Xi Jinping

Pozitivno: Trump ga eksplicitno pohvali kot velikega voditelja.

ZDA

Nevtralno: Omenjene kot akter v diplomatskih odnosih brez vrednotenja.

STA

Boeing

Ni omenjeno

Donald Trump

Nevtralno: Poročanje o njegovih izjavah in opozorilih brez vrednotenja.

Elon Musk

Ni omenjeno

Hormuška ožina

Ni omenjeno

Iran

Ni omenjeno

Jamieson Greer

Ni omenjeno

Jensen Huang

Ni omenjeno

Kitajska

Nevtralno: Omenjena v kontekstu diplomatskih opozoril in obiska.

Lai Ching-te

Ni omenjeno

Marco Rubio

Ni omenjeno

Tajvan

Nevtralno: Omenjen kot subjekt opozoril glede neodvisnosti.

Tim Cook

Ni omenjeno

Xi Jinping

Nevtralno: Omenjen kot govorec, ki je podal opozorilo glede Tajvana.

ZDA

Nevtralno: Omenjene v kontekstu zunanjepolitičnih potez in odnosov.

SiOL

Boeing

Nevtralno: Omenjen v kontekstu trgovinskega dogovora o nakupu letal.

Donald Trump

Nevtralno: Poročanje o njegovih izjavah in aktivnostih brez vrednotenja.

Elon Musk

Ni omenjeno

Hormuška ožina

Ni omenjeno

Iran

Ni omenjeno

Jamieson Greer

Ni omenjeno

Jensen Huang

Ni omenjeno

Kitajska

Nevtralno: Navedena kot akter v odnosih z ZDA in Tajvanom.

Lai Ching-te

Nevtralno: Informativna omemba kot trenutnega voditelja Tajvana.

Marco Rubio

Ni omenjeno

Tajvan

Nevtralno: Opisan kot osrednja točka pogovorov in sporov.

Tim Cook

Ni omenjeno

Xi Jinping

Nevtralno: Omenjen kot sogovornik in vir stališč o Tajvanu.

ZDA

Nevtralno: Omenjene v kontekstu zunanje politike in prodaje orožja.

Večer

Boeing

Ni omenjeno

Donald Trump

Nevtralno: Omenjen kot govorec in udeleženec srečanja brez vrednotenja.

Elon Musk

Nevtralno: Zgolj informativno omenjen kot član delegacije.

Hormuška ožina

Nevtralno: Omenjena kot strateška točka v interesu končanja vojne.

Iran

Nevtralno: Omenjen kot cilj mirovnih prizadevanj in islamska republika.

Jamieson Greer

Nevtralno: Omenjen kot predlagatelj trgovinske komisije.

Jensen Huang

Nevtralno: Zgolj informativno omenjen kot član delegacije.

Kitajska

Nevtralno: Omenjena kot država udeleženka v trgovinskih in politnih odnosih.

Lai Ching-te

Ni omenjeno

Marco Rubio

Nevtralno: Citiran kot govorec o zunanji politiki brez meta-vrednotenja.

Tajvan

Nevtralno: Omenjen kot ključno vprašanje in subjekt skrbi glede pogajanj.

Tim Cook

Nevtralno: Zgolj informativno omenjen kot član delegacije.

Xi Jinping

Nevtralno: Citiran kot govorec o meddržavnih odnosih brez meta-opisa.

ZDA

Nevtralno: Omenjene kot država udeleženka v pogajanjih in odnosih.

Žurnal24

Boeing

Ni omenjeno

Donald Trump

Nevtralno: Prikazan kot ključni akter v pogajanjih brez meta-vrednotenja.

Elon Musk

Nevtralno: Zgolj informativno omenjen kot član delegacije.

Hormuška ožina

Nevtralno: Omenjena v kontekstu potrebe po ponovnem odprtju.

Iran

Nevtralno: Omenjen kot cilj pritiska in udeleženec v vojni.

Jamieson Greer

Nevtralno: Omenjen kot predlagatelj trgovinske komisije.

Jensen Huang

Nevtralno: Zgolj informativno omenjen kot član delegacije.

Kitajska

Nevtralno: Omenjena kot država gostiteljica in stran v trgovinskem sporu.

Lai Ching-te

Ni omenjeno

Marco Rubio

Nevtralno: Citiran kot govorec, ki pojasnjuje interese glede vojne.

Tajvan

Nevtralno: Omenjen kot subjekt pogajanj in v kontekstu strahu pred kupčijo.

Tim Cook

Nevtralno: Zgolj informativno omenjen kot član delegacije.

Xi Jinping

Nevtralno: Citiran kot govorec, ki poziva k partnerstvu in stabilnosti.

ZDA

Nevtralno: Omenjene kot država udeleženka v pogajanjih in vojni z Iranom.

Viri

articles

• article order

  31

  body

  Washington, 15. maja (STA) - Ameriški predsednik Donald Trump je v intervjuju za televizijo Fox News posvaril Tajvan pred ukrepi v smeri uradne potrditve neodvisnosti. Predsednik Kitajske Xi Jinping ga je pred tem med pravkar končanim obiskom opozoril, da bi napačne poteze ZDA glede Tajvana obe ...

  language

  slv

  published at

  2026-05-15T16:07:56

  source

  STA

  title

  Trump posvaril Tajvan pred ukrepi v smeri neodvisnosti

  url

  https://www.sta.si/3555799/

• article order

  8

  body

  "Če bomo s tem ravnali dobro, lahko dvostranski odnosi ostanejo na splošno stabilni. Če ne bomo ravnali ustrezno, bi lahko državi trčili ali prišli celo v konflikt in porinili celoten kitajsko-ameriški odnos v zelo nevarno situacijo," je glede Tajvana dejal Ši in zatrdil, da je neodvisnost Tajvana v temeljih nezdružljiva z mirom v Tajvanski ožini. Peking v okviru politike ene Kitajske Tajvan obravnava kot del svojega ozemlja in ne izključuje uporabe sile za prevzem nadzora nad njim. Kitajska že dlje časa kritizira vojaško pomoč ZDA temu samoupravnemu otoku in je nedavno dejala, da Tajvan predstavlja "največjo točko tveganja" v njunih odnosih. Trump je glede pogovorov dejal, da so potekali odlično, ni pa želel odgovoriti na vprašanje novinarja glede Tajvana. Ko so nanj naslovili vprašanje o Tajvanu, je dejal, da je Kitajska čudovit kraj, ob ponovljenem vprašanju pa ni več odgovoril. Pred pogovori je Ši je ob slavnostnem sprejemu Trumpa v Pekingu dejal, da bi morali biti Kitajska in ZDA partnerici in ne tekmeci, medtem ko je Trump napovedal skupno "fantastično prihodnost". Ši je Trumpa sprejel pred Veliko dvorano ljudstva v kitajski prestolnici, kjer so gostitelji ameriškega predsednika pričakali z godbo, vojaškim postrojem in otroki, ki so mahali z zastavami obeh držav. "Svet je prišel na novo razpotje. Ali lahko Kitajska in ZDA premagata Tukididovo past in ustvarita novo paradigmo odnosov? Ali se lahko skupaj spoprimemo z globalnimi izzivi in svetu zagotovimo več stabilnosti? Ali lahko v interesu našega sveta, naših dveh narodov in prihodnosti človeštva zgradimo svetlejšo prihodnost naših dvostranskih odnosov?" je v uvodni izjavi pred pogovori poudaril Ši. "To so vprašanja, ki so ključna za zgodovino, svet in ljudi. To so vprašanja našega časa, na katera morava odgovoriti kot voditelja velikih držav," je dejal. "Stabilni odnosi med Kitajsko in ZDA so velika prednost za svet. Sodelovanje koristi obema stranema, medtem ko jima konfrontacija škodi. Morali bi biti partnerji in ne tekmeci." "Vedno sem verjel, da imata naši državi več skupnih interesov kot razlik. Uspeh enega je priložnost za drugega, stabilni dvostranski odnosi pa so dobri za svet," je zatrdil. "Biti moramo partnerji, ne tekmeci, pomagati si moramo pri uspehu in blaginji ter najti pravo pot, da se bosta veliki državi v novi dobi razumeli," je še dejal. Trump je izpostavil poseben odnos, ki naj bi ga imela s Šijem, s katerim sta po njegovih besedah doslej vedno razrešila nesoglasja. "Dobro sva se razumela, ko so se pojavile težave, sva jih rešila. Poklical sem vas in vi ste poklicali mene," je razkril Trump. "V čast mi je, da sem vaš prijatelj, odnosi med Kitajsko in ZDA bodo boljši kot kdaj koli prej," je dejal in napovedal, da bodo imeli skupaj "fantastično prihodnost". "Ste velik voditelj. Včasih ljudem ni všeč, da to rečem, ampak bom to vseeno povedal," je Trump polaskal kitajskemu predsedniku in dodal, da je to po njegovem mnenju morda največji vrh doslej. Na dnevnem redu medsebojnega srečanja, ki je trajalo dve uri namesto prvotno predvidene ene ure, so bileglavne teme trgovinski odnosi med državama, vojna v Iranu in vprašanje Tajvana. Med obiskom bosta imela voditelja še več priložnosti za pogovore na štiri oči, saj ju v četrtek čaka še slavnostni banket in v petek skupno kosilo. Trump je lani na uvoz iz Kitajske zvišal carine, na kar se je Peking odzval s protiukrepi. Strani sta se nato dogovorili za krhko premirje v trgovinski vojni, potem ko je Kitajska ZDA zagrozila s prepovedjo dostopa do njenih redkih zemelj. Ameriški predsednik je na Kitajsko odpotoval brez prve dame Melanie Trump, medtem ko so v njegovi delegaciji direktorji velikih tehnoloških podjetij, med njimi lastnike Tesle Elon Musk, izvršni direktor Nvidie Jensen Huang in Tim Cook iz Appla. Trump je dejal, da je s seboj pripeljal najboljše poslovneže na svetu. "Samo najboljši ljudje so danes tukaj, da se vam poklonijo," je povedal. Mednarodna skupnost upa, da bosta voditelja dosegla dogovor glede trgovinskih odnosov, ki so jih zamajale Trumpove carine. Obenem Washington po besedah ameriškega zunanjega ministra Marca Rubia računa tudi na sodelovanje Pekinga pri doseganju miru v vojni proti Iranu. Dejal je, da bodo Pekingu dali jasno vedeti, da njihova morebitna podpora islamski republiki škoduje dvostranskim odnosom. Obisk morda še najbolj skrbi Tajvan, ki ga Peking v okviru politike ene Kitajske dojema kot del svojega ozemlja in ne izključuje možnosti uporabe sile za prevzem nadzora nad njim. V Tajpeju se bojijo, da bi lahko Trump ameriško podporo samoupravnemu otoku vključil v pogajanja s Pekingom. To je prvi obisk ameriškega predsednika na Kitajskem v skoraj desetletju in Trumpov drugi državniški obisk v Pekingu, kjer se je pred tem tam mudil novembra 2017 med svojim prvim mandatom. Srečanje voditeljev dveh svetovnih velesil je bilo sprva načrtovano za konec marca, a so ga na pobudo ZDA zaradi konflikta z Iranom preložili.

  language

  slv

  published at

  2026-05-14T06:46:24

  source

  RTV Slovenija

  title

  Ši na pogovorih s Trumpom: Tajvan je "najpomembnejše vprašanje v kitajsko-ameriških odnosih"

  url

  https://www.rtvslo.si/svet/si-na-pogovorih-s-trumpom-tajvan-je-najpomembnejse-vprasanje-v-kitajsko-ameriskih-odnosih/782104

• article order

  7

  body

  Trump je medtem izpostavil poseben odnos, ki naj bi ga imela s Šijem, s katerim sta po njegovih besedah doslej vedno razrešila nesoglasja. "V čast mi je, da sem vaš prijatelj, odnosi med Kitajsko in ZDA bodo boljši kot kdaj koli prej," je dejal in napovedal, da bodo imeli skupaj "fantastično prihodnost". Mednarodna skupnost upa, da bosta voditelja dosegla dogovor glede trgovinskih odnosov, ki so jih zamajale Trumpove carine. Obenem Washington po besedah državnega sekretarja Marca Rubia računa tudi na sodelovanje Pekinga pri doseganju miru v vojni proti Iranu. Trump in Ši sta se rokovala pred Veliko dvorano ljudstva v Pekingu, nato spremljala slovesnost z godbo, vojaškimi enotami in otroci, ki so mahali z zastavicami obeh držav. Preden sta se umaknila na pogovor sta podala kratki izjavi za javnost. Trump je lani na uvoz iz Kitajske navil carine, na kar se je Peking odzval s protiukrepi. Strani sta se nato dogovorili za krhko premirje v trgovinski vojni, potem ko je Kitajska ZDA zagrozila s prepovedjo dostopa do njenih redkih zemelj. Ameriški trgovinski predstavnik Jamieson Greer je predlagal posebno ameriško-kitajsko trgovinsko komisijo, ki bi sproti razreševala nesoglasja med stranema, poroča televizija CBS. Trump je na Kitajsko odpotoval brez prve dame Melanie Trump. V njegovi delegaciji so direktorji velikih tehnoloških podjetij, med njimi Elon Musk (Tesla), Jensen Huang (Nvidia) in Tim Cook (Apple). Da je Kitajski prav tako v interesu, da se vojna na Bližnjem vzhodu konča in da se ponovno odpre Hormuška ožina, je medtem v pogovoru za televizijo Fox News izpostavil Rubio, ki Trumpa spremlja na obisku. Dejal je, da bodo Pekingu dali jasno vedeti, da njihova morebitna podpora islamski republiki škoduje dvostranskim odnosom. Obisk morda še najbolj skrbi Tajvan, ki ga Peking v okviru politike ene Kitajske dojema kot del svojega ozemlja in ne izključuje možnosti uporabe sile za prevzem nadzora nad njim. V Taipeiju se bojijo, da bi lahko Trump ameriško podporo samoupravnemu otoku vključil v pogajanja s Pekingom, še poroča CBS.

  language

  slv

  published at

  2026-05-14T05:43:14

  source

  24ur

  title

  Ši in Trump sta se srečala in napovedala 'fantastično prihodnost'

  url

  https://www.24ur.com/novice/tujina/si-in-trump-sta-se-srecala-in-napovedala-fantasticno-prihodnost.html

• article order

  32

  body

  Ameriški predsednik Donald Trump je po srečanju s kitajskim voditeljem Xi Jinping v Pekingu opozoril, da ZDA ne podpirajo formalne neodvisnosti Tajvan od Kitajske. V pogovoru za Fox News je dejal, da "ne želi, da bi kdo razglasil neodvisnost", ter poudaril, da Washington ne želi vojne s Kitajsko zaradi Tajvana. Trump je pojasnil, da ameriška politika glede Tajvana ostaja nespremenjena. ZDA sicer podpirajo tajvansko samoobrambo in so po zakonu zavezane k dobavi orožja otoku, hkrati pa uradno priznavajo načelo ene Kitajske in ne podpirajo tajvanske neodvisnosti. Vprašanje Tajvana je bilo ena ključnih tem dvodnevnega vrha med Trumpom in Xijem v Pekingu. Kitajski predsednik je po navedbah kitajskih medijev opozoril, da je tajvansko vprašanje "najpomembnejša tema kitajsko-ameriških odnosov" in da bi lahko napačno ravnanje povzročilo konflikt med državama. Trump je dejal, da Xi "zelo močno čuti glede Tajvana" in da ne želi premikov proti neodvisnosti otoka. Ameriški predsednik ni želel odgovoriti na vprašanje, ali bi ZDA v primeru napada vojaško branile Tajvan. Dodal je, da si želi predvsem umiritve razmer in da Kitajska po njegovem mnenju ne želi vojne. Napetosti v regiji so se v zadnjih letih povečale zaradi kitajskih vojaških vaj okoli Tajvana. Trumpova administracija je lani napovedala za okoli 11 milijard dolarjev prodaje orožja Tajvanu, med drugim raketnih sistemov in izstrelkov, kar je Peking ostro obsodil. Trump je zdaj dejal, da bo kmalu odločil, ali bo prodaja dokončno potrjena. Tajvanski predsednik Lai Ching-te sicer vztraja, da Tajvan formalne neodvisnosti ne potrebuje razglasiti, saj se že dojema kot suverena država. Tajvansko zunanje ministrstvo je po Trumpovih izjavah sporočilo, da bo skušalo razjasniti njihov natančen pomen, obenem pa poudarilo, da ameriška vojaška pomoč ostaja pomemben dejavnik regionalne stabilnosti.

  language

  slv

  published at

  2026-05-16T04:39:17

  source

  Delo

  title

  Trump: ZDA ne podpirajo neodvisnosti Tajvana

  url

  https://www.delo.si/novice/svet/trump-zda-ne-podpirajo-neodvisnosti-tajvana

• article order

  16

  body

  Kitajski predsednik Xi Jinping je ob današnjem srečanju z ameriškim kolegom Donaldom Trumpom posvaril pred možnostjo konflikta z ZDA glede Tajvana in to označil za "najpomembnejše vprašanje v kitajsko-ameriških odnosih", poročanje kitajskih medijev povzemajo tuje tiskovne agencije. "Če bomo s tem ravnali dobro, lahko dvostranski odnosi ostanejo na splošno stabilni. Če ne bomo ravnali ustrezno, bi lahko državi trčili ali prišli celo v konflikt in porinili celoten kitajsko-ameriški odnos v zelo nevarno situacijo," je glede Tajvana dejal Xi. Dodal je, da je neodvisnost Tajvana v temeljih nezdružljiva z mirom v Tajvanski ožini. Peking v okviru politike ene Kitajske Tajvan obravnava kot del svojega ozemlja in ne izključuje uporabe sile za prevzem nadzora nad njim. Kitajska že dlje časa kritizira vojaško pomoč ZDA temu samoupravnemu otoku in je nedavno dejala, da Tajvan predstavlja "največjo točko tveganja" v njunih odnosih. "Če bomo s tem ravnali dobro, lahko dvostranski odnosi ostanejo na splošno stabilni. Če ne bomo ravnali ustrezno, bi lahko državi trčili ali prišli celo v konflikt in porinili celoten kitajsko-ameriški odnos v zelo nevarno situacijo." Trump se mudi na drugem državniškem obisku na Kitajskem, pred tem je državo obiskal novembra 2017 med svojim prvim mandatom. Srečanje voditeljev dveh svetovnih velesil je bilo sicer sprva načrtovano za konec marca, a so ga na pobudo ZDA zaradi konflikta z Iranom preložili. Trumpa na obisku spremlja državni sekretar Marco Rubio, pa tudi delegacija vodilnih predstavnikov ameriških podjetij. Xi je sprejemu Trumpa poudaril, da bi morali biti državi partnerici in ne tekmici, saj da stabilni odnosi med njima prinašajo koristi za ves svet. Trump je medtem napovedal skupno "fantastično prihodnost".

  language

  slv

  published at

  2026-05-14T07:45:05

  source

  Mladina

  title

  Kitajska posvarila pred konfliktom z ZDA

  url

  https://www.mladina.si/248636/kitajska-posvarila-pred-konfliktom-z-zda/

• article order

  0

  body

  "Stabilni odnosi med Kitajsko in ZDA so velika prednost za svet. Sodelovanje koristi obema stranema, medtem ko jima konfrontacija škodi. Morali bi biti partnerji in ne tekmeci," je poudaril Xi in ocenil, da se je svet znašel na novem razpotju. Trump je medtem izpostavil poseben odnos, ki naj bi ga imela s Xijem, s katerim sta po njegovih besedah doslej vedno razrešila nesoglasja. "V čast mi je, da sem vaš prijatelj, odnosi med Kitajsko in ZDA bodo boljši kot kdaj koli prej," je dejal in napovedal, da bodo imeli skupaj "fantastično prihodnost". Mednarodna skupnost upa, da bosta voditelja dosegla dogovor glede trgovinskih odnosov, ki so jih zamajale Trumpove carine. Obenem Washington po besedah državnega sekretarja Marca Rubia računa tudi na sodelovanje Pekinga pri doseganju miru v vojni proti Iranu. Trump in Xi sta se rokovala pred Veliko dvorano ljudstva v Pekingu, nato spremljala slovesnost z godbo, vojaškimi enotami in otroci, ki so mahali z zastavicami obeh držav. Preden sta se umaknila na pogovor sta podala kratki izjavi za javnost. Trump je lani na uvoz iz Kitajske navil carine, na kar se je Peking odzval s protiukrepi. Strani sta se nato dogovorili za krhko premirje v trgovinski vojni, potem ko je Kitajska ZDA zagrozila s prepovedjo dostopa do njenih redkih zemelj. Ameriški trgovinski predstavnik Jamieson Greer je predlagal posebno ameriško-kitajsko trgovinsko komisijo, ki bi sproti razreševala nesoglasja med stranema, poroča televizija CBS. Trump je na Kitajsko odpotoval brez prve dame Melanie Trump. V njegovi delegaciji so direktorji velikih tehnoloških podjetij, med njimi Elon Musk (Tesla), Jensen Huang (Nvidia) in Tim Cook (Apple). Da je Kitajski prav tako v interesu, da se vojna na Bližnjem vzhodu konča in da se ponovno odpre Hormuška ožina, je medtem v pogovoru za televizijo Fox News izpostavil Rubio, ki Trumpa spremlja na obisku. Dejal je, da bodo Pekingu dali jasno vedeti, da njihova morebitna podpora islamski republiki škoduje dvostranskim odnosom. Obisk morda še najbolj skrbi Tajvan, ki ga Peking v okviru politike ene Kitajske dojema kot del svojega ozemlja in ne izključuje možnosti uporabe sile za prevzem nadzora nad njim. V Taipeiju se bojijo, da bi lahko Trump ameriško podporo samoupravnemu otoku vključil v pogajanja s Pekingom, še poroča CBS.

  language

  slv

  published at

  2026-05-14T05:48:52

  source

  Dnevnik

  title

  Xi ob sprejemu Trumpa: "Stabilni odnosi med Kitajsko in ZDA so velika prednost za svet"

  url

  https://www.dnevnik.si/novice/svet/xi-ob-sprejemu-trumpa-stabilni-odnosi-med-kitajsko-in-zda-so-velika-prednost-za-svet-2802207/

• article order

  6

  body

  "Stabilni odnosi med Kitajsko in ZDA so velika prednost za svet. Sodelovanje koristi obema stranema, medtem ko jima konfrontacija škodi. Morali bi biti partnerji in ne tekmeci," je poudaril Xi Jinping in ocenil, da se je svet znašel na novem razpotju. Dejal je, da je Tajvan najpomembnejše vprašanje v odnosih med državama, pri tem pa povedal, da le pravilno ravnanje glede tega vprašanja lahko prinese stabilne odnose med Kitajsko in ZDA. "V nasprotnem primeru bi se lahko državi znašli v konfliktu, to pa bi skupne kitajsko-ameriške odnose lahko privedlo v zelo nevarno situacijo," je dodal Xi. Donald Trump je medtem izpostavil poseben odnos, ki naj bi ga imela s Xijem, s katerim sta po njegovih besedah doslej vedno razrešila nesoglasja. "V čast mi je, da sem vaš prijatelj, odnosi med Kitajsko in ZDA bodo boljši kot kdaj koli prej," je dejal in napovedal, da bodo imeli skupaj "fantastično prihodnost". Mednarodna skupnost upa, da bosta voditelja dosegla dogovor glede trgovinskih odnosov, ki so jih zamajale Trumpove carine. Obenem Washington po besedah državnega sekretarja Marca Rubia računa tudi na sodelovanje Pekinga pri doseganju miru v vojni proti Iranu. Trump in Xi sta se rokovala pred Veliko dvorano ljudstva v Pekingu, nato spremljala slovesnost z godbo, vojaškimi enotami in otroci, ki so mahali z zastavicami obeh držav. Preden sta se umaknila na pogovor sta podala kratki izjavi za javnost. Trump je lani na uvoz iz Kitajske navil carine, na kar se je Peking odzval s protiukrepi. Strani sta se nato dogovorili za krhko premirje v trgovinski vojni, potem ko je Kitajska ZDA zagrozila s prepovedjo dostopa do njenih redkih zemelj. Ameriški trgovinski predstavnik Jamieson Greer je predlagal posebno ameriško-kitajsko trgovinsko komisijo, ki bi sproti razreševala nesoglasja med stranema, poroča televizija CBS. Trump je na Kitajsko odpotoval brez prve dame Melanie Trump. V njegovi delegaciji so direktorji velikih tehnoloških podjetij, med njimi Elon Musk (Tesla), Jensen Huang (Nvidia) in Tim Cook (Apple). Da je Kitajski prav tako v interesu, da se vojna na Bližnjem vzhodu konča in da se ponovno odpre Hormuška ožina, je medtem v pogovoru za televizijo Fox News izpostavil Rubio, ki Trumpa spremlja na obisku. Dejal je, da bodo Pekingu dali jasno vedeti, da njihova morebitna podpora islamski republiki škoduje dvostranskim odnosom. Obisk morda še najbolj skrbi Tajvan, ki ga Peking v okviru politike ene Kitajske dojema kot del svojega ozemlja in ne izključuje možnosti uporabe sile za prevzem nadzora nad njim. V Taipeiju se bojijo, da bi lahko Trump ameriško podporo samoupravnemu otoku vključil v pogajanja s Pekingom, še poroča CBS.

  language

  slv

  published at

  2026-05-14T05:04:58

  source

  Večer

  title

  Xi Trumpu omenil Tajvan in opozoril, da bi lahko "prišlo do zelo nevarne situacije"

  url

  https://vecer.com/svet/xi-trumpu-omenil-tajvan-in-opozoril-da-bi-lahko-prislo-do-zelo-nevarne-situacije-10414683

• article order

  28

  body

  Predsednik ZDA Donald Trump je prispel v Peking na prvi državni obisk ameriškega voditelja na Kitajskem po devetih letih, medtem ko si največji svetovni gospodarstvi prizadevata stabilizirati odnose na vrhu, ki poteka v senci vojne z Iranom. Letalo Air Force One je pristalo na mednarodnem letališču Beijing Capital nekaj pred 20. uro po lokalnem času v sredo, kjer so kitajski podpredsednik Han Zheng, vojaška častna straža in več sto otrok z zastavami pripravili sprejem na rdeči preprogi za ameriškega predsednika. Pravi del srečanja se bo začel naslednje jutro, ko se bo Trump srečal s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom v Veliki dvorani ljudstva. Gostitelj vstopa v vrh okrepljen, potem ko je srečanje obeh voditeljev lani v Južni Koreji Pekingu omogočilo, da je z zalogami redkih zemelj pritiskal na Trumpa, da umakne napovedane carine. Od takrat je ameriško vrhovno sodišče omejilo predsednikove možnosti za uvedbo dodatnih dajatev, medtem ko je vojna z Iranom oslabila Trumpov domači politični položaj. Toda Trump in drugi predstavniki njegove administracije so pred prihodom nakazali, da namerava srečanje izkoristiti tudi za pritisk na kitajskega voditelja glede neprijetnih tem - od vloge Pekinga v nerešenem bližnjevzhodnem konfliktu do odprave trgovinskih ovir za ameriška podjetja. "Predsednika Xija, voditelja izjemnega ugleda, bom prosil, naj 'odpre' Kitajsko, da bodo ti briljantni ljudje lahko pokazali svoje sposobnosti in pomagali Ljudski republiki doseči še višjo raven!" je Trump zapisal v objavi na družbenih omrežjih, v kateri je predstavil vodilne direktorje podjetij, ki ga spremljajo na poti. "Pravzaprav obljubljam, da bo to moja prva zahteva, ko bova skupaj, kar bo že čez nekaj ur." 36-urni vrh - ki vključuje državni banket, obisk Nebeškega templja in pogovor ob čaju v voditeljskem kompleksu Zhongnanhai - je bil za več tednov prestavljen, saj si Trump prizadeva končati konflikt z Iranom. Trump je v zadnjih dneh izrazil razočaranje nad predlogi Teherana za zmanjšanje jedrskega programa v okviru mirovnega dogovora in namignil, da Iran ni ponudil dovolj pomembnih popuščanj ter da bi lahko trenutno veljavni krhki dogovor o prekinitvi ognja propadel. Pred odhodom na pot je ameriški predsednik skušal zmanjšati pomen vojne z Iranom na dnevnem redu vrha in dejal, da bo namesto tega prednost namenil trgovinskim pogajanjem s Xijem. Toda Kitajska kupuje večino iranskega izvoza nafte, s čimer Islamski republiki zagotavlja ključno gospodarsko podporo za nadaljevanje vojnih prizadevanj, obenem pa ima tudi edinstven geopolitični vpliv, ki bi ga Trump lahko želel izkoristiti. Konflikt je dodatno obremenil ameriško-kitajske odnose, saj je Trumpova administracija nedavno uvedla sankcije proti več kitajskim podjetjem zaradi nakupovanja iranske nafte ali zagotavljanja satelitskih posnetkov Islamski republiki. Po navedbah ameriških uradnikov naj bi bile med temami pogovorov tudi prihodki, ki jih Kitajska zagotavlja Iranu, ter morebitni izvozi orožja. Hkrati si ameriški predsednik želi zagotoviti poslovne dogovore v sektorjih, kot so kmetijstvo, energetika in letalska industrija, obenem pa doreči podrobnosti novega trgovinskega odbora za upravljanje gospodarskih odnosov z največjim geopolitičnim tekmecem ZDA. V okviru tega načrta ga spremlja poslovna delegacija z vodilnimi ameriškimi direktorji, od Elona Muska iz Tesle in Tima Cooka iz Appla do Kellyja Ortberga iz Boeinga. V nepričakovanem preobratu se je predsedniškemu letalu v zadnjem trenutku pridružil tudi izvršni direktor Nvidie Jensen Huang, s čimer sta umetna inteligenca in tehnologija stopili v ospredje. Na krovu Air Force One sta bila tudi ameriški državni sekretar Marco Rubio, ki ga je Peking v času senatorskega mandata dvakrat sankcioniral zaradi kritik kitajskih dejanj v Xinjiangu in Hongkongu, ter obrambni minister Pete Hegseth. Nazadnje je ameriški obrambni minister obiskal Kitajsko leta 2018, ko se je James Mattis srečal s Xjiem v Pekingu. Voditelja naj bi skušala podaljšati trgovinsko premirje, doseženo lani oktobra, ki je prineslo umik nekaterih carin in izvoznih omejitev, vključno z dobavami redkih zemelj v ZDA. Pred Trumpovim prihodom sta ameriški finančni minister Scott Bessent in kitajski podpredsednik vlade He Lifeng v Južni Koreji opravila približno tri ure pogovorov, namenjenih pripravi terena za srečanja voditeljev pozneje ta teden. Na dnevnem redu naj bi bil tudi Tajvan. Trump je dejal, da bo s Xijem razpravljal o ameriški prodaji orožja samoupravni demokraciji, pred obiskom Kitajske pa je odložil prodajo paketa orožja za otok v vrednosti 14 milijard dolarjev. Ameriški zakonodajalci iz obeh strank opozarjajo, da premor tvega spodkopavanje dolgoletne ameriške podpore Tajpeju, ZDA pa so se desetletja izogibale predhodnemu usklajevanju prodaje orožja s Pekingom. Kljub temu je Xi glede tega vprašanja izrazil osebno zaskrbljenost in v februarskem telefonskem pogovoru Trumpa opozoril, naj zadevo obravnava "z največjo previdnostjo". Trump je prav tako napovedal, da bo odprl primer Jimmy Lai, nekdanjega hongkonškega medijskega mogotca, ki je bil obsojen na 20 let zapora zaradi obtožb sodelovanja s tujimi silami in hujskanja. Trump je Laiov primer s Xijem omenil že med srečanjem v Južni Koreji oktobra lani. Trumpovo potovanje je pritegnilo veliko pozornosti na kitajskih družbenih omrežjih, kjer je tema v zadnjih dneh med najbolj priljubljenimi. Nekateri uporabniki interneta so delili objave o spremljanju Air Force One na spletnih straneh za sledenje letom, drugi pa so razpravljali o članih ameriške poslovne delegacije, vključno z zadnjo vključitvijo Huanga.

  language

  slv

  published at

  2026-05-13T14:27:04

  source

  Bloomberg Adria

  title

  Trump prispel na Kitajsko na trgovinski vrh s Xijem

  url

  https://si.bloombergadria.com/politika/politika/104235/trump-prispel-na-kitajsko/news

• article order

  17

  body

  Ameriški predsednik Donald Trump je danes dejal, da je s kitajskim kolegom Ši Džinpingom med obiskom v Pekingu razpravljal tudi o Tajvanu, da pa se ni k ničemur zavezal. Novinarjem je na svojem letalu Air Force One na poti v Washington še povedal, da bo odločitev glede prodaje orožja Tajvanu sprejel v kratkem, poročajo tuje tiskovne agencije. "S predsednikom Šijem sva veliko govorila o Tajvanu," je dejal Trump in dodal, da kitajski predsednik odločno zavrača neodvisnost otoka. "Glede Tajvana ima zelo močno mnenje, jaz pa nisem dal nobenih zavez v nobeno smer," je še povedal. Peking Tajvan v okviru politike ene Kitajske obravnava kot del svojega ozemlja in ne izključuje morebitne uporabe sile za prevzem nadzora nad njim. Trump je novinarjem na krovu predsedniškega letala povedal tudi, da bo v bližnji prihodnosti sprejel odločitev glede prodaje orožja Tajvanu. Dodal je, da se mora najprej pogovoriti s trenutnim tajvanskim voditeljem, pri čemer ni navedel imena. Trenutni predsednik Tajvana je Lai Ching-te. Pred obiskom na Kitajskem je Trump dejal, da bo s Šijem govoril o prodaji ameriškega orožja Tajvanu. Pred tem je vztrajal, da se o tem ne bo posvetoval s Pekingom. Kitajska že dlje časa kritizira vojaško pomoč ZDA temu samoupravnemu otoku in je nedavno dejala, da Tajvan predstavlja "največjo točko tveganja" v njunih odnosih. ZDA po drugi strani podpirajo prizadevanja Tajvana za modernizacijo oboroženih sil in okrepitev obrambne sposobnosti. Ameriški kongres je prodajo ameriškega orožja Tajvanu v vrednosti 14 milijard ameriških dolarjev (približno 12 milijard evrov) odobril že januarja lani, vlada pa še ne. Tajvan je ena spornejših točk v odnosih med Kitajsko in ZDA. Ši je Tajvan ob neobičajno neposrednem svarilu Washingtonu označil za najpomembnejše vprašanje v odnosih med državama. Ameriški predsednik je danes na letalu dejal, da ne verjame, da bo med ZDA in Kitajsko izbruhnil spor zaradi Tajvana. "Veste, mislim, da je zadnja stvar, ki jo trenutno potrebujemo, vojna 9.500 milj proč," je dejal po poročanju nemške tiskovne agencije dpa. Pred odhodom v domovino je Trump povedal, da sta državi med njegovim dvodnevnim obiskom v Pekingu sklenili "nekaj fantastičnih trgovinskih sporazumov". Po njegovih besedah je Peking pristal na nakup 200 letal ameriškega podjetja Boeing ter nadaljnje, obsežnejše nakupe ameriške nafte in soje. O carinah po besedah Trumpa voditelja nista govorila. Na kitajskem zunanjem ministrstvu so bili medtem v izjavah po odhodu visokega gosta zadržani, njegovih izjav o sporazumih niso ne potrdili ne zanikali. So pa izpostavili "pomembno soglasje", ki naj bi ga dosegla voditelja.

  language

  slv

  published at

  2026-05-15T13:45:39

  source

  SiOL

  title

  Trump bo svojo odločitev sporočil v kratkem

  url

  https://siol.net/novice/svet/trump-o-prodaji-orozja-tajvanu-odlocitev-bom-sprejel-v-kratkem-691606

• article order

  4

  body

  Kitajski predsednik Xi Jinping je zgodaj davi po srednjeevropskem času v Pekingu sprejel ameriškega kolega Donalda Trumpa. Ob sprejemu je kitajski predsednik Xi Jinping poudaril, da bi morali biti državi partnerici in ne tekmici, saj da stabilni odnosi med njima prinašajo koristi za ves svet. "Stabilni odnosi med Kitajsko in ZDA so velika prednost za svet. Sodelovanje koristi obema stranema, medtem ko jima konfrontacija škodi. Morali bi biti partnerji in ne tekmeci," je poudaril Xi in ocenil, da se je svet znašel na novem razpotju. Ameriški predsednik Donald Trump je medtem izpostavil poseben odnos, ki naj bi ga imela s Xijem, s katerim sta po njegovih besedah doslej vedno razrešila nesoglasja. "V čast mi je, da sem vaš prijatelj, odnosi med Kitajsko in ZDA bodo boljši kot kdaj koli prej," je dejal in napovedal, da bodo imeli skupaj "fantastično prihodnost". Mednarodna skupnost upa, da bosta voditelja dosegla dogovor glede trgovinskih odnosov, ki so jih zamajale Trumpove carine. Trump je lani na uvoz iz Kitajske navil carine, na kar se je Peking odzval s protiukrepi. Strani sta se nato dogovorili za krhko premirje v trgovinski vojni, potem ko je Kitajska ZDA zagrozila s prepovedjo dostopa do njenih redkih zemelj. Ameriški trgovinski predstavnik Jamieson Greer je predlagal posebno ameriško-kitajsko trgovinsko komisijo, ki bi sproti razreševala nesoglasja med stranema, poroča televizija CBS. Trump je na Kitajsko odpotoval brez prve dame Melanie Trump. V njegovi delegaciji so direktorji velikih tehnoloških podjetij, med njimi Elon Musk (Tesla), Jensen Huang (Nvidia) in Tim Cook (Apple). Druga pomembna tema bo vojna proti Iranu, ki sta jo 28. februarja sprožila ZDA in Izrael. Trump bo po napovedih skušal prepričati Peking, naj izvede večji pritisk na Teheran v prizadevanjih za končanje vojne. Trump in Xi naj bi govorila tudi o Tajvanu, ki ga ima Kitajska za del svojega ozemlja. Da je Kitajski prav tako v interesu, da se vojna na Bližnjem vzhodu konča in da se ponovno odpre Hormuška ožina, je medtem v pogovoru za televizijo Fox News izpostavil Marco Rubio, ki Trumpa spremlja na obisku. Dejal je, da bodo Pekingu dali jasno vedeti, da njihova morebitna podpora islamski republiki škoduje dvostranskim odnosom. Obisk morda še najbolj skrbi Tajvan, ki ga Peking v okviru politike ene Kitajske dojema kot del svojega ozemlja in ne izključuje možnosti uporabe sile za prevzem nadzora nad njim. V Taipeiju se bojijo, da bi lahko Trump ameriško podporo samoupravnemu otoku vključil v pogajanja s Pekingom, še poroča CBS. To je Trumpov drugi državniški obisk na Kitajskem, pred tem se je tam mudil novembra 2017 med svojim prvim mandatom. Srečanje voditeljev dveh svetovnih velesil je bilo sprva načrtovano za konec marca, a so ga na pobudo ZDA zaradi konflikta z Iranom preložili.

  language

  slv

  published at

  2026-05-14T05:29:26

  source

  Žurnal24

  title

  Trump na Kitajskem rešuje svetovni mir, Tajvan v strahu pred kupčijo

  url

  https://www.zurnal24.si/svet/trump-na-kitajskem-resuje-svetovni-mir-tajvan-v-strahu-pred-kupcijo-458997

source scope

analyzed source count

10

omitted articles

• article order

  33

  body

  Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo. Ameriški predsednik Donald Trump po današnjem srečanju s kitajskim voditeljem Xi Jinpingom ni odgovoril na vprašanja novinarjev, ali sta se pogovarjala o Tajvanu. Po navedbah kitajskega zunanjega ministrstva pa je bil Tajvan ena ključnih tem pogovorov, Xi pa je Trumpu sporočil, da gre za najpomembnejše vprašanje v odnosih med Kitajsko in ZDA. Novinarji so vprašanje o Tajvanu kasneje še enkrat ponovili, vendar je Trump ostal tiho, podobno kot Xi. Tudi ob tretjem vprašanju, ameriški predsednik ni pojasnil, ali je bila tema del njunega pogovora. Kitajsko zunanje ministrstvo je medtem sporočilo, da je Xi Trumpu poudaril, da je tajvansko vprašanje najpomembnejše v odnosih med državama. Po navedbah Pekinga lahko odnosi ostanejo stabilni, če se z vprašanjem ravna ustrezno, v nasprotnem primeru pa obstaja tveganje za spopade in celo konflikt, kar bi celoten odnos postavilo v veliko nevarnost. Kitajska Tajvan obravnava kot odcepljeno provinco, ki bo sčasoma prišla pod njen nadzor, pri čemer ni izključila uporabe sile. V zadnjih letih je Peking okrepil vojaške vaje okoli samoupravnega otoka, vključno s simuliranimi blokadami pristanišč, kar je vznemirilo tajvanske oblasti. Washington se drži politike ene Kitajske, ki priznava Peking kot edino kitajsko vlado, hkrati pa ohranja neuradne vezi s Tajpejem. ZDA so po zakonu dolžne Tajvanu zagotavljati sredstva za obrambo, vprašanje ameriške prodaje orožja otoku pa ostaja ena najobčutljivejših točk v odnosih s Kitajsko. Trumpova administracija je lani napovedala 11 milijard dolarjev vreden paket orožja za Tajpej, kar je razjezilo Peking. Po poročilih Trump prodaje še ni uradno odobril, pričakovalo pa se je, da bo vprašanje na mizi med njegovimi pogovori s Xijem. Kitajski predsednik si prizadeva za odlog ali zmanjšanje prodaje ameriškega orožja Tajvanu. Na Tajvanu medtem obstaja skrb, da bi lahko ZDA v pogovorih s Kitajsko iskale kompromise glede statusa samoupravnega in demokratičnega otoka v zameno za poslovne interese. Tajvanski namestnik zunanjega ministra Francois Wu je aprila za Bloomberg dejal, da se najbolj bojijo, da bi bil Tajvan uvrščen "na jedilnik" pogovorov med Xi Jinpingom in predsednikom Trumpom. Za zdaj ni znakov, da bi Trump spremenil ameriško stališče do Tajvana. Analitičarka Patricia M. Kim z inštituta Brookings je sicer opozorila, da bi že subtilna sprememba ameriške formulacije, denimo iz "nepodpiranja" neodvisnosti Tajvana v "nasprotovanje" neodvisnosti, lahko vplivala na to, kako Peking izračunava tveganje. Državni sekretar Marco Rubio je prejšnji teden dejal, da v zvezi s Tajvanom ne bi smelo biti destabilizirajočih dogodkov, kar je po njegovih besedah v interesu obeh držav. ZDA so v zadnjih dneh ponovile tudi svoje zaveze Tajvanu. Peking pa je v sporočilu po srečanju znova poudaril, da sta "tajvanska neodvisnost" in mir v Tajvanski ožini nezdružljiva "kot ogenj in voda". Kitajska je ZDA pozvala, naj bodo pri obravnavi tajvanskega vprašanja posebej previdne. Takšna opozorila niso nova, a njihovo ponavljanje prihaja v času intenzivnih trgovinskih pogovorov med Washingtonom in Pekingom ter po ameriški zavezi k veliki prodaji orožja Tajvanu.

  language

  slv

  published at

  2026-05-14T09:47:16

  source

  Svet24

  title

  Xi Trumpu postavil rdečo črto: Tajvan lahko ogrozi odnose z ZDA

  url

  https://svet24.si/novice/tujina/xi-trump-tajvan-konflikt-zda-kitajska-1899203

• article order

  13

  body

  Novinarjem je na svojem letalu Air Force One na poti v Washington še povedal, da bo odločitev glede prodaje orožja Tajvanu sprejel v kratkem, poročajo tuje tiskovne agencije. "S predsednikom Xijem sva veliko govorila o Tajvanu," je dejal Trump in dodal, da kitajski predsednik odločno zavrača neodvisnost otoka. "Glede Tajvana ima zelo močno mnenje, jaz pa nisem dal nobenih zavez v nobeno smer," je še povedal. Peking Tajvan v okviru politike ene Kitajske obravnava kot del svojega ozemlja in ne izključuje morebitne uporabe sile za prevzem nadzora nad njim. Trump je novinarjem na krovu predsedniškega letala povedal tudi, da bo v bližnji prihodnosti sprejel odločitev glede prodaje orožja Tajvanu. Dodal je, da se mora najprej pogovoriti s trenutnim tajvanskim voditeljem, pri čemer ni navedel imena. Trenutni predsednik Tajvana je Lai Ching-te. Pred obiskom na Kitajskem je Trump dejal, da bo s Xijem govoril o prodaji ameriškega orožja Tajvanu. Pred tem je vztrajal, da se o tem ne bo posvetoval s Pekingom. Kitajska že dlje časa kritizira vojaško pomoč ZDA temu samoupravnemu otoku in je nedavno dejala, da Tajvan predstavlja "največjo točko tveganja" v njunih odnosih. ZDA po drugi strani podpirajo prizadevanja Tajvana za modernizacijo oboroženih sil in okrepitev obrambne sposobnosti. Ameriški kongres je prodajo ameriškega orožja Tajvanu v vrednosti 14 milijard ameriških dolarjev (približno 12 milijard evrov) odobril že januarja lani, vlada pa še ne. Tajvan je ena spornejših točk v odnosih med Kitajsko in ZDA. Xi je Tajvan ob neobičajno neposrednem svarilu Washingtonu označil za najpomembnejše vprašanje v odnosih med državama. Ameriški predsednik je danes na letalu dejal, da ne verjame, da bo med ZDA in Kitajsko izbruhnil spor zaradi Tajvana. "Veste, mislim, da je zadnja stvar, ki jo trenutno potrebujemo, vojna 9500 milj proč," je dejal po poročanju nemške tiskovne agencije dpa. Pred odhodom v domovino je Trump povedal, da sta državi med njegovim dvodnevnim obiskom v Pekingu sklenili "nekaj fantastičnih trgovinskih sporazumov". Po njegovih besedah je Peking pristal na nakup 200 letal ameriškega podjetja Boeing ter nadaljnje, obsežnejše nakupe ameriške nafte in soje. O carinah po besedah Trumpa voditelja nista govorila. Na kitajskem zunanjem ministrstvu so bili medtem v izjavah po odhodu visokega gosta zadržani, njegovih izjav o sporazumih niso ne potrdili ne zanikali. So pa izpostavili "pomembno soglasje", ki naj bi ga dosegla voditelja.

  language

  slv

  published at

  2026-05-15T15:21:40

  source

  Reporter

  title

  Je Xi Trumpa prepričal, da ne proda orožja Tajvanu?

  url

  https://reporter.si/clanek/svet/je-xi-trumpa-preprical-da-ne-proda-orozja-tajvanu-1899586

omitted source count

2

total source count

12